Uradni list

Številka 40
Uradni list RS, št. 40/1997 z dne 4. 7. 1997
Uradni list

Uradni list RS, št. 40/1997 z dne 4. 7. 1997

Kazalo

2208. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto M1 Zelena jama - Nove Jarše (Ljubljana), stran 3679.

Na podlagi drugega odstavka 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93 in 71/93) in 26. člena statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 32/95, 33/95) je Mestni svet mestne občine Ljubljana na 27. seji dne 22. 5. 1997 sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto M1 Zelena jama – Nove Jarše
1. člen
V odloku o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto M1 Zelena jama – Nove Jarše (Uradni list SRS, št. 3/88 in Uradni list RS, št. 2/91, 56/92) se 1. člen spremeni tako, da se na koncu stavka pika nadomesti z vejico in doda naslednje besedilo:
“ter spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto M1 Zelena jama – Nove Jarše za območje urejanja MM 1/1 Petrol, RTP, ki jih je izdelal Genius loci, Inštitut za arhitekturo in urbanizem, Ljubljana, Dunajska 158, pod št. 6/95 ČA, v maju 1995.”
2. člen
V 3. členu se za drugim doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
“Za območje urejanja MM 1/1 Petrol, RTP se uporablja regulacijska karta v M 1:1000, ki jo je izdelal Genius loci, Inštitut za arhitekturo in urbanizem, Ljubljana, Dunajska 158, pod št. 6/95 ČA, v maju 1995.”
3. člen
V 7. členu se za 6. točko doda nova 7. točka, ki se glasi:
“7. območja za komunalne dejavnosti 7C in 7F”.
4. člen
Za 7. členom se doda 7.a člen, ki se glasi:
“Posegi v prostor morajo upoštevati regulacijske elemente:
– regulacijska linija (RL) omejuje površine v javni rabi, ki so dostopne vsakomur pod enakimi pogoji, od površin v nejavni rabi,
– gradbena meja (GM) je linija, ki jo novograjeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo, ali pa so odmaknjeni od nje v notranjost,
– gradbena linija (GL) je črta, na katero morajo biti z enim robom postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti. Dovoljeni so le manjši zamiki fasade (delov fasade) od gradbene linije.”
5. člen
Za 12. členom se doda 12.a člen, ki se glasi:
“V območjih komunalnih dejavnosti z oznako 7C in 7F so dovoljeni naslednji posegi:
– gradnja objektov za komunalne, servisne in trgovsko-poslovne dejavnosti ter spremembe namembnosti obstoječih objektov v te dejavnosti,
– postavitev objektov, ki funkcionalno dopolnjujejo te dejavnosti,
– urejanje odprtih površin kot so zelenice, peš poti in parkirna mesta,
– gradnja objektov in naprav za potrebe obrambe in zaščite.
Navedeni posegi so dovoljeni le, kolikor ne predstavljajo nevarnosti za podtalnico in nimajo drugih negativnih vplivov na okolje. Pred gradnjo komunalnih objektov je treba ob upoštevanju obstoječih obremenitev, pridobiti pozitivno oceno vplivov na okolje. Na lokacijo ne sodijo komunalne dejavnosti, če te predstavljajo nevarnosti za podtalnico. Gradnja bencinskih črpalk, skladišč in objektov za dekonzervacijo vozil ni dovoljena.
– v območjih med GL in RL oziroma GM in RL je dovoljeno le urejanje odprtih površin.
6. člen
28. člen se spremeni tako, da se glasi:
“Območje urejanja MM 1/1
– morfološke enote:
7F
7C/1
7C/2
7C/3a,b,c
3C/1
3C/2
– rezervat mestne železnice
– varovalni pas: Šmartinske in Savske ceste ter Flajšmanove in Pokopališke ulice.
1. V območju urejanja MM 1/1 Petrol, RTP veljajo določila splošnih določb tega odloka in naslednja posebna določila:
V morfološki enoti 7F je dovoljena preureditev in izgradnja novih posodobljenih naprav RTP Moste. Za vse posege je treba, ob upoštevanju obstoječih obremenitev, pridobiti pozitivno oceno vplivov na okolje.
Postavitev pomožnih objektov – ograje – je dovoljena le pod pogojem, da je kvalitetno oblikovana in da njena višina ne presega višine 2 m.
Za posege v morfološki enoti 7F je treba pridobiti strokovno mnenje pristojne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine.
– V morfoloških enotah 7C/1, 7C/2 in 7C/3a,b,c je dovoljena gradnja trgovsko-poslovnih in storitvenih objektov.
– V morfološki enoti 7C/3a je v zgornjih etažah dovoljena gradnja stanovanj.
– V morfološki enoti 7C/3c in 7C/1 je dovoljena sprememba namembnosti obstoječih stanovanjskih objektov v trgovsko-poslovne in storitvene objekte.
– Pred izdelavo lokacijske dokumentacije za novogradnje mora investitor za območje celotne morfološke enote pridobiti urbanistično arhitektonsko rešitev ter zatem pridobiti pozitivno urbanistično mnenje pristojne mestne službe za urbanizem.
– Nove stavbe morajo imeti ravno ali položno streho do 20 stopinj. Maksimalna višina venca novih objektov je:
· v morfoloških enotah 3C/1, 3C/2 6 m,
· v morfoloških enotah 7C/3a, 7C/3c 20 m,
· v morfoloških enotah 7C/1, 7C/2, 7C/3b 16 m,
· v morfološki enoti 7F 10 m.
– Stopnja pozidanosti v morfološki enoti do regulacijske linije območja ne sme presegati izrabe FSI = 2.
– Posebno pozornost je treba posvetiti oblikovanju zunanje ureditve in fasad tistih objektov, ki posegajo v obcestni prostor Šmartinske ceste, Flajšmanove ulice, Savske ceste in Linhartove ceste.
– Za posege v morfološki enoti 7C/1 je treba pridobiti strokovno mnenje pristojne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine.
– V morfoloških enotah 3C/1 in 3C/2 je dovoljena gradnja paviljonov dejavnosti, ki se navezujejo na program Žal. Objekti so oblikovani kot intenzivno zazelenjena, umirjena in nevtralna arhitektonska celota, ki zakriva notranjost območja. Urbana oprema, markize, napisi, morajo biti poenoteni. Paviljoni morajo imeti ravno ali položno streho do 20 stopinj.
Pred izdelavo lokacijske dokumentacije mora investitor pridobiti za območje morfološke enote celostno urbanistično arhitektonsko rešitev ter pozitivno mnenje pristojne mestne službe za urbanizem.
Za posege v morfoloških enotah 3C/1, 3C/2 je treba pridobiti predhodno mnenje pristojne spomeniške službe.
2. Za komunalno urejanje veljajo določila splošnih določb tega odloka.
Kanalizacija
Sanitarne in tehnološke odpadne vode, ki vsebujejo mastne, vnetljive, strupene ali agresivne snovi, morajo ustrezati veljavnim predpisom za izpust v javno kanalizacijo.
Kanalizacija mora biti zgrajena vodotesno iz atestiranih materialov. Pred zasipom mora biti izvršen preizkus vodotesnosti. Na mestih dodatne prometne obrežbe je treba kanale zaščititi pred porušitvijo oziroma jih prestaviti.
Meteorne vode s strešin lahko ponikajo izven vplivnih območij povoznih in manipulativnih površin.
Delavnice in prometne površine morajo imeti lovilce olj.
Vse prometne površine morajo biti utrjene ter obdane z dvignjenimi robniki ter kanalizirane.
Priključevanje odtokov iz kleti je dovoljeno samo preko črpališč.
Primarna in sekundarna kanalizacija mora potekati po javnih prometnih površinah in intervencijskih poteh tako, da je omogočeno vzdrževanje kanalov in čiščenje hišnih priključkov.
Ob izdelavi lokacijske dokumentacije je treba, z upoštevanjem predhodnih pogojev, pridobiti programske rešitve oziroma projektne naloge, ki bodo upoštevale obstoječe stanje in novopredvidene posege v prostor. Programske rešitve oziroma projektne naloge izdela JP Vodovod – Kanalizacija d.o.o., Ljubljana.
Vodovod
Pri posegih v prostor je treba upoštevati varovalne odmike od obstoječih vodovodov in jih pri gradnji ustrezno zavarovati.
Pri vzdrževanju, saniranju ali rekonstrukciji obstoječega vodovodnega omrežja, je treba preveriti in po potrebi obnoviti vodovode, ki ne ustrezajo več veljavnim normativom za hidrantno omrežje ter obnoviti hišne priključke.
Vodovodi naj potekajo po javnih prometnih površinah in intervencijskih poteh tako, da je omogočeno vzdrževanje vodov in priključkov.
Vodovodi morajo biti zgrajeni iz atestiranih materialov. Pred zasipom novo zgrajenih vodovodov mora biti izvršen tlačni preizkus.
Vodovodi morajo biti zgrajeni v skladu z geotehničnimi pogoji.
V skladu s posameznimi posegi v prostor v posameznih ureditvenih območjih in njihovih morfoloških enotah je treba obnoviti in dopolniti obstoječe vodovodno omrežje tako, da bo nudilo zadostno požarno zaščito, omogočalo neposredno priključevanje porabnikov, zagotavljalo predpisane odmike od drugih objektov, komunalnih naprav, vodov in drevja.
Pri proizvodnih in storitvenih dejavnostih je treba za uporabo tehnološke vode načeloma predvideti in uporabljati zaprte sisteme.
Pri objektih, ki bodo podkleteni, je nujno zagotoviti zadostno zaščitno plast do najvišje gladine podtalnice.
Zaščitna plast zemljine do podtalnice naj se določi na podlagi hidrogeološkega poročila. Objekt v nobenem primeru ne sme posegati v podtalnico. Med izvajanjem gradbenih del naj bodo upoštevani vsi varovalni ukrepi za zaščito podtalnice.
Zaradi predvidene gradnje mestne železnice po Savski cesti je treba za vodovode na tem območju na podlagi meritev predvideti ustrezno katodno zaščito. Med gradnjo mestne železnice je treba predvideti tudi ustrezno zaščito obstoječega primarnega vodovoda DN 500, ki ga prečka mestna železnica na odseku med Savsko cesto in Pokopališko ulico.
Ob izdelavi lokacijske dokumentacije je treba, z upoštevanjem predhodnih pogojev, pridobiti programske reštive oziroma projektne naloge za obnovo oziroma gradnjo vodovodov in priključitev novih porabnikov na omrežje. Programske oziroma projektne naloge izdela javno podjetje Vodovod – Kanalizacija.
Elektrika
Ob izdelavi lokacijske dokumentacije za novogradnje je treba izdelati idejno rešitev elektrifikacije.
Telefon
Obstoječe TK omrežje je izvedeno s kabelsko kanalizacijo in zemeljskimi kabli in je priključeno na ATC II, ATC Moste in RDLU Savsko naselje.
Za nove potrebe mora investitor pridobiti projekt TK omrežja, ki ga po predhodni pridobitvi projektne naloge pri Telekom Ljubljana izdela podjetje, registrirano za tovrstna dela.
Vročevod
Obstoječi in novi objekti se morajo za potrebe ogrevanja in pripravo tople vode priključiti na sistem daljinskega ogrevanja.
Plin
Plin je možno uporabljati le za kuho in eventualno tehnologijo. Paviljoni v morfoloških enotah 3C/1 in 3C/2 se lahko alternativno ogrevajo tudi na plin, kolikor ni drugih, primernejših možnosti.
Javna razsvetljava
Vse javne prometne, parkirne in peščeve površine je treba opremiti z javno razsvetljavo, ki mora biti izvedena s tipskimi elementi.
Odvoz smeti
Ureditev odjemnih in zbirnih mest mora biti izvedena skladno z veljavnimi predpisi s področja zbiranja komunalnih odpadkov.
3. Za prometno urejanje veljajo določila splošnih določb tega odloka.
Šmartinska cesta in Flajšmanova ulica sta predvideni v končni fazi kot štiripasovni cesti v širini 30 m z obojestranskimi kolesarskimi stezami in obojestranskim hodnikom za pešce, vmesnimi zelenicami in drevoredom.
Med Savsko cesto in Flajšmanovo ulico se uredi nova servisna cesta. Priključek servisne ceste na Flajšmanovo ulico je lahko, do izgradnje štiripasovnice, na obstoječem mestu.
Servisna cesta med morfološkimi enotami 7C/1 in 7C/3a,b,c je široka 6m, in ima obojestransko pravokotno parkiranje 2x5m ter obojestranski pločnik 2x2m. V pasu parkirišč mora biti na vsakih 6 parkirnih mest zasajeno drevo.
Vse ceste morajo imeti drevorede.
Območje zahodno od Flajšmanove ulice se prometno priključuje na Savsko cesto in (ali) na Flajšmanovo ulico, območje vzhodno od Flajšmanove pa samo na Flajšmanovo ulico.
Potrebna parkirna mesta za posamezne objekte je treba v pretežni meri zagotoviti izven nivoja terena.
Ob soglasju upravljalca ceste je, za morfološke enote 3C/1, 7C/1 in 7C/3a in d, možno zagotoviti parkirna mesta ob vzhodnem robu Savske ceste, za morfološke enote 7C/1 in 7C/3a,b pa ob servisni cesti.
4. Za varovanje okolja veljajo določila splošnih določb tega odloka.
– Celotno območje MM 1/1 leži v 3. pasu varovanja vodnih virov, zato je pri vseh posegih treba upoštevati veljavne predpise s področja varstva virov pitne vode.
– Pred novogradnjo objektov je treba sanirati teren. Ves izkopni material je treba obravnavati kot kontaminiran material, do opravljene kontrole.
– Posamezni objekti morajo biti, razen kadar je posebej ugotovljeno kot nepotrebno, zasnovani po principu lovilne sklede.
– Temelji novih objektov morajo biti oddaljeni najmanj 2 m od najvišjega znanega nivoja podtalnice.
– Raven hrupa v območju in sosednjih stanovanjskih območjih ne sme presegati veljavnih normativov. Znotraj območja je lahko najvišja raven hrupa podnevi 60 dB(A) in ponoči 50 dB(A), najvišja raven hrupa, ki ga lahko dejavnosti znotraj območja povzročajo v sosednjem stanovanjskem območju zahodno od Savske ceste, pa podnevi ne sme presegati 55 dB(A) in ponoči 45 dB(A).
– Dejavnosti znotraj območja ne smejo prekomerno onesnaževati zraka, ob upoštevanju rože vetrov.
– Dejavnosti v območju morajo upoštevati predpise s področja zbiranja in končne dispozicije vseh odpadkov.
– Za postavitev in prenovo TRP je potrebno analizirati ŠEMS (Škodljivo elektromagnetno sevanje) in predvideti eventualne potrebne ukrepe za preprečitev negativnih vplivov na biološki sistem človeka.”
7. člen
31. člen se spremeni tako, da se glasi:
“Prostorski ureditveni pogoji so stalno na vpogled pri:
– Mestni upravi Mestne občine Ljubljana, Oddelku za urbanizem in okolje,
– Upravni enoti Ljubljana, izpostavi Moste-Polje,
– krajevni skupnosti, za katero veljajo določila tega odloka.”
8. člen
32. člen se spremeni tako, da se glasi:
“Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje in prostor pri Ministrstvu za okolje in prostor.”
9. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 30-17/97
Ljubljana, dne 22. maja 1997.
Predsednik
Mestnega sveta
mestne občine Ljubljana
Dimitrij Kovačič, dipl. jur. l. r.