Na podlagi 18., 19., 19.a, 19.b, 19.c in 19.č člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94, 45/94, 57/94, 14/95, 20/95, 63/95, 73/95, 9/96, 39/96, 44/96, 26/97, 70/97 in 10/98) in na podlagi 8. člena statuta Občine Tržič (Uradni list RS, št. 41/95, 33/97 in 67/98) je Občinski svet občine Tržič na 14. izredni seji dne 23. septembra 1998 sprejel

Ta odlok določa temeljna načela za ureditev in organiziranje krajevnih skupnosti na območju Občine Tržič (v nadaljevanju: krajevna skupnost), njihova območja, organe, volitve, naloge, premoženje, financiranje, delovanje in odločanje prebivalcev v krajevnih skupnostih.

S tem odlokom se ustanavljajo krajevne skupnosti kot ožji deli na območju Občine Tržič. Občinski svet lahko s spremembo statuta krajevne skupnosti ukine ali spremeni njihovo območje.
Krajevna skupnost je skupnost prebivalcev v kateri prebivalci v skladu z zakonom in statutom Občine Tržič zadovoljujejo potrebe, ki se pretežno nanašajo na ožji del občine in so krajevni skupnosti prenešene v izvajanje s statutom občine.

Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava, ki v pravnem prometu nastopa v okviru nalog, ki so določene s tem odlokom.
Za svoje obveznosti odgovarja z vsem svojim premoženjem. Za obveznosti krajevne skupnosti občina odgovarja subsidiarno.
Če krajevna skupnost preneha obstajati ali če ji preneha pravna subjektiviteta, njene pravice in obveznosti preidejo na občino oziroma na nove krajevne skupnosti z lastnostmi pravne osebe, ki nastanejo z združitvijo ali razdružitvijo prejšnjih krajevnih skupnosti.

Krajevna skupnost ima lahko svoj krajevni praznik in lahko podeljuje krajevna priznanja in plakete.
Krajevna skupnost uporablja pečat okrogle oblike premera 35 mm, ki je obrobljen z dvema koncentričnima krogoma. V sredini pečata je grb Občine Tržič visok 15 mm, nad njim ob obodu je napis “Občina Tržič”, pod grbom, ob obodu, pa besedilo “Krajevna Skupnost... (z navedbo imena krajevne skupnosti)”.
Krajevna skupnost uporablja tudi mali pečat okrogle oblike premera 20 mm, ki je obrobljen z enim krogom in ima na sredini grb Občine Tržič visok 7 mm, navedeno besedilo pa je enako besedilu, ki ga določa drugi odstavek tega člena.
Evidenco o izdanih pečatih vodi tajnik občine.

Zaradi zadovoljevanja določenih skupnih potreb se lahko krajevne skupnosti na območju občine povezujejo med seboj v različne oblike interesnega združevanja in sodelovanja in v ta namen lahko združujejo sredstva.

Na območju Občine Tržič je 13 krajevnih skupnosti, in sicer:
1. Krajevna skupnost Bistrica pri Tržiču (oznaka 601),
sedež krajevne skupnosti: Ročevnica 61, 4290 Tržič,
skrajšano ime: KS Bistrica,
2. Krajevna skupnost Brezje pri Tržiču (oznaka 602),
sedež krajevne skupnosti: Brezje 8, 4290 Tržič,
skrajšano ime: KS Brezje,
3. Krajevna skupnost Jelendol (oznaka 603),
sedež krajevne skupnosti: Jelendol 8, 4290 Tržič,
skrajšano ime: KS Jelendol,
4. Krajevna skupnost Kovor (oznaka 604),
sedež krajevne skupnosti: Kriška cesta 15, 4290 Tržič,
skrajšano ime: KS Kovor,
5. Krajevna skupnost Križe (oznaka 605),
sedež krajevne skupnosti: Cesta Kokrškega odreda 4, 4294 Križe,
skrajšano ime: KS Križe,
6. Krajevna skupnost Leše (oznaka 606),
sedež krajevne skupnosti: Leše 41, 4290 Tržič,
skrajšano ime: KS Leše,
7. Krajevna skupnost Lom po Storžičem (oznaka 607),
sedež krajevne skupnosti: Dom krajanov, Lom pod Storžičem 56, 4290 Tržič,
skrajšano ime: KS Lom,
8. Krajevna skupnost Podljubelj (oznaka 608),
sedež krajevne skupnosti: Podljubelj 90, 4290 Tržič,
skrajšano ime: KS Podljubelj,
9. Krajevna skupnost Pristava (oznaka 609),
sedež krajevne skupnosti: Pristavška cesta 40, 4290 Tržič,
skrajšano ime: KS Pristava,
10. Krajevna skupnost Ravne (oznaka 610),
sedež krajevne skupnosti: Ravne 19, 4290 Tržič,
skrajšano ime: KS Ravne,
11. Krajevna skupnost Sebenje (oznaka 611),
sedež krajevne skupnosti: pomožni objekt poleg objekta Sebenje 43, 4294 Križe,
skrajšano ime: KS Sebenje,
12. Krajevna skupnost Senično (oznaka 612),
sedež krajevne skupnosti: Senično 30, 4294 Križe,
skrajšano ime: KS Senično,
13. Krajevna skupnost Tržič-mesto (oznaka 613),
sedež krajevne skupnosti: Predilniška cesta 12, 4290 Tržič,
skrajšano ime: KS Tržič.

Krajevne skupnosti obsegajo naslednja območja:
1. Krajevna skupnost Bistrica pri Tržiču obsega vzhodno območje katastrske občine Bistrica, in sicer:
– naselji Bistrica pri Tržiču in Ročevnica,
– potek meje: zahodna meja se prične na severozahodu na meji med katastrsko občino Bistrica in Podljubelj na Bistriški planini in razmejuje katastrsko občino Bistrica po meji med parcelama st. 403 in 1132 med Breško in Bistriško planino, se nadaljuje po meji med parcelama št. 403 in 402 in naprej po meji med parcelama 402 in 442/3. Svojo pot nadaljuje po meji med parcelama 401 in 442/3, po meji med parcelama 396 in 442/2 ter 442/1, po meji med 395 in 441, po meji med 395 in 443, po meji med 394 in 443, po meji med 393 in 443 po meji med 393 in 1133, po meji med 392 in 1133 ter 451, po meji med 391 in 451, 390 in 451, 389/2 in 452, 388 in 452, 388 in 455, 388 in 456, 382 in 457, 382 in 458, med 381 in 459, 460, 461, 462, 463, 464; naprej poteka po meji med parcelama 380 in 464, med 378 in 464, med 373 in 464, 465, 466, med 371 in 467, 468, 469 in 470, med 372 in 470, 471/1, med 366 in 471/2, med 365 in 472, 473, na Apnu med 345/1, 345/2, 344, 317/1 in 507/2, 507/3, med 290 in 1135, med 283 in 284, med 284 in 290; po sekanju regionalne ceste Bistrica pri Tržiču – Begunje, parcela št. 1117, se nadaljuje po meji med parcelama 285/1 in 289, med 288 in 300, med 301 in 300, med 302 in 299, 303, med 266/10 in 303, 304, 266/1, 281/1, med 281/1 in 531, 533/1, 533/46, 533/3, 533/2, 723; od tam naprej poteka jugozahodno po meji med katastrskima občinama Bistrica in Kovor preko regionalne ceste Bistrica pri Tržiču – Kovor in po potoku Blajšnica do Tržiške Bistrice; jugovzhodna meja se nadaljuje navzgor po meji med katastrskima občinama Bistrica in Križe, po meji med katastrskima občinama Bistrica in Tržič po koritu Tržiške Bistrice, kjer pod prvim tunelom na magistralni cesti proti Ljubelju zavije po njegovi sredini in grebenu hriba na vrh Stolca, od tam naprej pa po vzhodnem pobočju Bistriške planine oziroma meji med katastrskima občinama Bistrica in Podljubelj proti izhodiščni severozahodni točki.
2. Krajevna skupnost Brezje pri Tržiču obsega zahodni del katastrske občine Bistrica, vzhodni del katastrske občine Leše, na območju naselja Hudi graben, in severni del katastrske občine Kovor, na območju naselja Hušica, in sicer:
– naselja Brezje pri Tržiču, Hudi graben, Hušica in Visoče,
– potek meje: zahodna meja se prične na severozahodu na tromeji med katastrskimi občinami Bistrica, Leše in Podljubelj, se nadaljuje po meji med katastrskima občinama Bistrica in Leše po vzhodnem obrobju Lešanske planine do sredine pobočja nad Hudim grabnom, kjer se loči od meje katastrskih občin; nadaljuje se v katastrski občini Leše, po meji med parcelami 799 in 770/48, 770/47, 770/46, naprej po meji med 798 in 770/46, 770/45, 770/44, nadalje med 797/1 in 770/44, 770/43, 770/42, 770/41, med 796/1, 795/2 in 770/41, 770/40, 770/39, med 770/38 in 770/39, prečka regionalno cesto Bistrica pri Tržiču – Begunje, parcela št. 853/2 in zavije pod njo proti vzhodu po meji med 853/2 in 769/1, med 769/7 in 769/I, med 769/12 in 853/2, 769/4, po meji med 769/3 in 769/1; tam se ponovno vključi na mejo med katastrskima občinama Bistrica in Leše na potoku Hudi graben, se nadaljuje nad Kokom in Vadičami da potoka Vadišnik ter po njem v katastrski občini Bistrica navzgor po meji med parcelami št. 1177 in 980, 981, 984, 988, 990, med 990 in 992, med 596 in 992, 592, med 599 in 592, 594, 604, prečka lokalno pot Brezje pri Tržiču – Popovo, parcela št. 1154/1; naprej poteka po meji med parcelami 605 in 603, 779/1, med 1175 in 779/1, 779/2, 779/4, kjer se zlije z mejo med katastrskima občinama Bistrica in Kovor; po njej oziroma potoku Strašnik v katastrski občini Kovor se vije do meje med parcelo 766/1 in 796, 795, 791, 790, 785/1, 784/1, 779, 778, 772, 771, med 866 in 771, 767, 768, 853/1, 505, med 505 in 504, 503/l, med 503/1 in 782, 117, med 117 in 116, med 110/1 in 117, 118, 119, 122, 123, 124, med 129 in 124, 125, 126, 127, 128, 131, med 130 in 131, 134, med 191/1 in 135, med 186 in 138, 185, med 185 in 184, 178, 177, prečka 873 in nadaljuje po meji med 143, 172/4, 172/1, 163/l, med 144 in 163/1, 163/2, 163/3, med 160 in 145, 161, ter med 158 in 161, 151, 152/1, 152/2; nad Rovami in Ročevnico se v katastrski občini Bistrica odcepi po meji med parcelami 281/1 in 723, 533/2, 533/3, 533/46, 533/1, 531, med 266/10 in 281/1, 266/1, 304, 303, med 302 in 303, 299, med 301 in 300, med 288 in 300, med 285/1 in 289, preseka regionalno cesto Bistrica pri Tržiču – Begunje, parcela št. 1117, med 284 in 290, med 283 in 284, med 290 in 1135, na Apnu med 317/l, 344, 345/2, 345/1 in 507/3, 507/2, med 365 in 473, 472, med 366 in 471/2, med 372 in 471/1, 470, med 371 in 470, 469, 468, 467, med 373 466, 465, 464, med 378 in 464, med 380 in 464, med 381 in 464, 463, 462, 461, 460, 459, med 382 in 458, 457, med 388 in 456, 455, 452, med 389/2 in 452, po meji med 390 in 451, med 391 in 451, med 392 in 1133, 451, med 393 in 1133, med 393 in 443, med 394 in 443, med 395 in 443, med 395 in 441, med 396 in 442/1, 442/2, po meji med 401 in 442/3, med 402 in 442/3, ter po meji med 403 in 402; med Breško in Bistriško planino se po meji med parcelama 1132 in 403 priključi na mejo med katastrskima občinama Bistrica in Podljubelj ter poteka po njej do izhodišča na tromeji katastrskih občin Bistrica, Leše in Podljubelj.
3. Krajevna skupnost Jelendol obsega severni del katastrske občine Lom pod Storžičem in vzhodni delček območja katastrske občine Podljubelj na območju Doline, in sicer:
– naselji Dolina in Jelendol,
– potek meje: zahodna meja se prične na severozahodu na Malem Turnu, kjer je tromeja med Avstrijo in katastrskima občinama Podljubelj in Lom pod Storžičem; nadaljuje se po meji med tema katastrskima občinama proti jugu med Križem in planino Ilovica ter naprej med Mrzlim studencem in planino Dolžanko; tam se, na območju katastrske občine Podljubelj, odcepi po meji med parcelama št.524/1 in 525, nadaljuje med 1001/1 in 525, med 526/1 in 523/2, 523/5, 523/4, 521, 519, 517, 515, 513, med 514 in 526/l, 527, med 526/4 in 526/1, med 528/2 in 528/1, seka pot št. 981, in se nato nadaljuje med parcelama 547/1 in 547/2, med 546/1 in 546/2 do poti, parcelna št. 980; ob njej poteka do Kala in po meji med parcelama 979 in 532, med 540/1 in 977, 540/2, med 606 in 540/2, med 618 in 539, med 538 in 537/2 nazaj na mejo med katastrskima občinama Podljubelj in Lom pod Storžičem do previsa nad Dolžanovo sotesko; tam, v katastrski občini Lom pod Storžičem, zavije po meji med parcelama 839/1 in 846 proti Dolžanovemu mostu, prečka Tržiško Bistrico in zavije po meji med parcelama 681/1 in 892/3, med 681/1 in 408/3, na Vratni vrh, med 681/3 in 408/3, 408/2, med 679/2 in 681/18, 678/1, med 679/3 in 678/3, med 679/1 in 678/2, med 673 in 678/2, 674, 672, med 456/1 in 672, 459/3, med 671 in 459/3, med 670 in 459/3, 459/5, med 670 in 463/1, med 663/1 in 463/1, 594/1, 630/51, med 662 in 630/51, med 630/52 in 630/51, med 630/54 in 630/51, 630/50, med 630/55 in 630/50, 630/49, med 630/56 in 630/49, med 630/57 in 630/49, 630/48, med 630/58 in 630/47, med 630/5 in 630/47, 630/46, med 630/42 in 630/46, 630/45, 630/44, 630/36, 630/97, 630/96, (Konjski rob) 630/95, 630/93, 630/90, 630/89, 630/86, med 630/1 in 630/86, 630/85, 630/84, 630/82, (Maljevec) 630/81, 630/78, 630/77, 630/74, 630/73, 1010/6, 630/35, 630/124, 630/130, 630/131, 630/136, (Rohotje) 630/137, 630/141, 630/140, 581 in do meje z Občino Preddvor oziroma do meje s katastrsko občino Spodnje Jezersko na Malem Javorniku; po njej oziroma meji med katastrskimi občinami Lom pod Storžičem ter Spodnjim in Zgornjim Jezerskim se vije do meje z Avstrijo, nato pa po njej proti zahodu preko Košute in Tegoške gore do izhodiščne točke na Malem Turnu.
4. Krajevna skupnost Kovor obsega celotno območje katastrske občine Zvirče in katastrsko občino Kovor razen območja naselja Hušica, in sicer:
– naselja Brdo, Hudo, Kovor, Loka in Zvirče,
– potek meje: zahodna meja se prične na severozahodu na tromeji med Občino Radovljica in katastrskima občinama Bistrica in Kovor, se spusti proti zahodu po koritu potoka Strašnik in nad Prapročami zavije proti jugovzhodu in po občinski meji, ki je identična z mejo katastrske občine Zvirče, zajame naselje Brdo; nad Podbreško gmajno po občinski meji z Občino Naklo prečka regionalno cesto Kovor – Podtabor in magistralno cesto Podtabor – Ljubelj ter se spusti v korito Tržiške Bistrice; po koritu te reke se meja vije proti severu preko vozlišča katastrskih občin Zvirče, Kovor, Žiganja vas in Križe in do tromeje med katastrskimi občinami Križe, Bistrica in Kovor, kjer ponovno zavije proti zahodu nad naseljem Loka in po meji med katastrskima občinama Bistrica in Kovor preko regionalne ceste Kovor – Podtabor v smeri Brezij pri Tržiču in nato v katastrski občini Kovor, po meji med parcelami 158 in 152/2, 152/1, 151, 161, in naprej po meji med parcelami 160 in 161, 145, med 144 in 163/3, 163/2, 163/1, med 143 in 163/1, 172/1, 172/4, prečka parcelo 873, med 185 in 177, 178, 180, 184, 186, med 191/1 in 135, med 130 in 134, 131, med 129 in 131, 128, 127, 126, 125, 124, 123, 122,119, 118, 117, med 117 in 116, med 503/1 in 117, 782, 505, med 504 in 505, med 505 in 853/1, preko 853/l, med 866 in 768, 767, 868/1, med 867, 766/1 in 771, 772, 778, 779, 784/1, 785/1, 790, 791, 795, 796, kjer se ponovno priključi na mejo med katastrskima občinama Kovor in Bistrica v koritu Strašnika in po njem do izhodiščne točke na tromeji med Občino Radovljica in katastrskima občinama Kovor in Bistrica.
5. Krajevna skupnost Križe obsega južni in severozahodni del katastrske občine Križe, in sicer:
– naselja Gozd, Križe in severni del naselja Retnje,
– potek meje: severozahodna meja se prične na tromeji med katastrskima občinama Tržič in Križe ter mejo med parcelama št. 591/3 in 591/6 v katastrski občini Križe, pri Mali mizici na Kriški gori, nad Tržičem; nadaljuje se po meji med tema parcelama in nato med 591/6 in 589/1, med 591/4 in 586, 587, med 591/5 in 594/l, med 594/1 in 595, 596, 597, 598, med 594/2 in 599, med 600 in 581/1, 581/2, med 574/16 in 574/10, 576/l, seka cesto Pristava – Križe oziroma parcelo 858/1 ter se ob njej na meji s parcelo 561/2 in po meji med parcelama 560 in 561/4 nadaljuje proti zahodu; tam seka poljsko pot, št. parcele 856, se nadaljuje po meji med 856 in 281/1, 281/15, 281/14, med 281/14 in 554/1, med 854/1 in 281/14, 281/15, na južnem delu križišča pod plinsko razdelilno postajo v Pristavi seka regionalno cesto Bistrica pri Tržiču (po bivši železniški progi) – Križe, parcela št. 854/1 in parcelo št. 475/1; nato se nadaljuje po meji med parcelama št. 475/1 in 476/1 ter po meji med 476/1 in 469 do korita reke Tržiške Bistrice, po njem oziroma meji med katastrskima občinama Križe in Kovor proti jugu, do mostu pri žagi v Retnjah, kjer zavije vzhodno po meji med parcelama 852 in 461, 448, med 447/2 in 468. Seka Mlinski potok, parcela št. 468 in se nadaljuje po meji med 468 in 449/7, 449/2, med 449/2 in 444, med 444 in 443/3, med 450/1 in 443/l, 443/2, 487/1 ter med 487/1 in 487/4, kjer nato po desnem robu regionalne ceste Križe – Duplje zavije proti jugu do meje med katastrskima občinama Križe in Žiganja vas; po njej se nadaljuje proti Zgornjim ledinam, naprej po snakovškem polju nad Blatom do meje s katastrsko občino Senično, nato po meji med katastrskima občinama Križe in Senično zahodno od Zgornjega Vetrna in proti severu, kjer se obrne proti vzhodu proti planinski koči pred Gozdom; od tam se nadaljuje vzhodno do občinske meje s Kranjem, naprej po njej proti severu do tromeje med katastrskimi občinami Križe, Golnik in Lom pod Storžičem pri Tolstem vrhu; od njega po grebenu Kriške gore zavije zahodno po meji med katastrskima občinama Križe in Lom pod Storžičem in nato po meji med katastrskima občinama Križe in Tržič do izhodiščne točke pri Mali mizici na Kriški gori.
6. Krajevna skupnost Leše obsega celotno katastrsko občino Leše, razen dela, ki zajema del območja naselja Hudi graben, in sicer:
– naselja Leše, Paloviče, Popovo in Vadiče,
– potek meje: severna meja se prične nad Podgorsko planino na Dobrči na tromeji katastrskih občin Leše, Podljubelj in Občino Radovljica, kjer zavije proti vzhodu do tromeje med katastrskimi občinami Leše, Bistrica in Podljubelj; tam se obrne po meji med katastrskima občinama Leše in Bistrica proti jugu, nad Hudim grabnom zavije v katastrski občini Leše zahodno po meji med parcelo 799 in 770/48, 770/47, 770/46, nato naprej po meji med 798 in 770/46, 770/45, 770/44, med 797/1 in 770/44, 770/43, 770/42, 770/41, med 796/1 in 770/41, 770/40, 770/39, med 795/2 in 770/39, nadaljuje proti jugu po meji med 770/38 in 770/39, kjer prečka regionalno cesto Tržič – Begunje, parcela št. 853/2, pod njo zavije proti vzhodu po meji med 853/2 in 769/1, med 769/7 in 769/1, med 769/12 in 853/2, 769/4 in po meji med 769/3 in 769/1; tam se ponovno vključi na mejo med katastrskima občinama Bistrica in Leše na potoku Hudi graben, nad Kokom in Vadičami do potoka Vadišnik in po njem v katastrski občni Bistrica navzgor po meji med parcelami št. 1177 in 980, 981, 984, 988, 990, med 990 in 992, med 596 in 992, 592, med 599 in 592, 594, 604; nato prečka lokalno pot Brezje pri Tržiču – Popovo, parcela št. 1154/1, gre pa po meji med parcelami 605 in 603, 779/1, med 1175 in 779/1, 779/2, 779/4, kjer se zlije z mejo med katastrskima občinama Bistrica in Kovor in se po njej oziroma potoku Strašnik nadaljuje do meje z občino Radovljica; po njej gre severozahodno do Vadiškega potoka, po njem južno do ledin V Zavog in Na jamah, nato nazaj zahodno do Palovičevega potoka in po njem oziroma občinski meji zahodno od Palovič preko regionalne ceste Bistrica pri Tržiču – Begunje severno proti izhodiščni točki na tromeji nad Podgorsko planino na Dobrči.
7. Krajevna skupnost Lom pod Storžičem leži v južni polovici katastrske občine Lom pod Storžičem in obsega:
– naselja Grahovše, Lom pod Storžičem in Potarje,
– potek meje: zahodna meja se prične na tromeji parcel št. 681/1, 892/3 in 408/3 v katastrski občini Lom pod Storžičem, od koder zavije proti jugu po meji med parcelami št. 892/3 in 408/3, 408/2, med 892/1 in 408/2, med 178 in 916, 917, 919/2, med 181 in 919/2, med 919/2 in 939, 938, med 919/1 in 938, med 936/1 in 938, 939, seka potok Lomščico, parcela št. 1029; nato se nadaljuje po meji med parcelo 1029 in 940/1, med 940/1 in 979/4, med 979/3 in 979/6, med 1032/2 in 979/3, 977/5, 977/3, 977/1, prečka cesto Tržič – Lom pod Storžičem, parcela št. 1032/2, in se nadaljuje po meji med 1032/2 in 979/58, 979/10, 979/1, 975/1, med 975/1 in 968, preseka parcelo 975/1 pri objektu parcele št. 967 in se nadaljuje po meji med 967 in 975/1 do ceste Tržič – Lom pod Storžičem, parcela št. 980/2; po meji med njo in parcelo št. 966 poteka do meje med katastrskima občinama Lom pod Storžičem in Tržič, po njej se nadaljuje proti jugovzhodu cez Brčov rovt proti tromeji med katastrskimi občinami Lom pod Storžičem, Tržič in Križe; naprej se vije na grebenu Kriške gore po meji med katastrskima občinama Lom pod Storžičem in Križe do občinske meje oziroma tromeje med katastrskimi občinami Lom pod Storžičem, Križe in Golnik in naprej po občinski meji na Tolsti vrh, Grebenc, po Psici do vrha Storžiča in proti severu čez Škarjev rob, Škarjevo peč, na Veliki in Mali Javornik; tam se obrne proti zahodu in v katastrski občini Lom pod Storžičem po meji med 630/1 in 581, 630/140, 630/141, 630/137, 630/136 (Rohotje), 630/131, 630/130, 630/124, 630/35, 1010/6, 630/73, 630/74, 630/77, 630/78, 630/81, 630/82 (Maljevec), 630/84, 630/85, 630/86, med 630/42 in 630/86, 630/89, 630/90, 630/93, 630/95, 630/96 (Konjski rob), 630/97, 630/36, 630/44, 630/45, 630/46, med 630/5 in 630/46, 630/47, med 630/58 in 630/47, med 630/57 in 630/48, 630/49, med 630/56 in 630/49, med 630/55 in 630/49, 630/50, med 630/54 in 630/50, 630/51, med 630/52 in 630/51, med 662 in 630/51, med 663/1 in 630/51, 594/1, 463/1, med 670 in 463/1, 459/5, 459/3, med 671 in 459/3, med 456/1 in 459/3, 672, med 673 in 672, 674, 678/2, med 679/1 in 678/2, med 679/3 in 678/3, med 679/2 in 678/1, 681/18, med 681/3 in 408/2, 408/3, med 681/1 in 408/3 do izhodiščne točke na tromeji med parcelami št. 681/1, 892/3 in 408/3 na Vratnem vrhu.
8. Krajevna skupnost Podljubelj obsega celotno katastrsko občino Podljubelj, razen dela, ki leži vzhodno pri naselju Dolina in Čadovlje pri Tržiču, in sicer:
– naselje Podljubelj,
– potek meje: zahodna meja se prične na severozahodni tromeji med Občino Tržič, občino Radovljica in Avstrijo na območju hriba Čez Pod, kjer se nadaljuje proti jugu mimo doma na Zelenici in po občinski meji na Begunjščico, po njenem grebenu proti vzhodu do Begunjske vrtače, nato pa južno proti Prevalu in Srednjem vrhu, Sivoru in naprej na Dobrčo do tromeje katastrskih občin Podljubelj in Leše ter Občine Radovljica; meja gre naprej identično z mejo med katastrskima občinama Podljubelj in Leše, nato po meji med katastrskima občinama Podljubelj in Bistrica do Dobja, kjer se v katastrski občini Podljubelj nadaljuje po meji med parcelama 930 in 876, naprej med 876 in 928, 913/1 ter po meji med 913/I in 394/1, seka magistralno cesto Tržič – Ljubelj, gre po meji med 913/2 in 894/6 do struge Mošenika in po meji med katastrskima občinama Podljubelj in Tržič oziroma strugi Mošenika pod Čegeljšami naprej do Sroberij in po meji med katastrskima občinama Tržič in Podljubelj do Velikega vrha; tam se v katastrski občini Podljubelj nadaljuje po meji med parcelo 635/1 in 634/1, 634/2, med 635/2 in 634/2, med 635/5 in 634/1, nato med 650/1 in 620/1, 621, 622, med 619 in 620/1, 538, med 618 in 539, med 506 in 540/2, med 540/1 in 540/2, 977, 532, med 532 in 979, seka pot št. 980, se nadaljuje med 980 in 528/1, 981, 547/1, med 547/2 in 547/1, med 546/2 in 546/1 ter med 528/1 in 528/2, 526/1 in 526/4, 514, 527, 513, 515, 517, 519, 521, 523/5, 523/2, 1001/1, 523/6, 524/1; naprej poteka po meji med katastrskima občinama Lom pod Storžičem in Podljubeljem med Kofcami in Matizovcem do Malega Turna na Košuti ter po avstrijsko slovenski meji proti zahodu do tromeje med Avstrijo, Občino Radovljica in Občino Tržič.
9. Krajevna skupnost Pristava obsega severni del katastrske občine Križe, in sicer:
– naselje Pristava,
– potek meje: severovzhodna meja se prične na tromeji med katastrskima občinama Tržič in Križe in meji med parcelama št. 591/3 in 591/6 v katastrski občini Križe na Kriški gori, se nadaljuje po slednji in nato naprej po meji med parcelama 591/6 in 589/1, med 591/4 in 586, 587, med 591/5 in 594/1, med 594/1 in 595, 596, 597, 598, med 594/2 in 599, med 600 in 581/1, 581/2 in med 574/16 in 574/10, 576/1; tam seka cesto Pristava – Križe, parcela št. 858/1, se nadaljuje ob njej po meji s parcelo št. 561/2 in po meji med parcelama 560 in 561/4 proti zahodu; nato seka poljsko pot, št. parcele 856, se nadaljuje po meji med 856 in 281/1, 281/15, 281/14, med 281/14 in 554/1, med 854/1 in 281/14, 281/15, na južnem delu križišča pod plinsko razdelilno postajo v Pristavi seka reginalno cesto Bistrica pri Tržiču – Križe (po bivši železniški progi), parcela št. 854/1 in parcelo št. 475/1 ter se nadaljuje po meji med parcelama št. 475/1 in 476/1; pot nadaljuje po meji med 476/1 in 469 do korita reke Tržiške Bistrice, po njem oziroma meji med katastrskima občinama Križe in Kovor, meji med katastrskima občinama Križe in Bistrica do mostu na cesti Bistrica pri Tržiču – Križe (po bivši železniški progi), kjer zavije po meji med parcelama št. 495/1 in 494/1, 499, v katastrski občini Križe, seka cesto Tržič – Pristava, parcela št. 854/2, se nadaljuje po meji med parcelama št. 589/8 in 589/1, seka 498/2 in se nadaljuje med parcelo 589/1 in 498/1I, med 589/1 in 498/1, 589/8, med 589/8 in 591/1, med 591/1 in 591/7, do izhodiščne točke na meji med katastrskima občinama Križe in Tržič pod Malo mizico in po njej vzhodno do izhodiščne točke na Kriški gori.
10. Krajevna skupnost Ravne obsega del katastrske občine Tržič in manjši južni del katastrske občine Podljubelj in sicer:
– severni del naselja Tržič,
– potek meje: severovzhodna meja se prične na tromeji katastrskih občin Podljubelj, Lom pod Storžičem in Tržič na Velikem vrhu, se nadaljuje proti jugu po grebenu Pirmanc oziroma po meji med katastrskima občinama Lom pod Storžičem in Tržič do vrha Kamnika; tam zavije proti zahodu med parcelama 449 in 460/1 v katastrski občini Tržič, seka parcelo 460/1 proti lomni točki na meji med parcelama 431 in 460/1 in se nadaljuje pod Krogovnekom po meji med 460/1 in 661, 434, 429, 660; nato zavije po meji med 660 in 428/1, seka staro ljubeljsko cesto, parcela št. 657 ter se nadaljuje po meji med njo in parcelami št. 399/3, 376/1, 377/1, 375, 377/2; naprej poteka po meji med 374/1 in 374/2, 373/1, 373/3, 373/5, med 373/2 in 373/5, 373/6, 657, naprej med 657 in 368/1, 367/1, 366, 690, med 636/1 in 353/1, 352, 351 in po meji med 351 in 350/2, kjer preseka Muzejsko ulico; nadaljuje se po meji med 364 in 354/1, seka 362/3, seka 344/3, se nadaljuje ob levem bregu Mošenika med parcelo 681 in 344/3, 344/5 in 344/4, seka Mošenik parcela št. 681, se nadaljuje po meji med parcelo št. 613 in 611/3, 611/2, med 611/1 in 611/5, med 648 in 611/1, 619/1, 621/3, seka magistralno cesto Tržič – Ljubelj, nato parcelo št. 686 in se nadaljuje po meji med 606 in 621/1, 622 na Zalem rovtu do meje med katastrskima občinama Tržič in Bistrica; po njej gre naprej do tromeje katastrskih občin Tržič, Bistrica in Podljubelj, zavije proti vrhu Stolca, nato se nadaljuje po meji med katastrskima občinama Bistrica in Podljubelj do meje med parcelama 930 in 876 v katastrski občini Podljubelj; od tam gre po meji med 876 in 928, 913/1 ter po meji med 913/1 in 394/1 do magistralne ceste Tržič – Ljubelj, ki jo preseka; nadaljuje se po meji med 913/2 in 894/6 do struge Mošenika, po meji med katastrskima občinama Podljubelj in Tržič oziroma po strugi Mošenika pod Čegeljšami, naprej po strugi do Sroberij in nato po meji med katastrskima občinama Tržič in Podljubelj do izhodiščne točke na Velikem vrhu.
11. Krajevna skupnost Sebenje obsega del katastrske občine Križe v južnem delu naselja Retnje in celotno območje katastrske občine Žiganja vas, in sicer:
– naselja Breg ob Bistrici, južni del naselja Retnje, naselji Sebenje in Žiganja vas,
– potek meje: severna meja se prične v strugi Tržiške Bistrice, pod mostom v Grabnu v Retnjah, na meji med katastrskima občinama Križe in Kovor, se nadaljuje proti vzhodu, v katastrski občini Križe, po meji med parcelama 852 in 461, 448, ob desnem bregu Mlinskega potoka, parcela št. 468, ga preseka in gre po meji med 449/2 in 444 preko lokalne ceste, parcela št. 853; nadaljuje se po meji med 449/3 in 443/3, med 450/1 in 443/1, 443/2, 287/1, med 287/4 in 287/1 do regionalne ceste Križe – Duplje, parcela št. 854 ter po njenem desnem robu oziroma meji med 854 in 287/1, 851, 287/5, 287/7, 288/1, 290, 291,293, 294/2, 294/1, 295, 296, 297, 298, 299, 301, 303/1, 304, 307/4, 307/3, 308, 309, 310/1, kjer se priključi na desnem robu regionalne ceste v smeri proti Dupljam na mejo med katastrskima občinama Križe in Žiganja vas; pot nadaljuje po desnem robu ceste proti Dupljam do parcele št. 388/1, katastrska občina Križe, kjer zavije po meji med istima katastrskima občinama proti zahodu do struge Tržiške Bistrice in po njej oziroma meji med katastrskima občinama Žiganja vas in Zvirče proti jugu do tromeje katastrskih občin Žiganja vas, Zvirče in Duplje; tam se po meji med katastrskima občinama Žiganja vas in Duplje ponovno obrne proti vzhodu do kolovozne poti med Žiganjo vasjo in Zadrago, parcela št. 635/1, katastrska občina Žiganja vas, ob njej po meji naprej proti jugu do križišča pred Zadrago, kjer se ponovno obrne proti severu in po meji med katastrskima občinama Žiganja vas in Vojvodin boršt II nadaljuje svojo pot pod Žiganjo vasjo in nato preko obronkov Vojvodin boršta do tromeje katastrskih občin Žiganja vas, Senično in Vojvodin boršt II. Naprej poteka po meji med katastrskima občinama Žiganja vas in Senično, proti severu do tromeje katastrskih občin Žiganja vas, Senično in Križe, od nje dalje po meji med katastrskima občinama Žiganja vas in Križe čez Kriško polje nad Sebenjami vse do točke na desni strani regionalne ceste Križe – Duplje, kjer se severna meja parcele št. 310/1 stika s cesto oziroma z zahodno mejo parcele št. 854.
12. Krajevna skupnost Senično obsega celotno območje katastrske občine Senično, in sicer:
– naselja Novake, Senično, Spodnje Vetrno in Zgornje Vetrno,
– potek meje: vzhodna meja se prične na tromeji katastrskih občin Križe, Senično in Golnik pod naseljem Gozd, se nadaljuje po meji med občinama Tržič in Kranj proti jugozahodu mimo Spodnjega Vetrnega in vzhodno od Seničnega, obide vas Novaki in se nadaljuje proti zahodu k tromeji katastrskih občin Senično, Žiganja vas in Vojvodin boršt II; naprej poteka po meji med katastrskima občinama Žiganja vas in Senično proti severu do tromeje katastrskih občin Žiganja vas, Senično in Križe, mimo naselja Senično, naprej zahodno od naselja Zgornje Vetrno do lokalne ceste Križe – Gozd ter pod njo do izhodiščne točke na tromeji katastrskih občin Križe, Senično in Golnik.
13. Krajevna skupnost Tržič – mesto obsega osrednji in vzhodni del katastrske občine Tržič, skrajni severni del katastrske občine Križe, jugovzhodni del katastrske občine Podljubelj ter jugozahodni del katastrske občine Lom pod Storžičem, in sicer:
– naselja Čadovlje pri Tržiču, Slap in južni del naselja Tržič,
– potek meje: na severu se meja prične na tromeji med katastrskima občinama Lom pod Storžičem in Podljubelj ter mejo med parcelama št. 537/2 in 538 v katastrski občini Podljubelj, poteka naprej po tej meji in meji med 619 in 538, 620/1, nato med 650/1 in 622, 621, 620/1, med 635/5 in 634/1, med 635/2 in 634/2, med 635/1 in 634/2, 634/1, kjer se naveže na mejo med katastrskima občinama Podljubelj in Tržič; nadaljuje se po njej proti vzhodu do tromeje katastrskih občin Podljubelj, Lom pod Storžičem in Tržič, kjer se obrne po meji med katastrskima občinama Lom pod Storžičem in Tržič, po grebenu Pirmanc do vrha Kamnika; od tam se po meji med 449 in 460/1 v katastrski občini Tržič obrne proti zahodu in seka parcelo 460/1 proti lomni točki na meji med parcelama 431 in 460/1; od nje se nadaljuje po meji med 460/1 in 661, 434, 429, 660, zavije po meji med 660 in 428/1, seka staro ljubeljsko cesto, parcela št. 657 in po meji med njo in parcelami št. 399/3, 376/1, 377/1, 375, 377/2, 374/1, med 374/1 in 374/2, 373/l, 373/3, 375/5, med 373/2 in 373/5, 373/6, 657 ter naprej med 657 in 368/1, 367/1, 366, 690, med 636/1 in 353/1, 352, 351, naprej po meji med 351 in 350/2 ter seka Muzejsko ulico, parcela št. 627; nato gre po meji med 364 in 354/1, seka 362/3, seka 344/3 in se nadaljuje ob levem bregu Mošenika med parcelo št. 681 in 344/3, 344/5 in 344/4, seka Mošenik, parcelo št. 681 ter se nadaljuje po meji med parcelo št. 613 in 611/3, 611/2, nato med 611/1 in 611/5, med 648 in 611/1, 619/1, 621/3, pod osnovno šolo na Zalem rovtu; tam seka magistralno cesto Tržič – Ljubelj, parcela št. 686, se nadaljuje po meji med parcelo 606 in 621/1, 622 čez Zali rovt do meje med katastrskima občinama Tržič in Bistrica, po njej se spusti čez sredino prvega tunela na magistralni cesti Tržič – Ljubelj do reke Tržiške Bistrice; meja se nadaljuje po strugi Tržiške Bistrice oziroma meji med katastrskima občinama Bistrica in Tržič do tromeje katastrskih občin Bistrica, Tržič in Križe ter naprej po meji med katastrskima občinama Bistrica in Križe do odcepa meje med parcelama 495/1 in 494/1, 499, v katastrski občini Križe, seka cesto Tržič – Pristava, parcela št. 854/2; od tam gre naprej po meji med parcelo 498/1 in 589/1, seka 498/2, nadaljuje po meji med parcelo 589/1 in 498/1, 589/8, med 589/8 in 591/1, med 591/1 in 591/7 do meje med katastrskima občinama Tržič in Križe pod Malo mizico; po tej meji poteka na grebenu Kriške gore do tromeje katastrskih občin Tržič, Križe in Lom pod Storžičem nad Kočo na Kriški gori; tam se obrne po meji med katastrskima občinama Tržič in Lom pod Storžičem proti severu čez Brčov rovt do mejne točke med omenjenima katastrskima občinama in meje med parcelama 966 in 965/2, 980/2, katastrska občina Lom pod Storžičem; po meji med slednjimi parcelami v katastrski občini Lom pod Storžičem zavije naprej čez lokalno cesto, parcela št. 980/2 in po meji med 975/1 in 967, preseka parcelo 975/1 ter nadaljuje pot po meji 968 in 975/1, med 1032/2 in 975/l, 979/1, 979/10, 979/58; tam prečka lokalno cesto Tržič – Lom pod Storžičem, parcela 1032/2 in se nadaljuje po meji med 1032/2 in 977/l, 977/3, 977/5, 979/3, med 979/6 in 979/3, med 979/4 in 940/1, med 940/1 in 1029, seka potok Lomščico, parcela 1029; meja poteka naprej po meji med 936/1 in 939, 938, med 938 in 919/l, med 919/2 in 938, 939, med 181 in 919/2, med 178 in 919/2, 917, 916, med 892/1 in 408/2, med 892/3 in 408/2, 408/3, do tromeje parcel št. 408/3, 892/3 in 681/1; na tromeji zavije po meji med 892/3 in 681/1 do Dolžanove soteske, seka lokalno cesto Tržič – Jelendol, parcela št. 1030/1, 1030/4, 1030/3 in se nadaljuje med 1030/3 in 1026 do mostu čez Bistrico, kjer preseka reko, parcela št. 1026, in nadaljuje po meji med parcelama 839/1 in 848, kjer se priključi na mejo med katastrskima občinama Lom pod Storžičem in Podljubelj; od tam se nadaljuje po njej do izhodiščne točke na tromeji katastrskih občin Lom pod Storžičem in Podljubelj ter mejo med parcelama 537/2 in 538, katastrska občina Podljubelj.

Organ krajevne skupnosti je svet, ki ga izvolijo volilni upravičenci s stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti. Način izvolitve članov krajevne skupnosti določa zakon.
Svet krajevne skupnosti šteje pet članov, če ima krajevna skupnost do 500 prebivalcev.
Svet krajevne skupnosti šteje sedem članov, če ima krajevna skupnost od 501 do 1000 prebivalcev.
Svet krajevne skupnosti šteje devet članov, če ima krajevna skupnost od 1001 do 2500 prebivalcev.
Svet krajevne skupnosti šteje enajst članov, če ima krajevna skupnost nad 2501 prebivalcev.

Mandat članov sveta krajevne skupnosti traja 4 leta. V skladu z zakonom in statutom občine so volitve sveta krajevne skupnosti redne, predčasne in nadomestne. Redne volitve v svet krajevne skupnosti se opravijo istočasno kot redne volitve v občinski svet.
Sprememba statuta s katero se ukine krajevna skupnost oziroma spremeni njeno območje, lahko začne veljati šele po izteku mandata sveta krajevne skupnosti.

Svet krajevne skupnosti ima predsednika in podpredsednika, ki ju izmed sebe izvolijo člani sveta krajevne skupnosti.
Predsednik sveta krajevne skupnosti predstavlja in zastopa krajevno skupnost, sklicuje in vodi seje sveta krajevne skupnosti. Podpredsednik sveta krajevne skupnosti pomaga predsedniku pri njegovem delu, ga nadomešča v odsotnosti ali v primeru zadržanosti in po pooblastilu opravlja posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.

Svet krajevne skupnosti ima naslednje pristojnosti:
– sprejema poslovnik krajevne skupnosti,
– sprejema druge akte krajevne skupnosti,
– sprejema finančni načrt in zaključni račun krajevne skupnosti,
– občinskemu svetu predlaga razpis referenduma o posameznih vprašanjih iz občinske pristojnosti, ki neposredno prizadevajo interese prebivalcev krajevne skupnosti,
– obravnava vprašanja, ki so pomembna za delo krajevne skupnosti ter oblikuje stališča do teh vprašanj,
– voli predsednika in podpredsednika sveta krajevne skupnosti,
– imenuje krajevno volilno komisijo,
– sprejema posamične odločitve v zvezi z izvajanjem finančnega načrta in razpolaganjem s sredstvi krajevne skupnosti,
– odloča o sklepanju pogodb in drugih pravnih poslov krajevne skupnosti,
– daje pobude o izvajanju nalog javnih gospodarskih služb, ki so namenjene potrebam krajevnega prebivalstva,
– vodi register krajevnih cest in drugih javnih površin ter daje pobude za njihovo urejanje,
– upravlja s premoženjem krajevne skupnosti,
– pospešuje kulturne in druge društvene dejavnosti na področju krajevne skupnosti,
– daje pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov občine,
– sklicuje zbore krajanov za obravnavo določenih skupnih vprašanj,
– odloča o vseh drugih vprašanjih iz pristojnosti krajevne skupnosti.

Svet krajevne skupnosti sprejema odločitve na svojih sejah z večino glasov navzočih članov. Svet krajevne skupnosti lahko veljavno sklepa, če je na seji navzočih večina članov.
Župan ima pravico biti navzoč in razpravljati na sejah sveta krajevne skupnosti, brez pravice glasovanja.

Premoženje krajevne skupnosti je javno premoženje s katerim krajevne skupnosti upravljajo ob sprejemu tega odloka. Zanj veljajo pravni predpisi, kot veljajo za občinsko premoženje. Premoženje krajevne skupnosti je namenjeno zadovoljevanju lokalnih javnih zadev, sestavljajo pa ga nepremične in premične stvari v lasti krajevne skupnosti, denarna sredstva in pravice.

Krajevna skupnost mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar. O pridobitvi in odtujitvi premoženja odloča svet krajevne skupnosti z dvetretjinsko večino glasov vseh članov sveta krajevne skupnosti in skladno s 13. členom tega odloka.
Odsvojitev delov premoženja krajevne skupnosti je dopustna le proti plačilu, ki postane del premoženja krajevne skupnosti, razen če se del premoženja podari za humanitarne, znanstvenoraziskovalne, izobraževalne in druge tovrstne namene.

V primeru, da krajevna skupnost preneha obstajati ali če ji preneha pravna subjektiviteta, preide premoženje krajevne skupnosti v last občine.

Delovanje krajevne skupnosti se financira:
– iz občinskega proračuna,
– s prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb,
– s plačili za storitve,
– s samoprispevkom,
– s prihodki od premoženja krajevne skupnosti.
Sredstva, ki jih krajevna skupnost pridobi iz občinskega proračuna so razdeljena na:
– sredstva za materialne stroške poslovanja, ki se krajevni skupnosti nakazujejo v obliki rednih mesečnih dotacij; način in kriteriji za razdelitev sredstev, ki jih krajevne skupnosti pridobivajo v ta namen se opredelijo s pravilnikom,
– sredstva, ki jih krajevne skupnosti pridobijo na podlagi občinskih razpisov za izvajanje nalog za zadovoljevanje potreb prebivalcev krajevnih skupnosti.

Vsi prihodki in odhodki krajevne skupnosti morajo biti zajeti v finančnem načrtu krajevne skupnosti, ki mora biti usklajen s proračunom občine in je njegov sestavni del. Svet krajevne skupnosti mora osnutek finančnega načrta predložiti v ugotovitev skladnosti županu, ki ga usklajenega priloži predlogu proračuna. Po sprejemu občinskega proračuna predlog finančnega načrta sprejme svet krajevne skupnosti.
Sredstva krajevne skupnosti se smejo uporabiti le za namene določene s finančnim načrtom. Za izvrševanje finančnega načrta je odgovoren predsednik sveta krajevne skupnosti.

Po preteku leta, za katerega je bil sprejet finančni načrt je svet krajevne skupnosti dolžan pripraviti zaključni račun in ga predložiti županu, ki ga vključi k zaključnemu računu občine. V zaključnem računu se izkažejo predvideni in doseženi prihodki ter predvideni in doseženi odhodki.

Krajevna skupnost se ne sme zadolževati.

Finančno poslovanje krajevne skupnosti in knjigovodska evidenca za krajevno skupnost se vodi v skladu z zakonskimi predpisi v občinski upravi.
Nadzor nad finančnim poslovanjem krajevne skupnosti izvaja nadzorni odbor Občine Tržič.

Krajevna skupnost lahko izdaja le tiste splošne akte za katera ima javna pooblastila. Svet krajevne skupnosti sprejema naslednje akte:
– poslovnik krajevne skupnosti,
– finančni načrt,
– zaključni račun,
– pravilnike,
– sklepe.

Poslovnik krajevne skupnosti je temeljni akt krajevne skupnosti, ki določa organizacijo in delovanje sveta krajevne skupnosti in druga vprašanja pomembna za delo krajevne skupnosti.
Poslovnik krajevne skupnosti sprejme svet krajevne skupnosti z dvetretjinsko večino glasov vseh članov sveta krajevne skupnosti.
Pred uveljavitvijo poslovnika mora soglasje k poslovniku krajevne skupnosti dati občinski svet.

S finančnim načrtom se razporedijo vsi letni prihodki in odhodki za posamezne namene porabe v krajevni skupnosti.

Z zaključnim računom se izkazujejo letni predvideni in doseženi prihodki ter letni predvidni in doseženi odhodki sredstev krajevne skupnosti.

S pravilnikom krajevne skupnosti se ureja notranje organizacijsko poslovanje, podeljevanje priznanj in nagrad krajevne skupnosti, praznik krajevne skupnosti ter druga vprašanja, če je tako določeno s statutom občine.

S sklepom svet odloča o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti.

Neposredni obliki odločanja prebivalcev krajevne skupnosti sta zbor krajanov in referendum.
Neposrednih oblik odločanja prebivalcev krajevne skupnosti se lahko udeležujejo polnoleti krajani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti.

Za izvedbo neposrednih oblik odločanja krajanov se smiselno uporabljajo določila zakona in statuta občine.

Akti in odločitve krajevne skupnosti se objavljajo na krajevno običajen način.

Število članov krajevne skupnosti in volilne enote za prve volitve v svet krajevne skupnosti v letu 1998 bodo določene v posebnem odloku, ki ga bo sprejel občinski svet.
Mandatna doba sveta krajevne skupnosti izvoljenega na prvih volitvah traja do naslednjih rednih volitev občinskega sveta.

Svet krajevne skupnosti mora svoj poslovnik sprejeti v treh mesecih po konstituiranju sveta krajevne skupnosti izvoljenega na prvih volitvah članov sveta krajevne skupnosti.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.