Uradni list

Številka 35
Uradni list RS, št. 35/1997 z dne 13. 6. 1997
Uradni list

Uradni list RS, št. 35/1997 z dne 13. 6. 1997

Kazalo

1969. Odlok o oskrbi s pitno vodo, stran 3079.

Občinski svet občine Brezovica je na podlagi 7. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 26. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93), odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Brezovica (Uradni list RS, št. 24/96), 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93) ter 11. členom statuta Občine Brezovica (Naš časopis, maj 1995) na 25. redni seji dne 24. 4. 1997 sprejel
O D L O K
o oskrbi s pitno vodo
I. SPLOŠNO
1. člen
S tem odlokom se ureja način izvajanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo, in sicer se določa organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja, vrsto in obseg javnih dobrin ter njihovo prostorsko razporejenost, pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin, pravice in obveznosti uporabnikov, vire financiranja gospodarske javne službe ter način njihovega oblikovanja, vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje gospodarske javne službe, ki so lastnina občine ter javne lastnine, ki je javno dobro in varstvo, ki ga uživa ter druge elemente, pomembne za opravljanje in razvoj gospodarske javne službe.
2. člen
Določbe tega odloka se nanašajo na vodovodni sistem, ki ga upravlja Javno komunalno podjetje Brezovica d.o.o. in sistem, ki ga upravlja KS Brezovica.
3. člen
Uporabnik vode je vsaka fizična ali pravna oseba, ki uporablja vodo iz javnega vodovodnega omrežja.
Uporabniki vode na območju Občine Brezovica imajo pravico do oskrbe s kvalitetno pitno vodo pod enakimi tehničnimi pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom, z drugimi občinskimi predpisi in s pravilniki za delovanje vsakega od sistemov oskrbe.
Občina v svojih planih sprejme zasnovo vodnega gospodarstva, v kateri so določeni viri pitne vode ter njihova vplivna območja.
4. člen
Za naprave, s katerimi upravlja in razpolaga uporabnik in so njegova last, štejejo vse notranje vodovodne inštalacije od vodomera, oziroma za pavšalne porabnike od priključka dalje.
II. NAČIN IZVAJANJA LOKALNE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
5. člen
Za opravljanje oskrbe s pitno vodo je v občini ustanovljeno Javno komunalno podjetje Brezovica d.o.o., ki opravlja to službo za vodovodni sistem Podpeč-Preserje, Notranje in Vnanje Gorice.
III. VIRI FINANCIRANJA
6. člen
Viri financiranja oskrbe s pitno vodo so:
– cena pitne vode,
– sredstva občinskega proračuna,
– lastna sredstva občanov,
– sredstva državnega proračuna in državnih skladov,
– različne dotacije in subvencije,
– povračila za priključitev na vodovodno omrežje,
– povračila stroškov izgradnje vodovodnega sistema,
– takse,
– druga sredstva, namenjena za izgradnjo in delovanje vodovodnih sistemov.
7. člen
Z namenom normalne oskrbe s pitno vodo, ki obsega črpanje in dovajanje pitne vode uporabnikom se v skladu z veljavnimi predpisi oblikuje cena pitne vode, ki jo na predlog upravljalca potrjuje občinski svet.
Cena mora vsebovati stroške enostavne in razširjene reprodukcije ter stroške upravljanja sistema vodo oskrbe.
Zavezanci za plačilo proizvodnje in distribucije vode v Občini Brezovica so vse fizične in pravne osebe, ki so uporabniki javnega vodovodnega sistema.
8. člen
Uporabnik je pred priključitvijo na javno vodovodno omrežje dolžan plačati prispevek – priključnino za priključitev na vodovodno omrežje.
Priključnina predstavlja povračilo dela stroškov za obnovo in za širitev vodovodnega omrežja.
Višino prispevka na predlog upravljavca potrdi občinski svet.
9. člen
Občinski svet lahko z odloki določi obveznost plačevanja taks, ki se uporabljajo namensko za oskrbo s pitno vodo. V odloku, s katerim se taksa uvede, mora biti določen način pobiranja in višina takse.
IV. OBJEKTI IN NAPRAVE ZA OSKRBO S PITNO VODO
10. člen
Infrastrukturni objekti, naprave oziroma omrežja ter mobilna in druga sredstva, ki so namenjeni za izvajanje gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo so:
a) primarno omrežje in naprave:
– zajetja, vodnjaki, črpališča, prečrpališča,
– naprave za prečiščevanje vode,
– vodohrani,
– transportni cevovodi od črpališč ali zajetij do sekundarnega vodovodnega omrežja in vodohrana,
– tranzitni cevovodi med več naselji
b) sekundarno omrežje in naprave:
– omrežje za oskrbovanje naselij, delov sosesk in manjših naselij za neposredno priključevanje uporabnikov,
– hidrantna omrežja,
– črpališča in hidroforske naprave.
Naprave in objekti iz prejšnjega odstavka se delijo na naprave in objekte skupne rabe in na naprave in objekte individualne rabe. Naprave in objekti skupne rabe so naprave in objekti za oskrbo naselij s požarno vodo v javni rabi, vsi ostali objekti in naprave so objekti individualne rabe.
11. člen
Nepremičnine v javni lasti, ki služijo za oskrbo s pitno vodo, so javno dobro. O ustanovitvi, oziroma prenehanju javnega dobra odloča občinski svet.
12. člen
Objekte in naprave za oskrbo s pitno vodo lahko pod enakimi z zakonom, tem odlokom in drugimi občinskimi predpisi določenimi pogoji, uporablja vsakdo.
Uporaba objektov in naprav iz 10. člena tega odloka je obvezna na vseh območjih, kjer so vzpostavljeni javni sistemi oskrbe s pitno vodo.
13. člen
Upravljavec vodi kataster vodovodnega omrežja, ki mora vsebovati seznam in lego objektov in naprav iz 10. člena tega odloka.
Upravljavec vodi register vodovodnih priključkov in hidrantov.
14. člen
Vsa vzdrževalna dela na objektih in napravah iz 10. člena tega odloka, vključno z izvedbo vodomera vodi upravljavec.
Uporabnik oziroma lastnik nepremičnine, na kateri potekajo dela, mora upravljalcu dopustiti prost dostop na nepremičnino ob izvajanju del iz prejšnjega odstavka tega člena.
Upravljavec mora po opravljenem delu vzpostaviti prvotno stanje in povrniti lastniku dejansko nastalo škodo.
V. PRIKLJUČITEV NA VODOVODNO OMREŽJE
15. člen
Vsak uporabnik ima pravico in dolžnost pridobiti na območju oskrbovalnega sistema priključek na javno vodovodno omrežje na podlagi prijave in predpisane dokumentacije.
16. člen
Vodovodni priključek pomeni spojno cev od sekundarnega omrežja do vključno vodomera z vsemi vgrajenimi elementi in je praviloma krajši od 50 m. Priključek je del omrežja, ki ga plača uporabnik in ga tudi prenese upravljavcu vodovoda v nadzor, stroški vzdrževanja pa bremenijo uporabnika.
17. člen
Uporabnik pridobi priključek na javno vodovodno omrežje na podlagi vloge za izdajo soglasja ter predložene naslednje dokumentacije:
– lokacijsko dovoljenje za novogradnjo,
– kopijo katastrskega načrta z vrisanim predvidenim objektom,
– opis specifičnosti novogradnje.
Če je prijava popolna, je upravljavec dolžan izdati soglasje za vodovodni priključek ob upoštevanju razpoložljivih kapacitet pitne vode in propustnosti omrežja. Rok za izdajo soglasja je 30 dni.
18. člen
Pri izdaji soglasja iz prejšnjega člena tega odloka mora upravljavec določiti:
– minimalni odmik novogradnje od vodovodnega omrežja,
– pogoje in navodila za zaščito vodovodnega omrežja proti vplivom novogradenj,
– traso, globino in profil priključnih cevi in priključno mesto na javno omrežje,
– lokacijo, obliko in velikost vodomernega jaška,
– profil vodomera,
– pogoje za križanje podzemnih komunalnih in drugih vodov z vodovodnimi,
– pogoje zunanje ureditve objektov na mestu, kjer je predvidena trasa priključnega vodovoda,
– posebne zaščitne ukrepe za objekte, ki so locirani na vplivnem območju podtalnice.
19. člen
V primeru, da na območju, na katerem želi uporabnik pridobiti vodovodni priključek, obstaja kanalizacijsko omrežje, sme upravljavec izdati soglasje le, če lokacijska dokumentacija oziroma zazidalni načrt obravnavata priključek tudi na kanalizacijsko omrežje.
V primeru, da omrežja iz prejšnjega odstavka ni, sme upravljavec izdati soglasje le, če se v lokacijski dokumentaciji obravnava lastni objekt za čiščenje odplak (greznica, čistilna naprava).
20. člen
Upravljavec opravi priključitev, ko uporabnik izpolni pogoje, ki so določeni v soglasju za priključek ter ima urejen sistem odvajanja odplak.
21. člen
Soglasje za priključek na vodovodno omrežje je lahko tudi začasno. Začasni odjemalec je lahko vsaka fizična in pravna oseba, ki potrebuje vodo le začasno.
Vsak nov vodovodni priključek ima značaj začasnega priključka, dokler niso izpolnjeni pogoji iz prejšnjega člena.
Ob izdaji začasnega soglasja se določi čas veljavnosti priključka, upravljavec pa lahko določi za priključitev še dodatne pogoje. Začasni priključek se lahko uporablja za dobo dveh let oziroma mora uporabnik priključka zaprositi za podaljšanje tega roka.
22. člen
Vsa dela na javnih vodovodnih ali hišnih priključkih vključno na vodomerih izvaja in nadzira upravljavec oziroma od upravljavca pooblaščena oseba.
VI. JAVNI HIDRANTI
23. člen
Hidranti na javnem omrežju so namenjeni izključno požarni varnosti in morajo biti vsak čas dostopni in v brezhibnem stanju. Podatke o hidrantih in o vseh spremembah na njih upravljavec vodovoda sproti posreduje pristojni gasilski zvezi.
Hidranti se smejo uporabljati za gašenje požarov in za druge intervencije ob naravnih in drugih nesrečah brez poprejšnjega soglasja upravljavca.
V tem primeru mora uporabnik naknadno obvestiti upravljalca vodovoda o uporabi ter trajanju odvzema vode in sporočiti morebitne pomanjkljivosti, ki jih je opazil pri odvzemu vode.
Upravljavec po prejemu obvestila pregleda stanje hidranta.
Uporabnik odgovarja za škodo, ki je nastala na hidrantu po njegovi krivdi.
Hidranti se smejo uporabljati v primeru suše le s soglasjem upravljalca.
Za uporabo vode iz hidrantov mora imeti uporabnik svoj tehnično brezhiben hidrantni nastavek, ki je registriran pri upravljalcu.
24. člen
Hidrante, ki so vgrajeni v notranji napeljavi in pri katerih se pretok vode ne registrira z vodomeri, plombira upravljavec. Ti hidranti morajo biti dostopni ob vsakem času, uporabnik pa sme plombo odstraniti v primeru požara ali druge višje sile. O odstranitvi plombe mora uporabnik obvestiti upravljavca.
VII. VODOMERI
25. člen
Vodomer je sestavni del vodovodnega priključka, namenjen pa je za obračun porabe vode. Vsak vodovodni priključek mora biti opremljen z vodomerom, ki ga namesti in vzdržuje le upravljavec.
Uporabnik je dolžan zgraditi prostor za vodomer v skladu z veljavnimi sanitarno-tehničnimi predpisi ter tehničnimi navodili.
Tip, velikost ter mesto namestitve vodomera določi upravljavec s soglasjem uporabnika.
26. člen
Uporabnik mora vzdrževati prostor, v katerem je vgrajen vodomer, tako da je dostopen upravljavcu zaradi kontrole pitne vode in za odčitavanje porabe.
27. člen
Uporabnik je dolžan vsako okvaro na priključku ali vodomeru takoj prijaviti upravljavcu vodovoda.
Uporabnik lahko od upravljavca zahteva kontrolo točnosti vodomera. Če vodomer deluje v mejah točnosti, plača stroške preizkusa uporabnik, sicer plača stroške preizkusa, popravila ter namestitve upravljavec.
28. člen
Stroški prve nabave in namestitve vodomera bremenijo uporabnika.
Stroški kontrole, popravil, vodenja registra ter zamenjave vodomera so vključeni v ceno vode.
VIII. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPRAVLJALCEV IN UPORABNIKOV
29. člen
Za vsak gradbeni poseg na območju objektov in naprav za oskrbo s pitno vodo si mora investitor pridobiti soglasje upravljavca.
30. člen
Količina porabljene vode iz omrežja javnega vodovoda se meri v m3 po stanju, odčitanem na vodomeru vodovodnega priključka.
Stanje na vodomeru odčitava pooblaščeni delavec upravljavca, ki se mora ob vstopu v objekt izkazati s pisnim pooblastilom.
31. člen
V primeru, da upravljavec vodovoda oziroma uporabnik ugotovi, da je vodomer v okvari in ni mogoče odčitati dejanske porabe, se obračuna pavšalna poraba vode na osnovi povprečne porabe vode v preteklem obračunskem obdobju.
Pavšalna poraba vode se sme zaračunavati v naslednjih primerih:
– če priključek ni opremljen z vodomerom, se upošteva poraba vode v višini 4,5 m3 na mesec na osebo,
– za vzdrževanje in čiščenje javnih površin. V tem primeru skleneta upravljavec in izvajalec vzdrževanja predhodni dogovor o stroških.
32. člen
Uporabniki plačujejo tekočo porabo vode na podlagi izstavljene položnice – računa upravljavca. Uporabnik mora plačati znesek na položnici do navedenega roka plačila. V nasprotnem primeru ga mora upravljavec z opominom pozvati k plačilu. V opominu mora določiti dodaten rok in opozoriti uporabnika na posledice neplačila. Po izteku roka, določenega v opominu, lahko upravljavec brez posebnega opozorila prekine dobavo vode.
33. člen
Če je v objektu več uporabnikov, se račun za porabljeno vodo izstavi upravniku objekta. Če ta ni določen, se račun izstavi hišnemu svetu ali drugemu ustreznemu skupnemu organu lastnikov stanovanj, ki sam opravi razdelitev na posamezne uporabnike.
Na zahtevo posameznih uporabnikov se lahko v primeru iz prejšnjega odstavka vgradi odštevalne števce. Odštevalne števce vgradi upravljavec na stroške uporabnika.
34. člen
V primeru nezadostnih količin pitne vode (večjega pomanjkanja) v omrežju lahko izda upravljavec odredbo o varčevanju s pitno vodo, v kateri določi stopnjo varčevanja in posamezne prepovedi za uporabo vode. Uporabnik je dolžan upoštevati določila odredbe.
35. člen
Upravljavec vodovoda lahko uporabnikom prekine dobavo pitne vode v naslednjih primerih:
– če interna inštalacija uporabnika ni brezhibna in je zaradi te inštalacije ogrožena kvaliteta pitne vode v omrežju javnega vodovoda,
– če je bil priključek na omrežje izveden brez soglasja upravljavca ali če uporabnik brez soglasja upravljavca spremeni način izvedbe priključka,
– če uporabnik onemogoča pooblaščenim delavcem upravljavca odčitavanje in pregled vodomera in notranje inštalacije,
– če uporabnik ne plača računa za dobavo vode v skladu z določili 30. in 31. člena tega odloka,
– če notranje inštalacije in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom,
– če uporabnik krši odredbo o varčevanju z vodo,
– če uporabnik ne dopusti na svojih nepremičninah upravljavcu opravljati nujnih vzdrževalnih del na javnem vodovodu.
36. člen
Upravljavec vodovoda ima pravico prekiniti dobavo vode zaradi vzdrževalnih ali investicijskih del na omrežju ali zaradi višje sile.
V primeru iz prejšnjega odstavka je upravljavec dolžan obvestiti uporabnike o prekinitvi dobave v sredstvih javnega obveščanja ali na krajevno običajen način.
V izrednih razmerah in na podlagi strokovnega mnenja Zavoda za zdravstveno varstvo je upravljavec dolžan obveščati uporabnike o obveznosti prekuhavanja vode kot preventivnem zdravstvenem ukrepu.
37. člen
Del omrežja, ki dlje časa ni v uporabi, se odklopi od ostalega omrežja. Pred ponovno vključitvijo mora upravljavec ta del omrežja dezinficirati in izprati. V primeru, da omrežje ni bilo v uporabi po krivdi uporabnika, nosi stroške ponovne vključitve uporabnik.
38. člen
Upravljavec ima pri oskrbi s pitno vodo zlasti naslednje obveznosti:
– v okviru svojih pristojnosti skrbeti za zadostne količine zdrave vode,
– zagotavljati higiensko neoporečnost pitne vode in o rezultatih kontrole obveščati pristojno občinsko službo,
– kontrolirati delovanje vodovodnih naprav in objektov,
– vzdrževati in obnavljati vodovodne naprave in objekte,
– vzdrževati okolico vodovodnih objektov,
– obveščati pristojne organe o nizkem vodostaju,
– izdajati soglasja za priključitev na vodovod,
– vgrajevati hidrante na dostopnih mestih, jih primerno označevati in redno vzdrževati,
– skrbeti za redni obračun porabe pitne vode,
– obveščati uporabnike o redukcijah vode.
39. člen
Uporabnik ima pri izvajanju oskrbe s pitno vodo zlasti naslednje obveznosti:
– redno vzdrževati naprave v njegovi lasti,
– omogočiti dostop do vodovodnih objektov in naprav,
– za posege na vodovodnih objektih in napravah ter za priključitev na omrežje pridobiti soglasje upravljalca,
– javljati upravljavcu morebitne poškodbe na lastnem in tudi na javnem omrežju,
– varčno uporabljati vodo iz vodovodnega omrežja, v primeru nezadostnih količin pitne vode.
IX. KAZENSKE DOLOČBE
40. člen
Z denarno kaznijo od 30.000 SIT do 150.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba ali fizična oseba:
– ki v skladu s 15. členom tega odloka ne uporablja objektov in naprav javnih sistemov oskrbe s pitno vodo,
– če ne dopusti upravljavcu prostega dostopa pri izvajanju del iz 14. člena tega odloka,
– če se kot uporabnik priključi na vodovodno omrežje pred ali mimo vodomera,
– če kot uporabnik ne prijavi okvare na vodovodnem priključku,
– če v skladu z določbo 20. in 21. člena tega odloka ne izvede priključka,
– če uporablja hidrante na javnem omrežju v nasprotju z določili 23. in 24. člena tega odloka,
– če z nepravilno uporabo povzroči škodo na hidrantih (23. in 24. člen),
– če samovoljno in nepooblaščeno uporablja vodo iz hidrantov,
– če svojega vodovodnega priključka nima opremljenega z vodomerom,
– če ne vzdržuje prostora za vodomer in če ne dopusti upravljavcu dostopa do vodomera (26. člen),
– če izvaja gradbena dela v nasprotju z določilom 29. člena,
– če redno ne plačuje porabe vode,
– če krši odredbo o varčevanju s pitno vodo (34. člen),
– če prekine dobavo vode pitne vode v nasprotju z določili 35. in 36. člena tega odloka,
– če pred ponovno priključitvijo ne dezinficira in izpere omrežja, ki je bilo odklopljeno,
– če krši obveznosti 38. člena tega odloka,
– če krši obveznosti iz 39. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo od 10.000 SIT do 30.000 SIT se kaznuje posameznik, če stori prekršek iz prve, druge, tretje, četrte, pete, šeste, sedme, osme, devete, desete, enajste, dvanajste, in trinajste alinee prejšnjega člena.
X. KONČNE IN PREHODNE DOLOČBE
41. člen
Za natančnejše določbe o izvajanju oskrbe s pitno vodo sprejme upravljavec vodovodov pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi javnih vodovodov. Pravilnik začne veljati, ko nanj da soglasje občinski svet.
42. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe, občinska uprava ter upravljavec vodovodnih objektov in naprav.
43. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 12/97
Brezovica, dne 8. maja 1997.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Brezovica
Leopold Pristavec l. r.

AAA Zlata odličnost