Na podlagi 17. člena statuta Občine Semič (Uradni list RS, št. 38/95) in 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) je Občinski svet občine Semič na seji dne 26. 2. 1998 sprejel

S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin družbenega plana Občine Črnomelj za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Občine Semič – dopolnitev 1996 (Skupščinski Dolenjski list, št. 2/87, 7/91, 11/91 in Uradni list RS, št. 45/95, 57/95 in 37/98) v zvezi s 1. členom zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90) sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za območje Občine Semič, ki jih je izdelal TOPOS, d.o.o. Dolenjske Toplice pod št. PIA–4/95 v letih 1996 in 1997 ter določajo:
– skupne pogoje poseganja v prostor,
– merila in pogoje glede vrste posegov v prostor,
– merila in pogoje za oblikovanje objektov,
– merila in pogoje za zunanje in druge ureditve,
– merila in pogoje za določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč,
– merila in pogoje za varstvo naravne in kulturne dediščine,
– merila in pogoje za prometno in komunalno in energetsko urejanje ter zveze,
– merila in pogoje za vodnogospodarsko urejanje,
– merila in pogoje za varstvo in izboljšanje okolja ter
– posebna merila in pogoje za posege v prostor.

Prostorski ureditveni pogoji iz prejšnjega člena vsebujejo tekstualne opise in grafične prikaze, ki se nanašajo na mejo, lego, namensko rabo in zmogljivost, velikost ter oblikovanje objektov in naprav ter ureditev.
Tekstualni del obsega opis in utemeljitev prostorskih ureditvenih pogojev ter pogoje, mnenja in soglasja pristojnih organov, organizacij in skupnosti.
Kartografski del vsebuje grafične prikaze v M 1:25000 na topografski osnovi ter M 1:5000 na katastrski osnovi. Sestavni del tega odloka so tudi strokovne osnove varstva naravne in kulturne dediščine za izdelavo prostorskih ureditvenih pogojev v Občini Semič, ki jih je izdelal ZVNKD Novo mesto v maju 1996.

Merila in pogoji, določeni s tem odlokom, se nanašajo na posege v prostor, za katere si mora investitor pridobiti lokacijsko dovoljenje in za posege, za katere zadošča priglasitev upravnemu organu.

Po tem odloku se urejajo območja naselij, razdeljena v naslednje krajinske tipe:
Območje A – Belokranjski ravnik zajema naselja: Brezova Reber, Brezje pri Vinjem vrhu, Brstovec, Cerovec pri Črešnjevcu, Črešnjevec pri Semiču, Gradnik, Hrib pri Cerovcu, Kal, Krupa, Krvavčji vrh, Lipovec, Maline pri Štrekljevcu, Moverna vas, Nestoplja vas, Omota, Osojnik, Praproče, Praprot, Sodji vrh, Stranska vas pri Semiču, Starihov vrh, Štrekljevec, Vinji vrh in Pugled.
Območje B – Semič z gravitacijskim območjem in Semiško goro zajema naselja: Semič s Coklovco, Kaščo, Mladico, Seli Pri Semiču, Oskoršnico, Trato, Vrtačo in Vavpčo vasjo, Kot pri Semiču, Podreber, Sadinja vas, Gaber pri Semiču in Trebnji vrh.
Območje C – Kočevsko in Črmošnjiška dolina zajema naselja: Črmošnjice, Mašelj, Gričice, Komarna vas, Gače, Vrčice, Srednja vas, Blatnik pri Črmošnjicah, Sela pri Vrčicah, Planina, Sredgora in Brezovica pri Črmošnjicah; in opuščena naselja Toplice, Lahinja, Stari Tabor, Škril, Ponikve, Ašelice, Topli vrh, Gaber, Vimol, Novi Tabor, Štale, Resa, Ribnik, Pogorelec, Kleč, Vrh, Smrečnik, Golobinjek in Travnik.
Območje D – Skupina naselij ob lokalni cesti Novo mesto–Gaber zajema naselja: Hrib pri Rožnem Dolu, Rožni Dol, Brezje pri Rožnem Dolu, Potoki, Preloge, Pribišje in Gornje Laze.
Meje med območji posameznih krajinskih tipov so prikazane na topografski karti M 1:25000.

V območjih A in D:
– razvija se naj kmetijstvo in izboljšujejo pogoji za bivanje,
– novi objekti so dovoljeni le v zazidalnih območjih vasi, lahko kot zgostitev sedanje pozidave ali na obrobju vasi tako, da ne načenjajo sklenjenih in skladnih vaških silhuet, robov, vedut,
– umešča se naj programe, ki bodo pripomogli k boljši preskrbi in kulturnemu življenju krajev,
– razvija se naj domača ter druga obrt in dejavnosti ob pogoju, da ne presegajo ravni hrupa, predpisana za bivalna okolja in imajo zagotovljeno ustrezno čiščenje in odstranjevanje odpadnih vod,
– ohranja in sanira se naj posamezne stare kvalitetne objekte oziroma celotne domačije ter v njih vsaj delno ohranja funkcijo bivanja, lahko pa se umestijo tudi dejavnosti skladno s pogoji iz prejšnje alinee,
– obstoječe kvalitetne robove vasi se naj ohranja, degradirane pa sanira z visokoraslim sadnim drevjem.
V območju B:
– veljajo enaki pogoji kot za območje A in D razen za naselje Semič z ožjim gravitacijskim območjem, za katerega veljajo le posebni pogoji.
V območju C:
– dovoljena je obnova obstoječih stavb ali nadomestna gradnja na lokacijah porušenih hiš ter uvajanje novih programov (turizem, kmetijstvo) v naseljih Gače, Gričice, Planina, Blatnik in Komarna vas. Nadomestna gradnja je dovoljena v gabaritih, ki so tlorisno enaki porušenim stavbam. Arhitektura novih gradenj naj posnema arhitekturo nekdanjih kočevarskih hiš. Za ta naselja je potrebno izdelati program razvoja in načrt revitalizacije,
– v ostalih zapuščenih vaseh se dovoli le čiščenje ruševin, njihova obnova in prezentacija v skladu s smernicami, ki jih izdela pristojni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine.

Na kmetijskih – vinogradniških območjih:
V vinogradniških območjih je dovoljena gradnja zidanic in gospodarskih objektov za spravilo sadja ob pogoju, da je investitor lastnik najmanj 20a vinograda oziroma sadovnjaka v 1. območju vinogradniških površin ter najmanj 10a v 2. območju vinogradniških površin. Dovoljene so tudi adaptacije, rekonstrukcije ali nadomestne gradnje obstoječih objektov, pri čemer je lahko velikost vinograda tudi manjša od prej določene velikosti. Gradnja je sprejemljiva ob znani kulturi (vinograd, sadovnjak).
Zidanicam se lahko spremeni dejavnost in sicer v dopolnitev ponudbe na kmetih v obliki vinotoča, skladno s predpisi s tega področja.
Posegi morajo biti načrtovani tako, da se ohranja značilna krajinska slika z vinogradi podolžno po pobočju ter z gozdnimi robovi in pogozdenimi severnimi pobočji hribov. Novi objekti se lahko praviloma postavljajo le ob poteh.

Na območjih kmetijskih in gozdnih zemljišč:
Ohranjati je treba vse bistvene značilnosti odprtega prostora kot: gozdne robove, naravne terase med kmetijskimi površinami, naraven vrtačast teren, steljnike in košenice.
Posegi v sklenjene komplekse 1. in 2. območja kmetijskih zemljišč niso dovoljeni.
Izjemoma so dopustni posegi v primeru, ko niso možne alternativne rešitve s področja infrastrukture ter objektov za potrebe kmetijske dejavnosti.
Čebelnjaki so dovoljeni na posebej izbranih, za to primernih legah, biti morajo leseni. Čebelnjaki z zidano kletjo ali pasastimi temelji niso dovoljeni. Objektov za spravilo orodja ni dovoljeno postavljati.
Za potrebe rekreativno turistične ponudbe se na celotnem prostoru lahko urejajo poti za konjeništvo, sprehajalne ali druge poti pod pogojem, da je ureditev usklajena z ostalimi uporabniki prostora oziroma lastniki zemljišč. Te poti se praviloma urejajo po obstoječih poljskih ali gozdnih poteh.

Gradnja objektov v območjih gozdnih rezervatov in zavarovanih gozdov ni dovoljena. Izjemoma so dopustni le posegi, ki so skladni z osnovno funkcijo gozda ter gradnja infrastrukturnih objektov in naprav, za katere niso možne alternativne rešitve.
Gradnja novih gozdnih cest mora biti načrtovana tako, da se čimbolj vklopi v okolje.
Goloseki niso dovoljeni oziroma le izjemoma, če je to predvideno v splošnem delu gozdnogospodarskega načrta zaradi gozdnogojitvenih ukrepov ali če je to treba zaradi sanitarne sečnje oziroma opravljanja preventivnih varstvenih del.

Območja urejanja so v naseljih razvrščena po namembnosti v:
– območja za stanovanja “S“,
– območja za stanovanja, kmetijstvo in turizem na kmetih “SK“,
– območja za jedro/centralne in oskrbne dejavnosti ter stanovanja “J“, “SO“,
– območja za stanovanja s poslovnimi dejavnostmi “SP“,
– območja za proizvodnjo “P“,
– območja za cerkev in pokopališče “CP“ ter
– območja za počitniško naselje “PČ“,
– območja za rekreacijo, športna igrišča “R“.
Za območja v ureditvenem območju naselja Semič z ožjim gravitacijskim območjem so posamezne namembnosti določene tudi v posebnih pogojih.

Na območjih za stanovanja (“S“) so dovoljene gradnje novih in nadomestnih stanovanjskih hiš, vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, nadzidave in prizidave, odstranitve objektov, spremembe namembnosti za stanovanja ter prenove obstoječih objektov.
Dovoljeni so tudi dopolnilni in pomožni objekti k posameznim stanovanjskim objektom, kot so garaže, drvarnice ipd., kadar v sklopu novogradenj ni možno zadovoljiti manjkajočih prostorskih potreb; ti objekti morajo biti zgrajeni v neposredni bližini osnovnega objekta.
Nova gospodarska poslopja morajo biti oblikovana tako, da se vklapljajo v vedutno podobo naselja. Njihovi gabariti morajo slediti gabaritom tradicionalnih gospodarskih poslopij. Gradnja novih gospodarskih poslopij mora biti izpeljana do konca, do izdelave fasade in ureditve okolice.
Na območjih za stanovanja, kmetijstvo in turizem na kmetih (“SK“) so poleg objektov iz prejšnjega odstavka dovoljene spremembe namembnosti stanovanjskih objektov za opravljanje domače obrti, gradnje objektov za potrebe kmetijske dejavnosti ter gradnje novih in prenove obstoječih objektov za potrebe turizma na kmetih. Dopustne niso dejavnosti in objekti, ki ovirajo delovanje kmetije.
Na območjih za centralne in oskrbne dejavnosti oziroma jedrih vasi (“SO“, “J“) so poleg objektov iz prvega odstavka tega člena dovoljene gradnje novih ter adaptacije in prenove obstoječih objektov za potrebe osnovne preskrbe prebivalcev, gostinske dejavnosti, storitvenih in kulturnih dejavnosti ter za potrebe domače obrti. Dovoljena je tudi sprememba namembnosti obstoječih stanovanjskih objektov za navedene dejavnosti ob pogoju, da je na funkcionalnem zemljišču možno zagotoviti ustrezno število parkirnih mest.
Na območjih za stanovanja v kombinaciji s poslovnimi dejavnostmi (“SP“) je poleg objektov iz prvega odstavka tega člena dovoljena gradnja novih ter adaptacije in prenove obstoječih objektov za potrebe obrtnih dejavnosti, ki ne presegajo ravni hrupa, predpisane za bivalna okolja in imajo zagotovljeno ustrezno čiščenje in odstranjevanje odpadnih vod.
Na območju za proizvodnjo (“P“) se ohranja proizvodna dejavnost, objekti se lahko dogradijo ali adaptirajo po pogojih, ki veljajo za poslovne objekte.
Območja s cerkvijo in pokopališčem (“CP“) se ohranjajo, ob širitvi pokopališča ali gradnji poslovilnih objektov je treba upoštevati logiko obstoječe zasnove pokopališča in se čimbolj prilagajati značilnostim terena.
Na območju za rekreacijo (“R“) so dovoljene ureditve igrišč, športnih objektov in ureditev po pogojih iz 18. člena.
Na območju za počitniško naselje (“PČ“) se dovoljuje dopolnitev naselja s spremljajočimi turističnimi dejavnostmi. Počitniško naselje naj bo zaokrožena celota, oblikovana kot del vasi. Objekti se umestijo v hribovit teren na način, kot so nastajale stare vasi.

Belokranjska arhitektura: (velja za vsa naselja razen tistih, ki so zajeta v 12. in 13. členu)
Stanovanjski in gospodarski objekti:
– Tlorisna zasnova objektov mora biti podolgovata, z razmerjem stranic vsaj 1:1,4.
– Etažnost je lahko klet in pritličje, pritličje in nadstropje ali klet in mansarda in samo izjemoma (v strminah) vkopana klet, pritličje in mansarda oziroma podstrešje.
– Streha mora biti simetrična dvokapnica s slemenom po dolžini objekta, naklon 35 do 45 stopinj. Kritina mora biti temne barve (opečna, temno ali betonsko siva, skodle, slama) in usklajena s tradicionalno. Dovoljeni so čopi in strešna okna, dvokapna frčada pa le centralno na fasadi, nad glavnim vhodom. Kolenčnega zidu ni ali pa je skrit pod kapjo.
– Fasade naj bodo ometane, omet je lahko tudi dvo- ali tribarven s poudarjenimi dekorativnimi elementi (obrobe okoli oken, ogelniki ipd.) in v kombinaciji z lesom. Omet naj bo v svetlih odtenkih toplih barv. Zatrepi gospodarskih objektov naj bodo leseni, ograje balkonov (gankov) naj bodo v vertikalnem lesenem opažu.
Sušilnice in prostostoječi silosi so dovoljeni, kjer je to potrebno zaradi funkcionalnih zahtev dejavnosti in kjer to prostor dovoljuje.
Pri vzdrževalnih delih, adaptacijah, rekonstrukcijah, dozidavah in nadzidavah se morajo ohranjati kakovostne značilnosti objektov oziroma oblikovati v skladu z zgornjimi pogoji.
Poslovni in poslovno-stanovanjski objekti:
– Tlorisna zasnova objektov mora biti podolgovata, z razmerjem stranic vsaj 1:1,4.
– Etažnost je lahko klet in pritličje, klet, pritličje in nadstropje, klet, pritličje in mansarda.
– Streha naj bo simetrično dvokapnica s slemenom po dolžini objekta in kolenčnim zidom, skritim pod kapjo strehe ter naklonom 35 do 45 stopinj. Manjši naklon se dovoli v primerih, ko je širina objekta prevelika in bi bila s tem porušena osnovna kompozicija objekta, vendar ne sme biti manjši od 32 stopinj. Za kritino veljajo enaki pogoji, kot za stanovanjske hiše v 11. členu. Dovoljene so centralne frčade v osi objekta, za osvetljevanje mansarde se uporabljajo strešna okna. Pri rekonstrukcijah obstoječih objektov se lahko izvede več posamičnih dvokapnih frčad, pri čemer skupna širina ne sme presegati 1/3 dolžine objekta, naklon strešin frčad je enak osnovnemu naklonu strehe.
– Omet naj bo v svetlih odtenkih toplih barv, lahko v kombinaciji z lesom. Dovoljene so tudi sodobno koncipirane fasade.
– Poslovno-stanovanjski objekti imajo lahko dejavnost le v pritličju in izjemoma v nadstropju in mansardi, v tem primeru mora biti vsaj ena etaža stanovanjska.
– V naseljih se dovoli največ do 200 m2 velike obrtne objekte.

Mestna in trška arhitektura (velja za Semič, Kaščo, Sela pri Semiču in Vavpčo vas ob LC)
Poslovno-stanovanjski objekti:
– Ohranja se obstoječa tlorisna zasnova objektov.
– Etažnost je lahko največ klet, pritličje, nadstropje in mansarda; možna je izvedba kleti, ki je (odvisno od terena) v celoti ali delno vkopana.
– Streha naj bo simetrična dvokapnica z naklonom (35 do 45 stopinj), drugačna oblika strehe je dovoljena le izjemoma, kadar gre za posebno oblikovane objekte in kjer prostor to dovoljuje, kritina naj bo temne barve (opečni zareznik, bobrovec, temno ali betonsko siva). Vsi posebni elementi streh morajo biti usklajeni s kompozicijo glavne fasade, kolenčni zid mora biti skrit pod kapjo.
– Fasade objekta se oblikujejo v enotnem proporcionalnem sistemu, ki je prisoten na širšem prostoru; fasadno ploskev se oblikuje v homogeno likovno kompozicijo, s pravilno osno členitvijo fasadnih elementov, fasade so lahko tudi tribarvne. V vertikalni simetrali fasade se oblikuje glavni vhod v stavbo.
– V pritličju se po potrebi oblikujejo izložbena okna, usklajena z ostalimi elementi fasade, skuša se vrniti staro podobo lesenih izložbenih oken.
– Vhod v objekt se oblikuje z ulice.
– V pritličja (in izjemoma nadstropja) objektov se umestijo dejavnosti, nadstropja in podstrešja pa ostanejo stanovanjska.
– Prostori med stavbami so namenjeni dostopu na interno dvorišče.

Kočevarska arhitektura (velja za naselja v območju C)
Stanovanjski objekti, poslovni, poslovno-stanovanjski objekti in počitniške hiše:
– Tlorisna zasnova mora biti podolgovata, z razmerjem stranic vsaj 1:1,4.
– Etažnost je lahko klet, pritličje in podstrešje ali klet, nadstropju in podstrešje ter največ vkopana klet, pritličje, nadstropje in podstrešje. Dovoljena je izraba podstrešij z izvedbo kolenčnega zidu, ki je v celoti skrit pod napuščem strehe.
– Strehe naj bodo simetrične dvokapnice, naklona 45 do 52 stopinj, kritina temno siv betonski zareznik, skodle ali novejše kritine, ki morajo biti temne in usklajene s tradicionalnimi kritinami. Možni so čopi, strešna okna, frčade pa le nad glavnim vhodom, ki naj bo osno na daljši fasadi. Manjši nakloni so dovoljeni le v primerih, ko bi bila s tem porušena osnovna kompozicija objekta, vendar naklon strehe ne sme biti manjši od 40 stopinj.
– Fasade naj bodo simetrične, ometane, lahko s poudarjenimi dekorativnimi elementi (okenske obrobe, šivan ogel ipd.), lahko v dvobarvni izvedbi. Zatrepi so lahko obiti z lesom (vertikalni opaž). Lahko se uredijo zidane stopnice s podestom.
– Tradicionalni elementi na objektih so lahko izvedeni v sodobnejših materialih (steklo, kovina), posebej v primeru poslovnega ali poslovno-stanovanjskega objekta.
– V primeru poslovno-stanovanjskih objektov se javna funkcija uredi le v pritličju objekta.
– Pri obnovi starih stanovanjskih hiš je potrebno ohranjati barvno podobo in dekorativne členitve fasad, velikost in obliko okenskih odprtin, obliko, velikost in naklon streh. Ohranjajo naj se kamniti detajli oken, vrat ter kamnite stopnice in stopnišča.
Gospodarska poslopja:
– Tlorisna zasnova mora biti podolgovata, z razmerjem stranic vsaj 1:1,4. Dovoljeni so tudi zelo veliki tlorisni gabariti, vendar mora biti v teh primerih razmerje stranic bistveno v korist dolžine (kot pri tradicionalnih gospodarskih objektih.)
– Etažnost je lahko največ delno vkopana klet, pritličje in podstrešje.
– Strehe naj bodo simetrične dvokapnice, naklona 45 do 52 stopinj, kritina temno siv betonski zareznik, skodle. Izjemoma je lahko pri izredno velikih objektih naklon strehe nižji.
– Fasade kletni del naj bo zidan, lahko s kamnom, ali ometan, zgornji del pa ometan, lesen ali obit z lesom.

Zidanice in vinski hrami:
– Tlorisna zasnova objektov je lahko največ 7×5 m z odstopanjem do ±0,50 m.
– Etažnost je lahko največ vinska klet in podstrešje, kolenčni zid največ 1,60 m, prilagojena terenu.
– Streha mora biti simetrična dvokapnica s slemenom po dolžini objekta in vzdolžno s pobočjem oziroma vzporedno z bližnjimi objekti. Naklon strešin mora biti 40 do 45 stopinj, lahko s čopi in dvokapno frčado za ureditev vhoda. Kritina mora biti temne barve (opečna, betonsko siva, skodle).
– Pri oblikovanju se naj upoštevajo elementi tradicionalne arhitekture.
– Kleti naj bodo zidane praviloma iz kamna, fasade naj bodo ometane in beljene v svetlih barvnih tonih.
Pri vzdrževalnih delih, adaptacijah, rekonstrukcijah, dozidavah in nadzidavah se morajo ohranjati kakovostne značilnosti objektov oziroma oblikovati v skladu z zgornjimi pogoji.
Večji gabariti zidanic so dovoljeni v primeru druge namembnosti – vinotoč, ali potreb po hrambi večjih količin vina, kar se ugotovi s pristojno službo za kmetijstvo. Gabariti takih objektov se morajo prilagoditi terenskim pogojem in izpostavljenosti leg. Pri tem se upošteva tudi potrebe po dodatnih manipulativnih površinah.
Še ohranjene stare zidanice se ohranjajo in varujejo kot dokument arhitekture. Pri obnovi je potrebno ohraniti njihovo identiteto.

Avtobusna postajališča, parkirišča in druge javne ureditve
Avtobusna postajališča so lahko montažni objekti, oblikovani transparentno ter usklajeni s prostorom ali objekti, usklajeni z značilno arhitekturo. Za poenotenje teh objektov je treba pripraviti študijo.
Parkirišča naj bodo na primernih mestih (na ravnem terenu) in ozelenjena z tradicionalnim zelenjem.
Vse javne ureditve naj bodo v naseljih (in še posebej v Semiču) poenotene, javne površine naj bodo praviloma tlakovane z naravnimi materiali (avtohtoni kamen, granitne kocke ali tlakovci), v primeru uporabe asfaltov, pa naj se le ti kombinirajo s prej navedenimi materiali. Za naselje se uporabi poenoten tip (cestne ali ulične) svetilke ter druge ulične opreme (klopi, koši za smeti).
Kioski se lahko postavljajo na javno površino na mestih, kjer to ni prostorsko moteče in kjer bi smiselno dopolnili obstoječo ponudbo. Bolj kot namestitev kioskov se priporoča ureditev manjših prodajaln v pritličjih objektov.

Vrtovi, sadovnjaki, brežine
Vrtovi in sadovnjaki med objekti naj se oblikujejo in obdelujejo na tradicionalen način.
Nasipi, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja morajo biti izvedeni z blagimi in ozelenjenimi brežinami ter zavarovani pred erozijo. Podporni zidovi so dovoljeni le izjemoma, kjer brežine ni možno drugače zavarovati. Zidani morajo biti s kamnom.
Javne zelene površine, parki:
Vzpostavljajo se na predvidenih javnih mestih, ki so neurejena ali nepravilno urejena. Za nove zasaditve se lahko uporabijo le avtohtone drevesne vrste. Dovoljeno je formiranje drevoredov ob pomembnejših cestah ali poteh v naseljih ali kot poudarek prostorske dominante (cerkve, kapelice) v soglasju s pristojno službo za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Rekreacijske površine:
Travnata ali peščena igrišča se lahko uredijo na naravno ravnem prostoru oziroma na prostoru, ki ga je možno primerno urediti (zravnati, samo delno nasuti, urediti in sanirati brežine). Druga igrišča, ki zahtevajo trajnejše ureditve, se lahko izvedejo le na za to predvidenih površinah. V bližini turističnih naselij se uredijo na odprtih kmetijskih in gozdnih zemljiščih rekreativne poti (trim steze, tekaške proge in konjeniške steze, ipd.).
Dostopi do objektov, parkirišča, razmejitve med parcelami:
Dostopi do objektov morajo biti izvedeni po najkrajši možni poti z javne ceste in so utrjeni praviloma s tlakovci ali asfaltom oziroma z drugimi materiali. Meteorno vodo z dostopnih poti je potrebno speljati v ponikalnico ali meteorno cestno kanalizacijo, na javno cesto je ni dovoljeno spuščati.
Parkirišča naj bodo utrjena in protiprašno zaščitena (tlakovci, naravni kamen, granitne kocke ali asfalt) in zazelenjena, odvod meteorne vode s parkirišč se izvede preko lovilcev olj in maščob.
Razmejitve med parcelami se izvedejo z lesenimi plotovi po vzoru tradicionalnih. Mreže so dovoljene le izjemoma, kadar je to funkcionalno najbolj primerno. Zidovi niso dovoljeni, razen če so zaradi terena potrebni podporni zidovi.

Velikost gradbene parcele se določi glede na
– namembnost in velikost objekta, potrebnih pomožnih objektov in funkcionalnih površin,
– oblikovanosti zemljišča, obstoječih parcelnih mej in lastništva,
– lege sosednjih objektov, dostopov z javne ceste oziroma poti, poteka komunalnih in energetskih vodov,
– sanitarno-tehnične zahteve.
Pri določanju gradbene parcele kmetije se mora upoštevati tudi razporeditev objektov, vrsta kmetijske proizvodnje ter potreben manipulacijski prostor za kmetijsko mehanizacijo.

Funkcionalno zemljišče se določa glede na velikost in namembnost objekta ter obliko zemljišča. Omogočati mora normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami razen, če je del teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču.
Odmiki od mej sosednjih zemljišč morajo biti vsaj 3 m. Manjši odmiki so dovoljeni le v soglasju z lastniki sosednjih zemljišč in ob pogoju, da so zagotovljeni požarno-varnostni odmiki od sosednjih objektov.

Na objektih in območjih naravne in kulturne dediščine je treba upoštevati naslednja merila in pogoje:
– posegi so dovoljeni v območjih dediščine, kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti, v skladu z režimi varovanja,
– za vse posege, ki presegajo obseg tekočih vzdrževalnih del na objektih naravne in kulturne dediščine, ki so navedeni v strokovnih osnovah in so sestavni del tega odloka, je potrebno pridobiti soglasje pristojne strokovne službe in omogočiti njenim strokovnim delavcem dostop do objektov dediščine in konservatorski nadzor, ki lahko vključuje tudi dodatne raziskave na objektu in njegovi okolici. Za tekoča vzdrževalna dela, ki pa spreminjajo prvotni izgled objekta, pa je potrebno pridobiti soglasje strokovne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine le po presoji pristojnega upravnega organa,
– obnova mlinov in žag ter energetska izraba voda je dovoljena, če se bistveno ne spremenijo gabariti objektov in vodni režim.
Obnova se mora izvesti po smernicah pristojne službe za varstvo naravne dediščine.

Na območju urejanja s temi prostorsko ureditvenimi pogoji je predvideno komunalno urejanje v smislu dograjevanja in vzdrževanja prometnih površin, vodovodnega, kanalizacijskega, nizkonapetostnega, tt omrežja in daljnovodov s pripadajočimi transformatorskimi postajami za priključitev vseh obstoječih in predvidenih objektov.
Pri komunalnem urejanju se morajo upoštevati naslednji pogoji:
– Rekonstrukcije in novogradnje cest in poti z večjim odstopanjem od obstoječih tras niso dovoljene brez ustrezne prostorske in projektne dokumentacije. Pri urejanju cest je treba urediti, zavarovati in sanirati brežine ter ohraniti oporne zidove in obcestne kamne oziroma jih praviloma nadomestiti z novimi ali z odbojnimi ograjami. Posegi v varovalnem pasu in rezervatu so dovoljeni le s soglasjem upravljalca ceste.
– Vsak objekt mora imeti zagotovljen dostop z javne ceste. Dostop mora biti urejen tako, da zagotavlja ustrezno preglednost in omogoča pristop z urgentnimi vozili neposredno s ceste ali preko sosednjih dvorišč.
– Če se v objektu opravlja dejavnost, se morajo urediti parkirišča. Njihovo število je odvisno od dejavnosti in števila zaposlenih. Praviloma morajo biti zagotovljena na funkcionalnem zemljišču tega objekta.
– Vsi obstoječi in bodoči objekti morajo biti priključeni na javno vodovodno omrežje v skladu s pogoji in soglasjem upravljalca, drugje se za oskrbo s pitno vodo zgradi higienske kapnice. V naseljih mora biti zagotovljena zadostna količina požarne vode.
– Do izgradnje kanalizacije morajo obstoječi in predvideni objekti imeti zgrajeno nepropustno, nepretočno greznico na praznjenje. Tehnološke odpadne vode se morajo pred izpustom v kanalizacijo ali vodotok ustrezno očistiti in nevtralizirati v interni čistilni napravi. Meteorno vodo s streh in ostalih površin se mora odvajati v ponikalnico ali vodotok, s cestišč, parkirišč in ostalih utrjenih površin pa le preko lovilcev olj in maščob. Za odvajanje odplak iz gospodarskih poslopij je treba izvesti nepropustno gnojišče z gnojno jamo na praznjenje. Gnoj mora biti skladiščen tako, da bo preprečeno onesnaževanje vod.
– Komunalne odpadke je treba zbirati v posebnih zabojnikih, postavljenih na utrjeno površino, praviloma z nadstrešnico na prometno dostopnem mestu. Ostale odpadke je treba sortirati in jih odstranjevati skladno s predpisi s tega področja.
– Priključitve na nizkonapetostno električno omrežje in tt omrežje morajo biti predvidene in izvedene pod pogoji upravljalcev v skladu z individualnim soglasjem.

Komunalni in energetski vodi se praviloma izvedejo podzemno. Nadzemne objekte je treba postavljati nevpadljivo, izven osrednjih prostorov naselja ter objektov in območij varstva naravne in kulturne dediščine. Oblikovani morajo biti podrejeno oblikovanju sosednjih, krajevno značilnih objektov. Zračni vodi morajo upoštevati smeri značilnih pogledov.

Posegi niso dovoljeni v ožjih in širših varstvenih pasovih zajetij, črpališč, površinskih zbiralnikov za oskrbo s pitno vodo in na lokacijah potencialnih vodnogospodarskih ureditev. Upoštevajo se z odloki določeni varstveni pasovi oziroma režimi v teh pasovih; če odloki še niso sprejeti, se upoštevajo strokovne podlage in presoja pristojnega upravnega organa.
Izjemoma so posegi dovoljeni v širših varstvenih pasovih, če določena dejavnost ni v neskladju s predpisanim režimom in z varovanjem drugih širših interesov.

Izraba vodne energije je dopustna le v okviru obstoječih jezov na mestu mlinov in žag. Obnova jezov se mora izvajati v prvotni obliki in v materialih, kot so bili zgrajeni. Uporaba betona je dopustna za utrjevanje in zatesnjevanje le pod pogojem, da beton ni viden. Smer in linija jezu se ne sme spreminjati.

Pri umestitvi dejavnosti v prostor je treba poleg splošnih pogojev upoštevati, da dejavnost ne povzroča emisij v zrak, ne presega ravni hrupa, določena za posamezna območja naravnega in bivalnega okolja ter prekomerno ne obremenjuje cestnega omrežja.
Za objekte, kjer se odvija dejavnost, ki povzroča večje motnje v prostoru, je treba izvesti ustrezno zaščito pred vplivi na bivalno in delovno okolje z ustrezno prostorsko organizacijo objektov in oblikovno tehničnimi rešitvami.

A) V območju A – Belokranjski ravnik
Cerovec A–4:
– proizvodne dejavnosti, locirane v strnjenem delu vasi naj se ob eventualni širitvi proizvodnje preselijo v obrtno cono Semič, na predelu ob cesti, kjer so locirani javni objekti (trgovina, gostilna), se te dejavnosti lahko še dopolnijo. Sedanje proizvodne prostore se preuredi za manj hrupne, jedru primernejše dejavnosti.
Črešnjevec A–5:
– možne so manjši proizvodni obrati, storitvene in oskrbne dejavnosti. Obstoječe igrišče se ohrani kot površine za šport in rekreacijo – dovoljene so gradnje objektov in ureditve, ki služijo športnim aktivnostim ali za drugi namen zbiranja in srečevanja ljudi,
– območje parka Šrejf se ohranja kot zelena cona naselja Črešnjevec, za ureditev se pripravi ureditveni načrt. V območju je dovoljeno postavljati le objekte, ki neposredno služijo prezentaciji in vsebini parka,
– za območje A–5/SO in A–5/SK je potrebno izdelati razširjeno lokacijsko dokumentacijo z opredelitvijo obveznih gradbenih linij, objektov in koridorjev za izvedbo dostopnih poti in potrebne komunalne opreme.
Gradnik A–6:
– za opuščen kamnolom naravnega kamna se za nadaljnje izkoriščanje in sanacijo sprejme ureditveni načrt. Do takrat se kamnolom izkorišča zgolj za raziskovalne namene.
Kal A–8:
– okolico cerkve je treba ohraniti nepozidano, ohrani se sedanji rob naselja na južni strani.
Maline A–12:
– možne so zgostitve pozidave ter obnova obstoječih objektov, tudi za potrebe turizma na kmetih v povezavi z izletništvom.
Stranska vas A–20:
– v območju A–20/MS so do sprejetja ureditvenega načrta dovoljeni le posegi, ki so že odobreni z izdanimi lokacijskimi in gradbenimi dovoljenji. Prostor se nameni za športne in ostale spremljajoče objekte za potrebe motokros proge,
– v območju A–20/SO ob gasilnem domu se ustvari center s spremljajočimi dejavnostmi (oskrba, prireditveni prostor), posegi do sprejetja ureditvenega načrta niso dovoljeni.
Štrekljevec A–22:
– ohranja se območje ožjega jedra z več objekti etnološke dediščine,
– možna je širitev in ureditev platoja ob gasilnem domu ter trgovine v osrednji center naselja (A–22/OC),
– širitev naselja za potrebe stanovanjske gradnje z možnostjo umestitve oskrbnih dejavnosti in mirne obrti (A–22/S).
Vinji vrh A–23:
– ohranja se ambientalni del cerkve na Vinjem vrhu. Posegi so možni skladno z določbami 19. člena tega odloka.
Krupa A–9 in Moverna vas, A–13:
– ohranja se sedanja namembnost naselij, objekti dediščine se revitalizirajo po navodilih pristojne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine.

B) V območju B – Semič z gravitacijskim območjem in Semiško goro
Coklovca B–9:
– ohrani naj značaj naselja s kmetijsko funkcijo, mešano s stanovanji,
– na zahodnem delu pobočja se ohranjajo zelene površine in značilna silhueta,
– pri projektiranju obvozne ceste Semiča se mora upoštevati križišče s sedanjo dostopno cesto.
Mladica B–7:
– dovoljene so nove in nadomestne gradnje v smislu zgoščanja naselja ter širitve vzhodno od sedanje pozidave,
– obstoječi zeleni pas med Mladico in Semičem se naj ohranja kot možen rezervat za obvozno cesto.
Oskoršnica B–12:
– ohranja se pretežno stanovanjska funkcija naselja z gospodarskimi objekti,
– dovoljena je umestitev oskrbnih in storitvenih dejavnosti.
Trata B–6:
– dovoljene so nove in nadomestne gradnje v smislu zgoščanja. Vzdolž lokalne ceste se zasadi sadno drevje.
Vavpča vas B–8:
– ohranja se obstoječa redka struktura naselja z vmesnimi sadovnjaki in vinogradi. Zgoščevanje pozidave je možno na vzhodu ob dostopni cesti na lokalno cesto,
– dovoljeni so manjši gospodarski objekti, oskrbne in storitvene dejavnosti ter manjši proizvodni obrati, ki ne presegajo mejnih ravni hrupa, predpisanih za stanovanjska območja.
Kot pri Semiču – B2:
– ohranjajo se vedute na cerkev. Vmesne pozidave se dovoli v delih naselij, kjer je stanovanjska gradnja že prisotna,
– parcelacija zemljišč in gradnja novih zidanic je dovoljena po pogojih za gradnjo zidanic v 1. območjih vinogradniških površin.
Podreber, Sadinja vas in Trebnji vrh – B3-5:
– ohranja se razpršena pozidava objektov ob poteh z vmesnimi vinogradi,
– dovoljene so le nadomestne gradnje na lokacijah obstoječih (zapuščenih) objektov ter zgostitve pozidave na delih strnjenih pozidav (ne med vinogradi),
– objekti morajo biti umaknjeni iz koridorja rekonstrukcije lokalne ceste (Podreber), pri čemer se upošteva prostor za hodnik za pešce.

Semič z ožjim gravitacijskim območjem:
Osrednji del naselja Vrtača – SK1:
– ohranja se redka pozidava, možne so vmesne zapolnitve,
– rob naselja se ohranja in na degradiranih delih zasadi sadno drevje starih vrst,
– dovoljeno je umeščanje mirnih storitvenih in oskrbnih dejavnosti pod pogojem, da ne presegajo ravni hrupa, določenega za stanovanjska območja, ne gravitirajo težkega prometa ter da je na funkcionalnem zemljišču možno zagotoviti zadostne manipulativne površine.
Obcestna pozidava naselja Vrtača – SK2:
– dovoljena je gradnja stanovanjskih objektov z oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi,
– kmetijske in gospodarske objekte se umešča v zaledja parcel,
– dejavnosti se naj umeščajo v pritličje, v nadstropju so stanovanja,
– objekti morajo biti umaknjeni iz koridorja rekonstrukcije lokalne ceste, pri čemer se upošteva prostor za hodnik za pešce,
– upošteva se naj že nakazana enotna gradbena linija obcestne pozidave.
Območje tovarne Iskra Semič – I1:
– ohranja se obstoječa proizvodnja, dovoljeni so posegi, ki zagotavljajo zmanjševanje negativnih vplivov na okolje ter racionalno rabo prostora,
– novi oziroma nadomestni objekti ne smejo presegati višine obstoječih,
– dovoljeno je prestrukturiranje proizvodnje pod pogojem zmanjšanja negativnih vplivov v prostor.
Območje širitve ob sedanjem industrijskem območju Iskre – I2:
– do sprejetja zazidalnega načrta posegi niso dovoljeni. Območje se predvidi za širitev programov obstoječe industrije in zagotovitev manipulativnih površin.
Proizvodno servisna cona Kašča:
– do sprejetja zazidalnega načrta posegi niso dovoljeni.
Obcestna pozidava naselja Vrtača – SO:
– dovoljena je gradnja poslovno-stanovanjskih objektov z oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi,
– kmetijske in gospodarske objekte se umešča v zaledje parcel,
– dejavnosti se naj umeščajo v pritličje, v nadstropje pa stanovanja,
– upošteva se že nakazana enotna gradbena linija obcestne pozidave in oblikuje vmesni prostor.
Razpršena zazidava Kašča – SK:
– dovoljena je pretežno stanovanjska zazidava, mešana s kmetijskimi objekti,
– ohranja se razpršena zazidava, dovoli se zapolnitve,
– dovoljeno je umeščanje dejavnosti za turistično ponudbo.
Stanovanjsko-turistični kompleks Kašča – ST:
– dovoli se gradnja stanovanjskih objektov s turistično funkcijo (penzion, gostinski obrat manjšega merila, manjši športni objekti),
– dejavnosti ne smejo obremenjevati sedanjih komunikacij,
– merilo objektov se naj prilagodi terenskim razmeram in izpostavljeni legi.
Redka gručasta zazidava – Sela pri Semiču – SK:
– območje je namenjeno pretežno stanovanjski zazidavi, mešana s kmetijskimi objekti,
– ohranja se razpršena zazidava, dovoli se zapolnitve,
– umeščanje dejavnosti za turistično ponudbo,
– ohranjajo se vrtače med posameznimi sklopi objektov.
Obcestna zazidava – Sela pri Semiču – SO:
– dovoljena je gradnja poslovno-stanovanjskih objektov z oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi,
– kmetijske in gospodarske objekte se umešča v zaledje parcel,
– dejavnosti se naj umeščajo v pritličje, v nadstropje pa stanovanja,
– upošteva se že nakazana enotna gradbena linija obcestne pozidave in oblikuje vmesni prostor.
Pokopališče Semič – CP:
– dovoljeni so posegi za potrebe pokopališča,
– parkirišča se izvedejo na jugozahodni strani območja.
Jedro Semiča – OSC:
– posegi se izvajajo v skladu s predhodnim mnenjem pristojne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine,
– dovoljene so oskrbne, storitvene in kvartarne dejavnosti (uprava, finance, kultura),
– umeščanje prodajnih površin, ki zahtevajo skladiščne prostore večje od 60 m2 ter odprte, skladiščne površine niso dovoljene,
– dejavnosti se praviloma umeščajo v pritličje, pisarne izjemoma v višje etaže.
Jedro Semiča – cerkev z obzidjem – J1:
– ohranja se sedanja namembnost, objekti se revitalizirajo po navodilih pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
Šolski kompleks z vrtcem – Š1:
– osnovna šola s prizidkom se ohrani, uredijo se prostori pred glavnim vhodom ter zunanja igrišča ob telovadnici,
– stari objekt TVD Partizan se nameni za spremljajoče dejavnosti šolskega in športnega kompleksa,
– dozidava obstoječih objektov je dovoljena le za potrebe osnovne dejavnosti.
Športni kompleks Semič – ŠR:
– do sprejetja ureditvenega načrta posegi niso dovoljeni.
Rekreacijske površine – ŠR 1:
– prostor se nameni za zelene površine z ureditvijo za rekreacijo.
Hotel Smuk in kulturne ustanove – KH:
– površine se nameni za širitev hotela, za kulturne in športne dejavnosti in druge prireditve v povezavi z nočitvenimi kapacitetami,
– za nove posege je potrebno na podlagi natančnega programa pridobiti urbanistično-arhitektonske rešitve z javnim natečajem.
Poslovni center Semič II – O, T:
– območje je namenjeno terciarnim (predvsem oskrbnim) in kvartarnim dejavnostim (možnosti za povečane potrebe zdravstvenega in socialnega varstva, uprave ipd.) ter infrastrukturnim objektom (avtobusni postaji),
– do sprejetja prostorskega izvedbenega načrta posegi niso dovoljeni, razen nujnih vzdrževalnih del.
Proizvodno-oskrbno-storitvena cona Semič III:
– območje je namenjeno proizvodnim, oskrbnim in storitvenim dejavnostim,
– do sprejetja prostorskega izvedbenega načrta posegi niso dovoljeni, ohranja se sedanja namembnost objektov.
ZN Semič I. – stanovanjska redka zazidava med Mladico in Semičem – SKI:
– ohranja se obstoječa funkcija soseske – mešano stanovanjsko-kmetijska,
– dovoljena je zgostitev stanovanjske zazidave ob komunikaciji,
– gospodarska poslopja se locira v zaledje parcel v smeri odprte krajine,
– zahodni rob naselja se naj zapolni z nasadi sadnega drevja starih vrst.
Stara gora Semič – Individualna stanovanja – S1:
– ohranja se obstoječa struktura individualnih hiš na pobočju nad Semičem. Pri rekonstrukcijah se naj upošteva tradicionalne arhitekturne elemente.
Semič – stanovanjska zazidava srednje gostote – S2:
– ohranja se obstoječe stanje, pri rekonstrukciji objektov naj se upošteva tradicionalne arhitekturne elemente.
Semič stanovanjska zazidava visoke gostote – S3:
– izvede se zunanja ureditev objektov z visokoraslo zasaditvijo.
Stanovanjska soseska Vavpča vas – S4:
– dovoljena je zapolnitev obstoječe zazidave.
Želežniška postaja Semič – ŽP:
– ohranja se sedanja namembnost, dovoljeni se le posegi za potrebe osnovne dejavnosti.
Semiška gora:
– veljajo določila 1. območja vinogradniških zemljišč, možne so adaptacije po merilih tega odloka ali nadomestne gradnje, kadar je to upravičeno,
– zemljišča, ki so v zaraščanju, se naj uredijo v vinograde; v teh primerih se naj preveri možnosti gradnje nadomestnih objektov ali preureditve starih hisov.

C) Območje C – Kočevsko in Črmošnjiška dolina
Brezovica – C2:
– program razvoja je možen le v povezavi z bližnjimi vasmi v smislu izgradnje gostinsko turističnih objektov za oskrbo izletništva v okviru peš poti po transferzali oziroma poteh kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti.
Črmošnjice in Mašelj C–3:
– za naselje se pripravi program ureditve posameznih objektov kot centra vstopa v območje regijskega parka,
– staro jedro vasi se ohrani in oblikuje, ločeno od novejšega gospodarskega dela (jugovzhodni del vasi – bivši vojaški objekti),
– vsi programi, ki zahtevajo objekte večjih dimenzij ali pri katerih ni možno najti zadovoljive arhitekturne rešitve, ki bi se povsem vključila v stari del naselja, se naj razvijejo v ločenem, novejšem delu, do sprejetja zazidalnega načrta C–3/SO posegi niso dovoljeni,
– za območje ob gozdarskem domu se za potrebe turističnih aktivnosti in stanovanja izdela skupinska lokacijska dokumentacija,
– obnovi in revitalizira se trg med cerkvijo in kvalitetni starejši objekti, v katere se lahko umesti oskrbne dejavnosti ter dejavnosti, ki bodo popestrile turistično ponudbo (šport, kultura).
Gače C–5:
– izvede se rekonstrukcija posameznih stavb za potrebe muzejske prezentacije življenja Kočevarjev in njihove zgodovine skladno z navodili pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
Gričice C–6
– širitev počitniškega naselja Gričice se dovoli zgolj na podlagi novelacije zazidalnega načrta in ugotovljenih prostorskih možnosti,
– dovoljeni so posegi in ureditve, ki bodo izboljšale turistično ponudbo športno-rekreativnega območja v obstoječem obsegu; večji posegi do izdelave ureditvenega načrta niso dovoljeni.
Komarna vas C–7:
– arheološko se valorizira in ohranja kot ruševine v skladu s smernicami pristojne službe za varstvo kulturne dediščine. Revitalizacija je možna na podlagi predhodne izdelave projekta revitalizacije.
Planina C–8:
– vas se nameni za revitalizacijo s poudarjeno turistično in izobraževalno funkcijo in za namene klimatskega zdravljenja. V ta namen se pripravi revitalizacijski načrt, do takrat pa so dovoljene ureditve po splošnih merilih in pogojih, določenih s tem odlokom,
– ohranja se silhueta vasi.
Sredgora C–9:
– arheološko se valorizira in ohranja kot ruševine v skladu s smernicami pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
Srednja vas C–10:
– Ohranja in revitalizira se jedro naselja, ki naj poleg Črmošnjic prevzame funkcijo za razvoj stacionarnega in športno-rekreativnega turizma. Zapolnitve naj sledijo potrebam po gradnji objektov s stanovanjsko in turistično funkcijo.
Vrčice C–11:
– v območju cerkve in gostišča se oblikuje v manjši oskrbni center za prebivalce in izletnike,
– ob magistrali se oblikuje počivališče kot izhodišče na okoliške izletniške točke (Mirna gora),
– z zasaditvijo starih vrst sadnega drevja v smislu oblikovanja vaškega roba se naj doseže sanacija najbolj motečih novih objektov. Možna je tudi vizualna sanacija z dograditvijo novih kvalitetnih objektov med obstoječimi in cesto,
– cerkev se ohranja kot dominanta na izpostavljenem robu naselja, ohranja se zmeandrirana struga potoka.
Vrčice – kamnolom – C11:
– do sprejetja ureditvenega načrta je dovoljeno izkoriščanje kamnoloma v okviru izdanih dovoljenj.

Z dnem veljavnosti tega odloka preneha veljati odlok o splošnem urbanističnem redu Občine Črnomelj (Skupščinski Dolenjski list, št. 20/79).

Prostorski ureditveni pogoji so stalno na vpogled pri upravnem organu Občine Semič, pristojnem za urejanje prostora in Upravni enoti Črnomelj.

Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem teh prostorskih ureditvenih pogojev opravlja MOP, Inšpektorat za okolje in prostor, Enota Novo mesto.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.