Uradni list

Številka 1
Uradni list RS, št. 1/1998 z dne 9. 1. 1998
Uradni list

Uradni list RS, št. 1/1998 z dne 9. 1. 1998

Kazalo

67. Odlok o pokopališkem redu in pogrebnih svečanostih v Občini Radenci, stran 64.

Na podlagi 29. in 61. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odločba US RS, 57/94, 14/95, 20/95, 63/95, 73/95 in 26/97), 12. in 25. člena zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč (Uradni list SRS, št. 34/84, Uradni list RS, št. 26/90), 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90, Uradni list RS, št. 10/91, 13/93 in 66/93, 35/97), 3. in 7. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 30/95) in 19. člena statuta Občine Radenci (Uradni list RS, št. 52/95) je Občinski svet občine Radenci na seji dne 21. 11. 1997 sprejel
O D L O K
o pokopališkem redu in pogrebnih svečanostih v Občini Radenci
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se določa način opravljanja pokopališke in pogrebne dejavnosti, urejanje pokopališč ter pogrebne svečanosti na območju Občine Radenci.
2. člen
Na območju Občine Radenci sta pokopališči
– v Radencih in
– na Kapeli.
3. člen
Pokopališče je namenjeno pokopavanju umrlih, ne glede na njihovo veroizpoved, državljanstvo, narodnost in raso.
4. člen
Občina zagotavlja opravljanje pogrebne dejavnosti in urejanje obeh pokopališč iz 2. člena tega odloka ter opravljanje pokopaliških storitev na način, ki je določen v 2. členu odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Radenci (v nadaljnjem besedilu: izvajalec).
5. člen
Urejanje pokopališč ter pokopališka in pogrebna dejavnost je organizirana in nadzorovana lokalna gospodarska javna služba.
Opravljanje pokopališke dejavnosti je:
– opravljanje pokopaliških storitev,
– opravljanje pogrebne dejavnosti,
– urejanje pokopališč.
6. člen
Pokopališke storitve se izvajajo na pokopališčih in so predvsem naslednje: zagotovitev uporabe mrliške vežice, izvajanje pogrebnih svečanosti, izkop in zasip jame ter zaščita sosednjih grobov, prva ureditev groba, izvajanje pokopališke dežurne službe in opravljanje drugih nalog, ki so določene z zakonom in s tem odlokom.
7. člen
Pogrebna dejavnost se praviloma izvaja izven pokopališč in zajema predvsem naslednje dejavnosti: urejanje dokumentacije, ureditev in prevoz pokojnika, oddajanje grobnih prostorov, sklepanje najemnih pogodb ter vodenje evidence o grobovih in sklenjenih najemnih pogodbah ter izvajanje pogrebne dežurske službe in druga dela, ki so posebej dogovorjena z upravljalci pokopališč.
8. člen
Urejanje pokopališč je dejavnost, ki obsega vzdrževanje pokopališč, razdelitev na posamezne zvrsti grobov, prekope grobov in opustitev pokopališč, zajema pa predvsem naslednja dela:
– čiščenje in odstranjevanje odpadkov – snega,
– košnja zelenic,
– vzdrževanje poti,
– vzdrževalna dela na objektih in napravah,
– vodenje katastra pokopališč in grobov.
9. člen
O razširitvi, opustitvi in določitvi nove lokacije pokopališča in potrebnih objektov na njem po predhodnem soglasju zdravstvenega inšpektorata in v skladu z odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dologoročnega družbenega plana Občine Radenci odloči občinski svet na predlog župana.
II. NAČIN IN ČAS POKOPA
10. člen
Umrli leži v mrliški veži, razen v primerih, ki jih določa 5. člen zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč (Uradni list SRS, št. 34/84).
Prevoz umrlega s kraja smrti na kraj, kjer leži oziroma na kraj upepelitve je dovoljen samo s posebej prirejenim vozilom s katerim razpolaga izvajalec.
Prevoz na pokopališče je dovoljen potem, ko je ugotovljen nastop smrti po predpisih o mrliški pregledni službi.
11. člen
Pokop umrlega se opravi na pokopališču v skladu s pokopališkim redom na krajevno običajen način.
Način pokopa in pogrebne svečanosti je treba opraviti v skladu z voljo umrlega. Če umrli ni izrazil svoje volje, odloči o tem oseba, ki je stalno živela z njim ali druga z zakonom določena oseba oziroma v primeru, da umrli ni imel svojcev odloča o načinu pokopa za zadeve socialnega skrbstva prostojen organ občine, v kateri je oseba umrla ali bila najdena.
Anonimni pokop se opravi po volji umrlega. Anonimni pokop se opravi s pokopom krste ali žare oziroma raztrositvijo pepela na posebej določenem prostoru brez označbe imena umrlega.
12. člen
Pokop oziroma upepelitev se opravi na podlagi listine o prijavi smrti matičarju in po preveritvi dejanskega nastopa, ki jo opravi pooblaščena oseba po predpisih o mrliški pregledni službi.
Pokop oziroma upepelitev se opravi, ko je preteklo najmanj 36 ur od nastopa smrti.
Po ugotovljeni smrti se pokop prijavi izvajalcu s katerim se dogovori o vseh pokopaliških storitvah.
13. člen
Če pokop in pogrebne svečanosti organizira lokalna skupnost se umrli izjemoma pred pokopom lahko položi tudi na določen kraj zunaj pokopališča. Verske skupnosti lahko v skladu s pokopališkim redom položijo umrlega stanovskega predstavnika do pokopa v objekt, ki je namenjen opravljanju verskih obredov.
14. člen
Umrli se položi v krsto in se pokoplje v grob na pokopališču, kot je določeno v 27. členu tega odloka.
Pokop zunaj pokopališča je dovoljen samo v izjemnih primerih na podlagi dovoljenja za notranje zadeve pristojnega upravnega organa, po predhodnem soglasju za zadeve zdravstvenega varstva pristojnega organa, kjer se pokop opravi.
Upepeljeni ostanki umrlega se shranijo v žaro in pokopljejo v grob za klasičen pokop, v žarni grob ali se raztresejo na posebej določenem prostoru na pokopališču oziroma zunaj pokopališča na podlagi dovoljenja za notranje zadeve pristojnega organa.
Občan oziroma svojci umrlega lahko izbirajo pokopališče, kjer naj bi bil umrli pokopan.
15. člen
Stroške pokopa morajo poravnati dediči umrlega oziroma oseba, ki je naročila pokop.
V primeru, ko poravna stroške pokopa občina, ima le-ta pravico do povračila pogrebnih stroškov iz zapuščine umrlega.
16. člen
Pokopi so vsak dan.
Uporabo vežice in njen obratovalni čas določa občina. V času, ko je mrliška vežica zaprta, se lahko vstopi samo na podlagi predhodnega soglasja občine ali po njenem pooblastilu izvajalca.
III. POGREBNE SVEČANOSTI
17. člen
Pogrebna svečanost je sestavni del pogreba in ima javni pietetni značaj.
Če je bila želja pokojnika ali njegovih najbližjih svojcev, se lahko pokop opravi v ožjem družinskem krogu.
18. člen
Pogrebna svečanost se opravi na pokopališču, kjer bo pokop. O pogrebni svečanosti je izvajalec dolžan obvestiti javnost z obvestilom na oglasni deski pokopališča ali na krajevno običajen način.
V primeru cerkvenega pogreba se maša zadušnica opravi na pokopališču ali v krajevnem cerkvenem objektu, pred ali po pogrebu, pri čemer pa pokojnika ali žare ni dovoljeno prenašati iz kraja zadnjega počivališča.
19. člen
Pogrebna svečanost se prične z dvigom pokojnikove krste ali žare z mrliškega odra ali mrliškega voza, ki pripelje pokojnika na kraj, od koder prične pogrebni sprevod.
Ta opravila in odvoz krste oziroma žare v pogrebnem sprevodu ter položitev krste oziroma žare v jamo opravijo pogrebniki oziroma izvajalec. Pogrebniki so oblečeni v svečane obleke.
Pred pričetkom pogrebnega sprevoda se praviloma zaigra ali zapoje žalostinka. Sledijo nagovori.
Po uvodni žalostinki in nagovorih se udeleženci razvrstijo v pogrebni sprevod, ki ga organizira in vodi vodja sprevoda.
20. člen
Pogrebni sprevod se odvija od mrliške vežice do groba, v skladu z 10. in 13. členom odloka.
21. člen
Razpored v pogrebnem sprevodu je praviloma naslednji: v primeru cerkvenega pogrebnega obreda je na čelu sprevoda državna zastava z žalnim trakom, nato pa križ, za njim pa prapori oziroma se upošteva volja pokojnika ali njegovih ožjih svojcev. V primeru civilnega pogrebnega obreda pa je na čelu sprevoda državna zastava z žalnim trakom, nato pa prapori.
Za prapori pa gredo nosilci pokojnikovih odlikovanj in priznanj, godba, pevci, nosilci vencev, pogrebni voz ali nosilci krste s pokojnikom oziroma žaro s posmrtnimi ostanki pokojnika, najožji svojci pokojnika in za njim ostali udeleženci pogreba.
V primeru cerkvenega pogrebnega obreda gre duhovnik pred krsto ali žaro.
22. člen
Ob odprtem grobu se udeleženci pogrebnih svečanosti razvrstijo tako, da so neposredno ob grobu svojci umrlega, nosilci odlikovanj in priznanj, državna zastava in prapori; v primeru cerkvenega obreda pa tudi duhovnik in križ.
Krsta z umrlim ali žara s pepelom umrlega se položi na grob. Nato se opravi del verskega obreda, če gre za cerkveni pogrebni obred. Sledijo poslovilni govori.
Po končanih govorih lahko zapojejo pevci ali zaigra godba. S poklonitvijo zastave in prapora se pogrebna svečanost konča.
23. člen
Društvo, ki ima ob pogrebih svojih članov posebne običaje (lovci, gasilci idr.) se lahko z njimi vključijo v pogrebne svečanosti.
Če pri pogrebni svečanosti sodeluje strelska enota, ki izstreli častno salvo kot zadnji pozdrav pokojniku, mora biti zagotovljena popolna varnost udeležencev pogreba, za kar je odgovoren vodja enote oziroma skupine.
24. člen
Če se umrli upepeli, se javna pogrebna svečanost lahko opravi pred ali po upepelitvi pokojnika. Pri tem se smiselno uporabljajo določbe tega odloka.
IV. UREJANJE POKOPALIŠČ
25. člen
Pokopališče se zgradi ali obstoječe razširi na območju, ki je določeno z odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega družbenega plana občine in na podlagi ureditvenega načrta.
Za pokopališče je lahko določeno zemljišče, ki ni močvirnato in kjer podtalne vode ne vplivajo na studence, vodnjake, ribnike, vodnorekreacijske površine ipd.
Vsako pokopališče mora imeti mrliško vežo, ograjo, shrambo za orodje, vodovodni priključek in urejen prostor za odlaganje smeti.
Pokopališče mora biti praviloma odmaknjeno od drugih objektov.
26. člen
Vsako pokoplišče mora imeti pokopališki kataster in načrt pokopališča z razdelitvijo na pokopališke oddelke in grobove, evidenco grobov in pokopanih oseb v posameznem grobu, datum pokopa in oznako groba.
Za izdelavo pokopališkega katastra in načrta mora poskrbeti občina ali po njenem pooblastilu izvajalec.
27. člen
Za vsako pokopališče mora biti izdelan načrt razdelitve na različne zvrsti grobov. V načrtu razdelitve za posamezno pokopališče je določena še površina (dolžina in širina), kraj in oblika zvrsti grobov.
Na pokopališču so naslednje zvrsti grobov:
– klasični grobovi (enojni, družinski),
– žarni grobovi,
– prostor za anonimne pokope,
– skupno grobišče.
Gradnja grobnic na pokopališču ni dovoljena.
Na starem delu pokopališča na Kapeli so grobnice in grobovi večjih dimenzij.
28. člen
V žarne grobove se shranjujejo žare s pepelom umrlih. V en žarni grob je lahko shranjeno več žar.
29. člen
Skupna grobišča so kostnice, prostori za skupen pokop ob morebitnih naravnih nesrečah, v vojni in v izrednih razmerah.
V skupno grobišče se prenesejo posmrtni ostanki iz klasičnih in žarnih grobov, za katere ni podaljšana najemna doba.
30. člen
V mejah pokopališča je območje za anonimne pokope. Na tem območju mora biti urejen skupen prostor za polaganje cvetja in prižiganje sveč.
31. člen
A) Pokopališče Radenci:
Družinski grobovi merijo 2 x 2,60 m, enojni 1 x 2,60 m, žarni grobovi pa 1 x 1,20 m. V posameznem grobnem polju je dovoljena ureditev le ene vrste grobov.
Poti med vrstami grobov morajo meriti 0,80 m, grobovi v isti vrsti pa morajo biti razmaknjeni po 0,40 m.
Nagrobniki ne smejo biti:
– višji od 0,70 m (nad 0,12 m visok s podstavkom),
– debelejši od 20 cm,
– širši od 1 m pri družinskih in 0,80 m pri enojnih in žarnih grobovih.
Pred nagrobnikom je lahko 20 cm širok obeležen ali neobeležen cvetlični pas.
Grobovi morajo biti obrnjeni tako, da je lice nagrobnika obrnjeno v smeri proti vežici.
B) Pokopališče Kapela:
Družinski grobovi merijo 1,80 x 2,20 m, enojni 1,10 x 2,20 m, žarni grobovi pa 1 x 1,20 m. V posameznem grobnem polju je dovoljena ureditev le ene vrste grobov. Poti na novem delu pokopališča morajo meriti 0,60 m, grobovi v isti vrsti pa morajo biti razmaknjeni 0,40 m.
Nagrobniki ne smejo biti:
– višji od 0,70 m (nad 0,12 m visok s podstavkom),
– debelejši od 20 cm,
– širši od 1 m pri družinskih in 0,80 m pri enojnih in žarnih grobovih.
Na starem delu pokopališča se za postavitev nagrobnikov in dimenzij grobov uporabljajo individualne pismene odločitve upravljalca pokopališča.
Grobne jame se kopljejo v dolžini 2,20 m, širino 1 m in globino najmanj 1,80.
Za otroške grobove so lahko jame krajše in zožene, njihova globina pa je 1,80 m.
Upravljalec pokopališča določi kdaj je treba kopati poglobljeno jamo, v vsakem primeru pa takrat kadar se v jami predvideva več zaporednih pokopov.
32. člen
Prekop groba oziroma ponoven pokop v isti grob je dovoljen po preteku mirovalne dobe.
Ponovni pokop svojcev v isti grob je dovoljen pred potekom mirovalne dobe v sladu z določili zadnjega odstavka 31. člena tega odloka.
Mirovalna doba je čas, ki mora preteči od zadnjega pokopa na istem mestu in istem grobu. Mirovalna doba ne sme biti krajša od 20 let, pri čemer je potrebno upoštevati značilnosti zemljišča na katerem je pokopališče.
Pred potekom mirovalne dobe se sme grob odpreti le, če to zahtevajo svojci ali druge fizične in pravne osebe, ki imajo za to interes, da se umrli izkoplje in prenese na drugo pokopališče ali v drugi grob na istem pokopališču, po prejšnjem soglasju najemnika groba, vendar pa le z dovoljenjem pristojnega upravnega organa.
33. člen
Ekshumacije, ki so uradno odrejene, se opravljajo ob vsakem času. Ekshumacije po želji strank pa se izvajajo šele po preteku 5 let od pokopa.
Za izkop se uporabljajo predpisi o izkopu.
V. ODDAJANJE PROSTOROV ZA GROBOVE V NAJEM
34. člen
Prostore za grobove daje v najem občina ali po njenem pooblastilu izvajalec. Najemna pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki ter v skladu s tem odlokom.
Najemna pogodba mora določati:
– osebe najemnega razmerja,
– čas najema oziroma uporabe,
– vrsto, zaporedno številko in velikost groba,
– višino najemnine in način plačevanja,
– obveznosti najemojemalca glede urejanja grobov,
– ukrepe v primeru neizvrševanja obveznosti pogodbe.
35. člen
Prostor za grobove se daje v najem najmanj za 10 let, nakar se po preteku mirovalne dobe pogodba lahko podaljša.
Najmanj dva meseca pred pretekom najemne pogodbe mora izdajalec pisno opozoriti najemnika o prenehanju pogodbe in ga opozoriti na posledice, če pogodbe ne bi podaljšali.
Če pogodbeni stranki najemne pogodbe ne podaljšata, je najemnik dolžan odstraniti opremo groba v petnajstih dneh po preteku ali razveljavitvi najemne pogodbe.
Če tega ne stori, stori to občina ali po njenem pooblastilu izvajalec na najemnikove stroške, grob oziroma prostor za grob pa odda drugemu v najem.
V času od odstranitve opreme groba do preteka mirovalne dobe in ponovne oddaje drugemu najemniku, skrbi za minimalno vzdrževanje opuščenega groba pooblastilu izvajalec pokopališča.
36. člen
Po razveljavitvi najemne pogodbe se smatra grobni prostor kot opuščen grob do konca mirovalne dobe, nakar se prekoplje in odda drugemu najemniku.
37. člen
Najemniki groba sklenejo ob prijavi pokopa najemno pogodbo za grob z upravljalcem pokopališča, kadar gre za nov grob. Ob sklenitvi pogodbe se vplača najemnina za grob, ki jo določi občinski svet s posebnim sklepom.
Najemnina za grobni prostor se plačuje letno, višina je odvisna od zvrsti groba. Vzdrževanje pokopališča in grobov se zaračunava letno najemnikom in zakupnikom grobov.
Grobove na posameznem grobnem polju je možno pridobiti v zakup, o čemer se sklene pogodba o zakupu. V njej se opredelijo: zakupnik, čas zakupa, pogoji o predčasni postavitvi grobnih obeležij in cena zakupa.
Cene pogrebnih storitev določa s posebnim cenikom občina ali po njenem pooblastilu izvajalec na podlagi soglasja Občinskega sveta Občine Radenci.
Najemnino obračunava izvajalec na podlagi podatkov iz katastra grobov.
38. člen
Izvajalec razveljavi sklenjeno pogodbo v naslednjih primerih:
– če najemnik grobnega prostora po predhodnem opozorilu ne poravna najemnine za preteklo leto,
– če najemnik ne vzdržuje groba kljub posebnem opozorilu,
– ob opustitvi pokopališča ali groba,
– kadar to zahteva načrt razdelitve pokopališča.
VI. VZDRŽEVANJE REDA, ČISTOČE IN MIRU NA POKOPALIŠČIH
39. člen
V območju pokopališča ni dovoljeno:
– nedostojno vedenje kot je; vpitje, glasno smejanje, razgrajanje in hoja po grobovih oziroma prostorih za grobove,
– odlaganje smeti in odpadkov izven za to določenega prostora,
– druge vrste onesnaževanja pokopališkega prostora in objektov v območju pokopališča,
– poškodovanje mrliške vežice, grobov, nasadov in drugih naprav in predmetov v območju pokopališča,
– vodenje živali na pokopališče in v mrliško vežico,
– vožnja s kolesom ali motornim vozilom in jih shranjevati na pokopališču,
– odtujevanje predmetov s tujih grobov, pokopaliških prostorov in iz objektov v območju pokopališča.
Pokopališki red mora biti izobešen na pokopališču.
Zidarska, kamnoseška in druga dela, ki so namenjena urejanju pokopališč in s tem povezanimi prevozi se lahko opravljajo le v soglasju izvajalca javne službe.
40. člen
Izvajalec ima naslednje splošne pravice in obveznosti:
– ugotavlja pravilnost mrliških dokumentov za dovolitev pokopa,
– skrbi za urejenost in vzdrževanje pokopališča in mrliške vežice,
– izdela in vodi pokopališki kataster in načrt pokopališča z razdelitvijo na pokopališke oddelke in grobove,
– oddaja grobne prostore v najem ali zakup in vodi register sklenjenih pogodb,
– določa mesto, datum in uro pokopa, praviloma v dogovoru z naročnikom,
– organizira in opravlja pogrebe,
– skrbi za organizacijo javne pogrebne svečanosti,
– vodi evidenco o grobovih in pokopih,
– opravlja prekope grobov in nadzira razna dela na pokopališču,
– skrbi za red in čistočo na pokopališču in njegovi neposredni okolici ter mrliški vežici,
– skrbi za urejanje in vzdrževanje mrliške vežice in njenega funkcionalnega zemljišča,
– skrbi za urejenost in vzdrževanje skupnih grobišč in njihovih obeležij žrtev vojn na pokopališčih.
41. člen
Izvajalec je dolžan zagotoviti redno, tekoče in investicijsko vzdrževanje vseh skupnih objektov in naprav na območju pokopališča ter komunalnih objektov in naprav in tehničnih ureditev, kot so:
– odlagališče smeti in odpadkov,
– ograje in proti v območju pokopališča,
– zadrževalniki vode za zalivanje,
– osvetlitev pokopališča.
42. člen
Najemniki grobov so dolžni vzdrževati grobove.
Če je grob tako zanemarjen, da kvari videz sosednjih grobov in pokopališča, kot celote, se smatra, da je zapuščen.
Izvajalec je dolžan v takem primeru najemnika opozoriti ter določiti rok za ureditev groba, kateri ne more biti daljši od dveh mesecev. Po preteku tega roka postopa občina ali po njenem pooblastilu izvajalec skladno z določbami četrtega odstavka 35. in 38. člena.
VII. KAZENSKA DOLOČBA
43. člen
Z denarno kaznijo najmanj 50.000 SIT se za prekršek kaznuje izvajalec, če opusti predpisano ravnanje iz 40. in 41. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo najmanj 20.000 SIT se kaznuje za prekršek posameznika, ki krši določila iz 39. člena in prvega odstavka 42. člena tega odloka.
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
44. člen
Uresničevanje tega odloka nadzoruje Referat za urejanje prostora in gopodarske zadeve občine in pristojne inšpekcijske službe.
45. člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o pokopališkem redu za pokopališča na območju Občine Gornja Radgona (Uradne objave Pomurskih občin, št. 22/86).
46. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 595-0001/97
Radenci, dne 24. novembra 1997.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Radenci
Jože Flegar, dipl. ek. l. r.

AAA Zlata odličnost