Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem z zahtevo Pavla Ruparja, župana Občine Tržič, na seji dne 18. decembra 1997

Spremembe statuta Občine Tržič (Uradni list RS, št. 33/97) se odpravijo v obsegu, kolikor veljajo tudi za župana, ki ob njihovi uveljavitvi opravlja to funkcijo nepoklicno.

1. Predlagatelj se sklicuje na določbo petega odstavka 33. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95 in kasnejši – v nadaljevanju: ZLS), ko zahteva presojo ustavnosti in zakonitosti sprememb statuta Občine Tržič, katerih objavo je bil zadržal, ker je menil, da so neustavne oziroma nezakonite, a je občinski svet pri njih vztrajal in so bile 6. 6. 1997 objavljene v Uradnem listu RS.
2. Z izpodbijanimi spremembami statuta je bila v besedilu 33. člena statuta Občine Tržič (Uradni list RS, št. 41/95) črtana določba tretjega odstavka: “Župan lahko na lastno željo delo opravlja tudi nepoklicno”. Posledica črtanja je, da od uveljavitve te spremembe dan po objavi v Uradnem listu, torej 7. 6. 1997, po določbah statuta župan Občine Tržič opravlja svoje delo zgolj poklicno.
3. Predlagatelj navaja, da je ob uveljavitvi izpodbijanih sprememb statuta v skladu z dotedanjim tretjim odstavkom 33. člena statuta opravljal delo župana Občine Tržič nepoklicno.
4. Izpodbijani določbi predlagatelj očita, da nasprotuje 155. členu ustave, ker da deluje retroaktivno “in ne opredeljuje svoje vsebine glede na obstoječe stanje”, ko še traja mandat župana, izvoljenega na neposrednih volitvah.
Predlaga, naj ustavno sodišče zato izpodbijane spremembe statuta razveljavi.
5. Predlagatelj še navaja, da je bil izpodbijani akt sprejet v postopku, ki je kršil nekatere določbe statuta Občine Tržič.
6. Občinski svet je bil že v postopku za preizkus ustavne pritožbe št. Up 201/97 pozvan, da pojasni okoliščine v zvezi s spremembo občinskega statuta in predloži o tem gradiva. Sporočil je, da je sprememba rezultat izkušnje župana samega in izkušenj z njim in njegovim delom, ki so privedle do spoznanja, da potrebuje Občina Tržič “človeka in župana, ki bo polnozaposlitveno opravljal svoje delo”, kakor je to v začetku mandata sedanjega župana na njegov predlog občinski svet sklenil tudi zanj, in to za ves čas mandata, in kakor je določal tudi začasni statutarni sklep.
7. Stališče občinskega sveta, razvidno iz njegovega sklepa št. 443-22-6-1997 z dne 18. 6. 1997 je, da je občinskemu županu zaradi njegove izvolitve za poslanca Državnega zbora prenehal mandat župana na podlagi določb ZLS. Zoper ta sklep pa je predlagatelj vložil ustavno pritožbo.

8. Ustavno sodišče je ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji iz petega odstavka 33. člena ZLS za zahtevo, in ker je nasprotni udeleženec nanjo vsebinsko že odgovoril v zadevi št. Up 201/97, o stvari tudi odločilo.
9. Ustavno sodišče je že v zadevi št. U-I-44/97, na katero se nasprotni udeleženec tudi sklicuje, zavzelo in obrazložilo stališče, da lahko občinski statut samostojno odloči, ali opravlja župan svojo funkcijo poklicno ali nepoklicno, saj ZLS o tem nima določb. Avtonomnost pristojnega organa občine glede tega brez dvoma obsega tudi pooblastilo, da svojo določitev o tem vprašanju spremeni.
10. Izpodbijane spremembe statuta po svoji vsebini pomenijo le to, da bo poslej župan svoje delo opravljal izključno poklicno. V skladu s pravno naravo statuta je odločitev trajna in velja za kateregakoli bodočega župana, velja pa po izrecni določbi 2. člena sprememb statuta za naprej.
Zato izpodbijane spremembe statuta z določbami, ki jih vsebujejo, niso v neskladju z ustavo, tudi ne z njenim 155. členom.
11. Kar predlagatelj očita postopku sprejemanja sprememb statuta, bi bilo lahko v neskladju z določbami tega statuta, ne gre pa za neskladnje z zakonom in presoja o tem ne sodi v pristojnost ustavnega sodišča.
12. Ustavno sodišče pa ugotavlja, da je občina ob uveljavitvi sprememb statuta imela župana, ki je v skladu z dotedanjimi statutarnimi možnostmi opravljal to funkcijo nepoklicno in pri tem vztrajal za preostali del svojega mandata.
Stališči, ki ju glede tega zavzema nasprotni udeleženec, da naj bi bil namreč župan svojo izbiro iz bivšega tretjega odstavka 33. člena statuta izrabil že v začetku mandata, in naj bi zato kasneje, ko je bil izvoljen za poslanca, ne mogel več po lastni želji preiti od poklicnega na nepoklicno opravljanje županskega dela, in da naj bi na podlagi tega primer reševal že ZLS sam v peti alinei prvega odstavka 37.a člena v zvezi z zadnjim odstavkom 42. člena, namreč ne vzdržita. Možnost, da se sam odloči o poklicnosti ali nepoklicnosti županskega dela, je tržiškemu županu dal statut občine šele v času njegovega mandata, ob izvolitvi za poslanca pa jo je na temelju tedaj veljajoče statutarne določbe imel, in ker jo je izrabil, njegova (poklicna) funkcija poslanca ni bila nezdružljiva s funkcijo župana, zaradi česar naj bi mu slednja že po zakonu prenehala.
13. Ker spremembe statuta o županu, ki ob njihovi uveljavitvi v skladu z dotedanjimi statutarnimi možnostmi opravlja župansko funkcijo nepoklicno, ničesar izrecno ne določajo in tudi v drugih določbah statuta Občine Tržič ni drugačne rešitve tega vprašanja, veljajo spremembe torej tudi zanj. To pa pomeni nedopusten poseg v njegov mandat, ki ga je od volivcev dobil brez omejitev ali pogojev v zvezi s poklicnostjo oziroma nepoklicnostjo županovanja. Trajanje in obstoj mandata župana kot zakonitega organa lokalne samouprave sta bistveni, z zakonom opredeljeni sestavini uresničevanja in zato smisla tako pasivne volilne pravice – v tem primeru župana Občine Tržič, kot aktivne volilne pravice – v tem primeru občanov te občine kot volivcev (43. člen ustave), pravice do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev (44. člen ustave) in uresničevanja lokalne samouprave (138. člen ustave).
14. Ker je ugotovilo, da je treba odpraviti škodljive posledice, ki so zaradi z ustavo neskladnih sprememb statuta nastale, se je ustavno sodišče odločilo za odpravo izpodbijanih sprememb statuta v obsegu, določenem v izreku te odločbe.

15. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi tretjega odstavka 45. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi: predsednik dr. Lovro Šturm in sodniki dr. Peter Jambrek, dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, Franc Testen in dr. Boštjan M. Zupančič. Odločitev je sprejelo s šestimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovala sodnika Krivic in Testen. Sodnik Krivic je dal odklonilno ločeno mnenje.