Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93) 21. in 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95) in 19. člena statuta Občine Radeče (Uradni list RS, št. 51/95) je Občinski svet občine Radeče na 32. redni seji dne 24. 11. 1997 sprejel

Sprejme se ureditveni zazidalni načrt za območje KS 6 in KS 6/1 Njivice v Radečah, ki ga je izdelal Inženiring IBT Ljubljana, d.d. novembra 1997 pod št. projekta 8203/061, z naslednjo vsebino:
A) Splošni in tekstualni del:
1. splošni del in soglasja pristojnih organov,
2. odlok o ureditvenem načrtu,
3. obrazložitev k ureditvenemu načrtu,
4. seznam parcel in lastnikov parcel,
5. številčni podatki o objektih in površinah.
B) Grafični del:

list št. 1     Širši prikaz in izris D.P.            M 1:5000
list št. 2     Obstoječe stanje z mejo območja       M 1:500
list št. 3     Ureditvena situacija                  M 1:500
list št. 4     Ureditvena situacija – prikaz streh   M 1:500
list št. 5     Višinska ureditev zemljišča
               in podolžni profili cest              M 1:500/250
list št. 6     Prometna ureditev                     M 1:500
list št. 7     Načrt parcel                          M 1:500
list št. 8     Načrt zakoličbe                       M 1:500
list št. 9     Zbirni načrt komunalnih vodov         M 1:500
list št. 10    Glavni prerezi komunalnih
               koridorjev                            M 1:100
list št. 11    Funkcionalne in oblikovne
               rešitve objektov                      M 1:250

Ureditveni načrt je sestavni del tega odloka.

Območje leži v naselju Njivice na zemljišču med regionalno cesto R 330 in pobočjem Vranskega hriba in Jelovega. Razdeljeno je v dva dela, KS 6 sega od zapadne meje do ceste na Jelovo in KS 6/1, ki sega od ceste na Jelovo do vzhodne meje. Območje je po površini večje, kot je površina ureditvenega načrta, ki obsega samo območje obravnave.
Površine in objekti izven območja obravnave ostanejo v ureditvenem območju v obstoječem stanju.

Meja ureditvenega območja poteka po robovih parcel.
Izhodiščna točka 0 je v presečišču med parcelno mejo regionalne ceste in podaljšane osi ceste na Jelovo.
– Območje KS 6
Od izhodiščne točke 0 poteka meja proti severu po zahodni meji parcel: 72/11, 72/10, 72/9, 72/8, 72/7, 72/23, 72/17, 72/18, 72/19, nato po severnem robu parcel 61/14 in poteka dalje proti severu po robu parcele ceste na Jelovo v dolžini 35 m, prečka cesto na Jelovo in poteka dalje po zapadnem robu ceste na Jelovo do severnega oglišča parcele 61/1. Od tu se meja usmeri proti jugozahodu po robu parcele 61/1, 62/5, 69/1, dalje zavije proti jugu po zahodnem robu parcele 63/1 in 65/5, prečka Njivško cesto, se usmeri po severnem robu parcele 33/2 nato proti jugu po vzhodni meji parcele 33/2 do regionalne ceste. Tu se meja območja usmeri proti vzhodu po severni meji regionalne ceste (parc. št. 1132/4) do izhodiščne točke 0.
Vse parcele se nahajajo v k.o. Njivice.
Tako omejena površina meri 4,42 ha.
– Območje KS 6/1
Od izhodiščne točke 0 poteka meja proti severu po zahodnem robu parcel 72/11, 72/10, 72/9, 72/8, 72/7, 72/23, 72/17, 72/18 in 72/19 do severnega oglišča parcele, kjer se zalomi proti jugu in poteka vzhodnih mejah parcel 72/19, 72/20, 97/4, 73/1, in zahodnem robu stanovanjske ceste (parcelne št. 73/14 in 73/11) do priključka na severno parcelno mejo regionalne ceste (parc. št. 1132/4) po kateri se usmeri proti zahodu do izhodiščne točke 0.
Vse parcele se nahajajo v k.o. Njivice. Tako omejena površina meri 1,37 ha.

V obstoječi gradbeni strukturi se nezazidana zemljišča dopolni z individualnimi stanovanjskimi objekti.
Možne so tudi zgostitve z individualnimi stanovanjskimi objekti ali prizidki k objektom na že pozidanih zemljiščih, če je za to interes in prostorske možnosti.

Večje proste površine so namenjene za gradnjo stanovanj v individualni in blokovni gradnji v razmerju polovico stanovanjskih enot v individualnih stanovanjskih hišah in polovico v blokovni gradnji.
V blokovni gradnji se polovico pritličja objektov nameni za javni program. Javni program lahko oblikujejo različne dejavnosti: trgovine, servisi in mirna obrt, ter razne poslovne dejavnosti. Pomemben kriterij pri izboru je, da posamezna dejavnost ne sme moteče vplivati na prebivalce, ne povzroči hrupa, ne ustvarja škodljivih emisij, ne ogroža varnost in premoženja ljudi in ne preobremenjuje zmogljivosti prometne ureditve.

Za realizacijo novega programa in sanacijo obstoječih razmer je potrebno zgraditi novo ter dopolniti in prenoviti obstoječo prometno mrežo.
Cesta na Jelovo se podaljša po opuščeni trasi Njivške c. do križišča pri Komunali.
Razširi in s pločniki se dopolni dovozne ceste na Jelovo, Ul. Milana Kosa in Ul. pod Pečico. Ul. pod Pečico se poveže z notranjo prometno mrežo in preko Njivške ceste z regionalno cesto, da se na ta način v primeru zaprtja ceste na Jelovo zagotovi dodaten priključek na mestno prometno mrežo.

Ob priključku Njivške ceste na regionalno cesto se zgradi trgovsko poslovni objekt z lokali v kleti in pritličju in poslovno etažo v 1. nadstropju.
Objekt ima poleg uporabne funkcije tudi simbolno, da s svojo arhitektonsko obliko označi uvoz v naselje.

Proste površine, primerne za gradnjo objektov se oblikujejo v zaključene zazidalne enote.

Na osrednji nezazidani površini v območju KS 6 se oblikuje zazidalno enoto A-B.
Enota A je v sredini površine in je 37 m širok pas zamljišča med Ulico Milana Kosa in novo stanovanjsko ulico S5 na severnem robu.
Površina se oblikuje v center celotnega ureditvenega območja. Zgrajena bosta dva poslovno stanovanjska objekta, en ob Ulici M. Kosa, drugi ob stan. Ul. S5.
V pritličju obeh objektov bo izoblikovan javni program.
V kleti južnega bloka bodo zgrajene garaže z uvozom in izvozom v Ul. M. Kosa. V etažah nad pritličjem bodo stanovanja.
Zunanja ureditev je oblikovana, kot javni prostor s tlakovanimi ploščadmi pred poslovnimi prostori in večjo parkovno urejeno zelenico med blokoma.
Dovozi in dostopi do objektov so iz stranskih stanovanjskih ulic, sicer pa je celotni prostor namenjen samo peš prometu.

Z vzhodne in zapadne strani se na center naselja navezujeta dve simetrično oblikovani zazidalni enoti B. V vsaki enoti je 7. individualnih stanovanjskih hiš, ki so razporejene ob treh v smeri vzhod–zahod, potekajočimi stanovanjskimi ulicami (S1, S3 in S5, v vzhodnem delu in S2, S4 in S5 v zapadnem delu).
Objekti so od roba ulice odmaknjeni 3 m. Prostor pred hišami je odprt, urejen z vhodi, uvozi in zelenicami.
Na južni strani hiš so urejeni bivalni vrtovi, ki se jih ogradi. Zaradi naklona terena se vrtove uredi v terasah.

Na večji nepozidani površini ob zahodnem robu območja KS6 je oblikovana zazidalna enota C za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš. Predvidenih je skupaj 5 objektov, razvrščenih z obeh strani nove stanovanjske ulice (S6), ki poteka v smeri sever–jug.
Objekti na vzhodni strani (tip B) so od roba Stan. ulice odmaknjeni 3 m, tloris objekta je vzporeden s potekom ulice. Na zapadni strani so objekti (tip C) postavljeni v strmi teren pod kotom 45° tako, da podolžna stranica tlorisa poteka vzporedno s plastnicami terena. Odmik najbližjega vogala objekta je od roba ceste, odmaknjen 2 m.
Pri objektih B je predvrt odprta površina urejena z dostopom, dovozom in zelenico. Bivalni vrt je na južni in vzhodni strani objekta in je ograjen. Pri objektih C je predvrt v razdalji 1 m od roba ceste ograjen z izjemo vhoda in dovoza. Bivalni vrt je orientiran južno in zahodno od objekta, površina vrta pa prosto prehaja v travnato pobočje.

V območju KS 6/1 je v zahodnem delu večja prosta površina, na kateri se oblikuje zazidalna enota D. Površina je nepozidana, ker preko dela zemljišča poteka koridor 20 kV daljnovoda. Ta del zazidalne enote ostane tudi v bodoče nezazidljiv, do predvidene odstranitve daljnovoda.
V zazidalni enoti bo zgrajenih pet individualnih stanovanjskih objektov (tip D).
Objekti so situirani štirje na zahodni strani nove stanovanjske ulice (S7) in en objekt na vzhodni strani ulice.
Ulica poteka v smeri sever–jug, objekti so od nje odmaknjeni 3 m. Zemljišče med objektom in cesto je odprto na njem je urejen dostop, dovoz in manjša zelenica.
Bivalni vrt je na južni strani hiše in proti ulici ograjen.

Poslovno stanovanjski objekt A sestavljata dva trakta dim. 27/7,5 m, ki sta povezana s skupnim stopniščem v en objekt.
Vsak trakt ima pritličje, 1. in 2. nadstropje in izkoriščeno podstrešje. Po višini sta trakta med seboj zamaknjena za pol etaže.
V pritličju južnega trakta so lokali v severnem pa shrambe stanovanj.
Vse etaže nad pritličjem so stanovanjske.
– Individualni stanovanjski objekti B se povezujejo v skupen niz, s pokritim parkirnim prostorom ob garaži ali s prizidkom ob bočni fasadi.
Tloris ima dimenzije 8/14 ali 10,90/14 m in etažnost klet, pritličje, 1. nadstropje in izkoriščeno podstrešje.
Vhod v objekt je z višje ležeče ulice v višini medetaže med pritličjem in 1. nadstropjem. Dnevni prostori so v spodnji etaži, orientirani proti vrtu in povezani z večjo odprto teraso.
Objekt ima več variant, glede na lego v nizu.
– Individualne stanovanjske hiše C so samostojni objekti s posebno zasnovo prilagojeno za graditev v strmem terenu.
Tloris meri 16/9,5 m, etažnost obsega klet, pritličje in izkoriščeno podstrešje.
Klet je na južni strani iz terena, v tej etaži je vhod in del stanovanjskih prostorov. Dnevni del v etaži nad kletjo (P) se odpira proti jugu in je povezan z večjo umetno zgrajeno teraso pred objektom. Garaža je v prizidku ob objektu.
– Individualne stanovanjske hiše D so samostojni objekti. Tloris meri 17/9 m, etažnost obsega klet, ki je v večjem delu v terenu, pritličje in izkoriščeno podstrešje.
Vhod je v pritlični etaži, v njej je tudi razvito celotno stanovanje.
Objekt ima podolžno os v smeri VZ, večina bivalnih prostorov ima južno orientacijo.
Garaža in pokriti parkirni prostor sta v prizidku ob vhodu.
– Poslovno trgovski objekt E ob Njivški cesti ima tloris podolgovate oblike dim. 26/7,5 m in etažnost: klet, pritličje, 1. nadstropje. Klet se odpira na ploščad ob regionalni cesti. V njej bo urejen večji trgovski lokal ali razstavni prostor.
Pritličje je dostopno z Njivške ceste. Večji del pritličja je nezazidana prosta ploščad z manjšim lokalom in vhodom v poslovne prostore, ki se nahajajo v 1. nadstropju.

Pri oblikovanju je poudarek na enotnem oblikovanju tudi v različnih zazidalnih enotah s ciljem je ustvariti enovit, urejen prostor.
Tlorisi objektov naj imajo podolgovato pravokotno obliko. V zasnovo tlorisa se vključuje tudi sodobnemu oblikovanju prirejene tradicionalne elemente.
Pri gradnji naj se uporablja naravni material, fasade naj bodo ometane in v svetlih tonih.
Ograje so v krajših odsekih zidane in ometane v daljših lesene ali zasajene z živo mejo. Višina ograje naj bo 1,8 m.
Strehe so dvokapne z naklonom 40°– 45°. Kritina je opečna.

Higiensko zdravstveni pogoji:
– objekti morajo biti med seboj razmaknjeni najmanj toliko, da se zagotovi po higiensko zdravstvenih kriterijih zadostno osončenje fasad,
– v javne prostore morajo biti omogočeni dostopi invalidom.
– v objektih se ne sme načrtovati dejavnosti, ki bi lahko ogrožala varnost in premoženje ljudi.

Varstvo pred hrupom:
– raven hrupa v bivalnem okolju podnevi ne sme presegati 55 dB (A) in ponoči 45 dB (A) v nasprotnem je potrebno predpisati in izvajati protihrupne ukrepe,
– ob glavnih dovoznih cestah v naselju naj se zasadi drevorede,
– v prostorih z javnim programom niso dovoljene hrupne dejavnosti.

Varstvo zraka:
– v območju ureditvenega načrta ni večjih onesnaževalcev zraka,
– za ogrevanje objektov je obvezen priključek na plinsko omrežje, v nasprotnem primeru je dovoljena uporaba samo ekološko čistih goriv ali drugih tehničnih rešitev.
– pri uvajanju raznih obrtnih in servisnih dejavnosti v javni program je potrebna predhodna preveritev možnosti prekomernega onesnaževanja zraka.

Varstvo voda:
– vse objekte je potrebno priključiti na kanalizacijsko omrežje. Vsi kanalizacijski sistemi morajo biti vodoneprepustni. Meteorno vodo z vseh povoznih površin je potrebno pred priključkom na kanal očistiti s peskolovom in lovilcem olja,
– pri obrtni dejavnosti, ki je možna v okviru javnega programa definira pogoje pristojna inšpekcijska služba,
– hladilno olje v transformatorju mora biti razgradljivo, lovilna jama mora biti zgrajena vodo in olja tesno.

Vodnogospodarske ureditve:
Obstoječo ureditev hudournika izpod Peči, katerega struga poteka ob cesti na Jelovo je potrebno v celoti rekonstruirati tako, da bo lahko odvajal tudi visoko zaledno vodo.
V poteku po območju ureditvenega območja se izvede odvod vode v zaprtem kanalu.

Vse proste površine z izjemo prometnih površin ali tlakovanih ploščadi se ozeleni. Površine se v celoti zatravi in izdela lokaciji primerno zasaditev:
– proste površine v centru naselja ob poslovno stanovanjskem objektu se parkovno uredi,
– večjo prosto površino nad zazidalno enoto C se ohrani v naravni konfiguraciji in zasaditvi, kot travnato površino, ki sega do gozdne meje,
– prostor med južnim robom zazidalne enote C in obstoječimi objekti ob Njivški cesti se zasadi z visokim sadnim drevjem,
– z namenom varovanja pred hrupom se dodatno zasadi z visokim drevjem zeleni pas med regionalno cesto in obstoječo zazidavo,
– dvostranski drevored se zasadi ob cesti na Jelovo in ob podaljšku Ul. pod Pečico, enostranski drevored pa se zasadi ob Ulici S5, Ulici M. Kesa in Ulici S7,
– v okviru zunanjih ureditev naj se ohrani večja drevesa ali skupine in naravni gozdni rob.

Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami se mora zagotoviti:
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja,
– zadostne medsebojne odmike objektov ali njihovo požarno ločitev,
– usposobiti dovozne in stanovanjske ceste za urgentni promet,
– zgraditi hidrantsko mrežo in zagotoviti zadostne vire vode za gašenje.

Navezava območja
Območje KS6 in KS6/1 je dostopno po regionalni cesti R 330, ki poteka ob južni meji območja. Območje KS 6/1 se navezuje na regionalno cesto neposredno s priključevanjem posameznih stanovanjskih ulic.
Območje KS 6 se povezuje z regionalno cesto s priključkoma ceste Na Jelovo in Njivške ceste.

Cestna mreža v območju KS 6
Nosilka prometa je cesta Na Jelovo, na katero so navezane vse stanovanjske ulice. Ker priključek c. na Jelovo na regionalno cesto prometno tehnično ni ustrezen se cesto na Jelovo podaljša po opuščeni trasi Njivške ceste do križišča pri Komunali, kjer se pravokotno priključi na regionalno cesto.
Sedanji priključek se preuredi v enosmernega za vozila, ki prihajajo iz smeri Radeč.
Za predvideno graditev novih zazidalnih enot je potrebno obstoječe omrežje razširiti in dopolniti z novimi dovoznimi in stanovanjskimi ulicami.
Razširi se prečne profile in deloma potek trase:
– Cesta na Jelovo: vozišče širine 5 m in dva pločnika 1,5 m,
– Ulica Milana Kosa: vozišče širine 5 m in en pločnik 1,5 m,
– Ulica pod Pečico: vozišče širine 4 m in en pločnik 1,2 m.
Na strani, kjer cesta nima zgrajenega pločnika se mora zgraditi ozelenjen varovalni pas minimalne širine 1 m.
Nove stanovanjske ulice so široke 4 m.
Prometna ureditev:
Objekti in stanovanjske ulice v vzhodnem delu se navezujejo na cesto Na Jelovo, objekti in stanovanjske ulice v zapadnem delu pa na ulico Pod Pečico.
Ker bo ulica Pod Pečico v delu med Ul. Milana Kosa in ulico S5 enosmerna bo promet v tem delu potekal krožno: dovoz po ulici Pod Pečico in izvoz po ulici S5 do priključka na cesto Na Jelovo.
Po vseh ostalih cestah poteka promet dvosmerno. Z rekonstrukcijo ulice Pod Pečico v delu med Njivško cesto in Ul. Milana Kosa bo zagotovljen za naselje dodaten priključek na regionalno cesto, kar je pomembno predvsem za urgentni promet v slučaju blokiranja ceste Na Jelovo.

Prometna ureditev v območju KS 6/1:
Za dovoz do novih stanovanjskih hiš D bo zgrajena nova stanovanjska ulica S7, ki se bo kot ostale stanovanjske ulice v območju KS 6/1 direktno priključila na regionalno cesto.

Mirujoči promet
Za stanovalce v individualnih stanovanjih je garažiranje in parkiranje vozil predvideno v okviru posameznih objektov oziroma gradbenega zemljišča. Za stanovalce v stanovanjskih blokih A je predvideno garažiranje vozil v kleti objekta A1.
Za obiskovalce naselja in poslovnih prostorov so predvideni javni parkirni prostori v Ulici Milana Kosa, stanovanjski Ul. S5 in S7 in ob poslovno trgovskem objektu E.
Za mirujoči promet je potrebno zagotoviti dve garažni ali eno garažno in eno parkirno mesto pri individualnih stanovanjskih hišah in eno garažno ali parkirno mesto za eno stanovanje v bloku.
Za obiskovalce se predvidi eno parkirno mesto na tri stan. enote in na vsakih 30 m2 poslovnih prostorov.

Peš promet
S stališča varnosti se uredi ob glavnih dovoznih cestah eno ali dvostranske pločnike.
Peš promet po stanovanjskih ulicah poteka po vozišču ulice.

Kanalizacija
Za novopredvidene objekte in ureditve se zgradi novo kanalizacijsko omrežje v ločenem sistemu.
Kanalizacija bo potekala po trasah stanovanjskih in dovoznih cest. Sanitarni kanal mora biti zgrajen vodotesno. Meteorne vode s prometnih površin je potrebno na meteorni kanal priključiti preko peskolova in lovilca olja.
V predelu pod regionalno cesto se zbirni meteorni kanal priključi v Sopoto, zbirni sanitarni kanal pa na sanitarni “S” kolektor, ki poteka dalje do čistilne naprave.
Obstoječi mešani kanal pri že zgrajenih objektih se priključuje na novo sanitarno kanalizacijo.
Vsi objekti morajo biti priključeni na kanalizacijsko omrežje.

Vodooskrba
Novi objekti v območju KS6/1 se lahko priključijo na obstoječe vodovodno omrežje.
Za nove objekte in hidrantsko omrežje v območju KS 6 je potrebno zagotoviti nove vire vode in zgraditi novo omrežje.
Predvidena je zgraditev novega vodooskrbnega sistema iz zajetja Volkove skale.
Za določitev velikosti vodohrama se upošteva poraba 40 m3 sanitarne vode dnevno in 72 m3 požarne vode za čas gašenja 2 uri istočasno iz dveh hidrantov.

Plinsko omrežje
Do predvidenih objektov v KS 6 in KS 6/1 se podaljša obstoječe plinsko omrežje.

Elektroenergetska oskrba in javna razsveljava
Za oskrbo novopredvidenih in obstoječih objektov se zgradi v sredini naselja novo transformatorsko postajo moči 400 kVA. Z visoko napetostnim kabelskim priključkom se jo poveže na predvideno RTP Radeče, ki bo zgrajena v predelu pod regionalno cesto.
Nizkonapetostni razvod od nove TP do objektov se izvede v kabelski kanalizaciji.
Obstoječo jamborsko TP moči 250 kVA se odstrani. Predvidena je tudi odstranitev 20 kV zračnega daljnovoda ali v poteku daljnovoda po ureditvenem območju položitev visokonapetostnih kablov v kabelsko kanalizacijo.
Vse dovozne ceste in stanovanjske ulice se osvetli.

Telekomunikacijsko omrežje in omrežje kabelske televizije:
Telefonski priključek za potrebe obstoječega in novega dela naselja je potrebno povečati.
Zadostoval bi dodatni 50 parni kabelski priključek. Glavni delilnik bo nameščen ob obstoječem na stanovanjski hiši Njivice 41a. Od njega se do vseh objektov instalira kabelski razvod v kabelski kanalizaciji.
Omrežje kabelske televizije se razširi iz obstoječih kabelskih delilnikov do vseh novih objektov. Razvod poteka v kabelski kanalizaciji ob telefonskem razvodu.

Odvoz smeti
Na območju ureditvenega načrta je potrebno zagotoviti organizirano zbiranje in odvoz odpadkov.
Ob objektih, na za vozila dostopnih mestih, se uredi posebne prostore za zbiranje odpadkov.

Namembnost površin in objektov ni mogoče spremeniti
Možna so manjša odstopanja od:
– tlorisnih gabaritov objektov + / -10%,
– funkcionalnih rešitev objektov s tem, da se ne spreminja programa in urbanističnih pogojev,
– trase komunalnih vodov v komunalnih koridorjih.

Zazidalni načrt se bo izvajal etapno.
Posamezne etape so prostorske, funkcionalne in gradbeno tehnične celote.
Pred pričetkom gradnje posamezne etape se mora zgraditi potrebno infrastrukturo in zagotoviti priključitev objekta na komunalno omrežje.
Do pričetka posameznih posegov v prostor ostane namembnost površin nespremenjena.

Ureditveni načrt je obvezen za investitorje, projektante in izvajalce vseh objektov in naprav, vključno s komunalnimi in ostalimi posegi na ureditvenem območju.
Določila ureditvenega načrta morajo biti smiselno uporabljena v lokacijski dokumentaciji.
Potrebno je upoštevati tudi pogoje soglasodajalcev za vsak poseg v prostor posebej.

Ureditveni načrt je stalno na vpogled občanom pri Občini Radeče in pri Upravni enoti Laško.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS, za okolje in prostor pri Ministrstvu za okolje in prostor – enota Celje.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.