Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem na pobudo Mirana Žilavca iz Murske Sobote, na seji dne 29. oktobra 1997

Določba drugega stavka prvega odstavka 52. člena zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93) ni v neskladju z ustavo.

1. Po določbi prvega odstavka 52. člena zakona o odvetništvu (v nadaljevanju: ZO) odloča o vpisu v imenik odvetniških kandidatov organ, določen s statutom Odvetniške zbornice Slovenije (v nadaljevanju: OZS), v upravnem postopku. Pobudnik izpodbija nadaljnjo določbo tega člena, po kateri zoper odločitev navedenega organa pritožba ni dovoljena. Zatrjuje, da je taka ureditev v nasprotju s 25. členom ustave (pravica do pravnega sredstva), ker prizadetim ne zagotavlja pred upravnim sporom še pritožbe.
2. Ustavno sodišče je s sklepom z dne 11. 4. 1996 pobudo sprejelo z obrazložitvijo, da bo treba preučiti, ali ni enostopnost postopka znotraj OZS poseg v pravico iz 25. člena ustave, in, če gre za poseg, presoditi, ali je v tem primeru tako upravičen, da mu ni mogoče očitati neskladja z ustavo.
3. Nasprotni udeleženec pojasnjuje, da je izpodbijana ureditev skladna z ustavno določbo o odvetništvu kot samostojni in neodvisni službi; dejstvo, da odloča o vpisu odvetniškega kandidata zgolj pristojni organ OZS, po mnenju nasprotnega udeleženca nedvoumno utrjuje samostojnost in neodvisnost odvetništva. Zoper dokončni akt OZS pa je mogoč upravni spor kot učinkovito pravno sredstvo, zato izpodbijana določba naj ne bi bila v neskladju s 25. členom ustave.
4. Odvetniška zbornica Slovenije v svojem pojasnilu poudarja, da njen pristojni organ vodi postopek iz 52. člena ZO po določbah upravnega postopka. Po njeni oceni ni v neskladju z ustavo, če ZO uzakonja enostopnost tega postopka, kot to store tudi nekateri drugi posebni zakoni, in je pravici do pravnega sredstva zadoščeno z možnostjo upravnega spora. Sicer pa bi bilo mogoče dvostopnost zagotoviti s predvidenimi spremembami upravnega postopka oziroma postopka pred upravnimi sodišči, meni OZS.

5. Ustava v 25. členu uveljavlja in določa vsebino pravice do pravnega sredstva. Po tej določbi je vsakomur zagotovljena pravica do pritožbe “ali drugega pravnega sredstva” proti odločbam sodišč in drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Vsebina pravice do pravnega sredstva iz 25. člena seveda predpostavlja, da mora biti upravičencu na voljo táko pravno sredstvo, v katerem lahko zavaruje svoje pravice in interese, torej učinkovito pravno sredstvo.
6. Uzakonitev enostopnosti postopka, v katerem se odloča o pravici posameznika, je poseg v njegovo osebno pravico iz 25. člena ustave. Ustavno sodišče se glede tega sklicuje na svoja pojasnila v zadevi U-I-309/94 OdlUS V, 21.
7. Toda izpodbijana odločba enostopnosti ne uzakonja arbitrarno, brez tehtnih razlogov. Predvsem izhaja iz statuta OZS (Uradni list RS, št. 15/94), da se skupščina kot najvišji organ zbornice redno sestaja le enkrat letno; že zaradi tega bi ne bila prikladna kot pritožbeni organ v zadevah iz 52. člena ZO. Poleg tega je skupščina po preteku predpisanega časa sklepčna ne glede na to, koliko odvetnikov, članov zbornice, se je je udeležilo, zato bi ne bila vnaprej zagotovljena potrebna kvaliteta sestava skupščine kot pritožbenega organa. Organ, ki vodi delo in poslovanje zbornice, je upravni odbor. Prepustiti pristojnost za odločanje o pritožbi komurkoli zunaj OZS, npr. Ministrstvu za pravosodje, pa bi ne bilo v skladu z duhom določbe 137. člena ustave o samostojnosti in neodvisnosti odvetniške službe kot dela pravosodja, kakor to pravilno opozarja nasprotni udeleženec.
8. Zakon o odvetništvu se torej utemeljeno pridružuje drugim posebnim zakonom, ki v posameznih postopkih izključujejo pritožbo: izredna ureditev je zaradi specifičnosti OZS nujna; poseg tudi ni nesorazmeren, ker pomeni hkrati varovanje ustavnega načela o neodvisnosti odvetništva. Ob spoštovanju načela sorazmernosti se torej izkaže, da poseg v pravico do pravnega sredstva v obravnavanem primeru ne pomeni tudi kršitve te človekove pravice.

9. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podalgi 40. čena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi: predsednik dr. Lovro Šturm in sodniki dr. Peter Jambrek, dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Odločitev je sprejelo s sedmimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovala sodnika Krivic in Jerovšek.
Sodnik Krivic je dal odklonilno, sodnik Ude pa je napovedal pritrdilno ločeno mnenje.