Uradni list

Številka 56
Uradni list RS, št. 56/1998 z dne 7. 8. 1998
Uradni list

Uradni list RS, št. 56/1998 z dne 7. 8. 1998

Kazalo

2564. Odločba o rešitvi spora o pristojnosti, stran 4097.

Ustavno sodišče je v postopku za odločitev o sporu glede pristojnosti na zahtevo Okrajnega sodišča v Celju na seji dne 16. julija 1998
o d l o č i l o:
Za odločanje o zahtevi F. K. za denacionalizacijo nepremičnin parc. št. 114, 115, 136 in 137, vpisanih pred podržavljenjem pri vl. št. 671 k.o. T. ter nepremičnin parc. št. 113, 138, 139, 140, 141, 142/1 in 142/2, vpisanih pred podržavljenjem pri vl. št. 85 k.o. B., je pristojna Upravna enota Celje.
O b r a z l o ž i t e v
A)
1. Okrajno sodišče v Celju je dne 22. 6. 1998 vložilo zahtevo za odločitev o sporu glede pristojnosti v zadevi denacionalizacije nepremičnin, podržavljenih prednikoma vlagatelja zahteve J. in F. K. V zahtevi navaja, da je pravni naslednik denacionalizacijskih upravičencev dne 6. 12. 1993 vložil pri takratni Občini Celje zahtevo za denacionalizacijo nepremičnin parc. št. 113, 114, 115, 137, 136, 139, 140, 141, 142/1, 142/2, 138, 630/1 in 630/2, vpisanih pred podržavljenjem pri vl. št. 85 k. o. B. Upravna enota v Celju je zahtevo predlagatelja z dopisom z dne 7. 1. 1997 odstopila Okrajnemu sodišču v Celju kot stvarno pristojnemu za reševanje te zadeve.
2. Okrajno sodišče v Celju je dne 25. 7. 1997 izdalo sklep št. N 3/97-18, s katerim se je izreklo za nepristojno, ter sklenilo, da je o tej zadevi pristojna odločati Upravna enota Celje, ker naj bi bil “izveden odvzem lastništva na podlagi upravnega akta, ne pa na podlagi pravnega posla”. Obravnavani primer naj bi bil analogen zadevi, v kateri je ustavno sodišče z odločbo št. U-II-158/97 z dne 3. 7. 1997 odločilo, da je za reševanje zahteve za denacionalizacijo pristojna upravna enota. Po pritožbi predlagatelja zahteve za denacionalizacijo je Višje sodišče v Celju ta sklep razveljavilo, ker je Okrajno sodišče s tem sklepom prekoračilo pooblastila.
B)
3. V konkretnem primeru je pravni naslednik upravičencev do denacionalizacije vložil zahtevo za denacionalizacijo nepremičnin, ki naj bi bile podržavljene z razlastitveno odločbo Oddelka za finance Občinske skupščine Celje št. 46-236/1963-4 z dne 18. 1. 1964. Navedena odločba je bila izdana v smislu 28. člena zakona o razlastitvi (Uradni list FLRJ, št. 12/57) na podlagi odločbe Občinskega ljudskega odbora Občine Celje št. 46-110/1963-4 z dne 17. 4. 1963 o ugotovitvi splošne koristi za gradnjo objektov za pridobivanje žveplene kisline. V obrazložitvi odločbe z dne 18. 1. 1964 je navedeno, da je z odločbo o ugotovitvi splošne koristi Občinska skupščina Celje dovolila uvedbo razlastitvenega postopka, ki pa zaradi doseženega sporazuma med C. C. in prizadetimi lastniki ni bil izveden, in da zato navedena odločba nadomešča odločbo o razlastitvi.
4. Glede na to, da je bila med upravičencema in C. C. dne 10. 6. 1963 sklenjena kupoprodajna pogodba za iste nepremičnine, je Upravna enota Celje ugotovila, da ni pristojna za vodenje postopka. Po mnenju upravne enote gre za zadevo iz 5. člena zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 in 31/93 – v nadaljevanju: ZDen), za reševanje katere je pristojno Okrajno sodišče v Celju.
5. ZDen deli pristojnost za odločanje o zahtevah za denacionalizacijo med upravne organe in sodišča. Pristojnost sodišča za odločanje o zahtevah za denacionalizacijo je izrecno določena (prvi odstavek 56. člena ZDen) le za tiste primere, ko je premoženje prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti (5. člen ZDen).
6. Ustavno sodišče je ob pregledu celotnega spisa in določb zakona o razlastitvi ugotovilo, da v obravnavani zadevi ni mogoče šteti navedene kupoprodajne pogodbe za samostojen pravni posel, ki bi bil sklenjen neodvisno od razlastitvenega postopka. Odločba o ugotovitvi splošne koristi z dne 17. 4. 1963 je bila izdana na podlagi 17. člena zakona o razlastitvi. V skladu s 1. členom istega zakona je bilo možno nepremičnine razlastiti, če je bilo to potrebno za zgraditev določenih objektov ali za izvedbo drugih del, ki so v splošno korist. 6. člen pa je določal, da se sme nepremičnina razlastiti šele, ko je na način, ki ga je določal ta zakon, ugotovljena splošna korist, da se na tej nepremičnini zgradi objekt oziroma da se izvedejo na njej druga dela.
7. Odločba o ugotovitvi splošne koristi je bila izdana skoraj dva meseca pred sklenitvijo kupoprodajne pogodbe in izrecno našteva nepremičnine, na katere se nanaša ugotovitev splošne koristi in za katere se dopusti razlastitev. Te nepremičnine pa so tudi predmet kupoprodajne pogodbe. Le-ta je sicer podpisana, iz dokumentacije pa ne izhaja, da bi jo pristojni svet Občine Celje potrdil. Pogoj za njeno veljavnost, določen v IX. točki pogodbe, torej ni izpolnjen. Zato je to pogodbo odločba št. 46-236/1963-4, z dne 18. 1. 1964 dejansko štela kot dosežen sporazum med razlastitvenim upravičencem in lastnikoma zemljišč. Tudi cena kvadratnega metra zemljišča iz pogodbe je bila enaka višini odškodnine, ki je bila odmerjena v skladu s sklepom Sveta za družbeni plan in finance Občinske skupščine Celje.
8. Ker iz navedene dokumentacije ne izhaja, da bi šlo za samostojen pravni posel, temveč da gre za dogovor v okviru razlastitvenega postopka, je ustavno sodišče odločilo, da je za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo v izreku navedenih nepremičnin pristojna Upravna enota Celje.
9. Iz spisa je razvidno, da je bila vloga za denacionalizacijo vložena 6. 12. 1993. Štiri leta in pol je trajalo, da je prišlo do odločitve o pristojnosti za reševanje zahteve. Ustavno sodišče ugotavlja, da gre še za en primer očitno prepočasnega postopanja v denacionalizacijskih zadevah. Na prepočasno postopanje v teh zadevah in na kršenje roka iz prvega odstavka 58. člena ZDen je ustavno sodišče že nekajkrat opozorilo (na primer v zadevah U-II-119/96 z dne 6. 6. 1996, U-II-351/96 z dne 5. 12. 1996, U-II-334/96 z dne 9. 1. 1997, U-II-37/98 z dne 19. 2. 1998 in U-II-132/98 z dne 7. 5. 1998).
C)
10. Ustavno sodišče je to odločbo sprejelo na podlagi četrtega odstavka 61. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi: predsednik dr. Lovro Šturm ter sodnici in sodniki dr. Miroslava Geč-Korošec, dr. Peter Jambrek, dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam-Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.
Št. U-II-240/98
Ljubljana, dne 16. julija 1998.
Predsednik
dr. Lovro Šturm l. r.

AAA Zlata odličnost