Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona poštnih storitvah (ZPSto)
Razglašam zakon o poštnih storitvah (ZPSto), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 28. maja 1997.
Št. 001-22-57/97
Ljubljana, dne 5. junija 1997.
Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O POŠTNIH STORITVAH (ZPSto)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(namen zakona)
S tem zakonom se opredeljujejo poštne storitve, določajo pogoji in načini njihovega opravljanja ter razmerja med uporabniki in izvajalci poštnih storitev.
2. člen
(pojmi)
V tem zakonu uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:
– poštne storitve so storitve prenosa pisemskih pošiljk, paketnih pošiljk, poštnih in telegrafskih nakaznic ter telegrafskih sporočil v notranjem in mednarodnem prometu ter druge storitve, opredeljene v nomenklaturi poštnih storitev,
– poštna infrastruktura so objekti, naprave oziroma omrežja ter mobilna in druga sredstva, ki so medsebojno povezani v enotno tehnično in tehnološko celoto, namenjeno opravljanju poštnih storitev v notranjem in mednarodnem poštnem prometu,
– nomenklatura poštnih storitev določa vrste poštnih storitev, stopnjo mase poštnih pošiljk, vrednostne lestvice vrednostnih pošiljk in določenih poslov blagajniških storitev ter cenovna razmerja za poštne storitve v notranjem in mednarodnem poštnem prometu,
– pisemske pošiljke so standardizirana in navadna pisma, standardizirane in navadne dopisnice, tiskovine in odtisi za slepe,
– navadne pošiljke so pisma, dopisnice, tiskovine, odtisi za slepe, letalske zalepke in paketi brez označene vrednosti,
– knjižene pošiljke so EMS-pošiljke, priporočene pisemske pošiljke, vrednostna pisma, paketi z označeno vrednostjo, poštne in telegrafske nakaznice in telegrafska sporočila,
– pismo je vsako pisno sporočilo v zaprtem ovitku, na katerem ni označene vrednosti, ter vsaka druga pošiljka, ki glede velikosti in mase ustreza pogojem, določenim za pismo, čeprav ne vsebuje pisnega sporočila,
– dopisnica je pošiljka z odprtim pisnim sporočilom, tiskovina je odprta pošiljka, ki vsebuje knjige, časopise, revije ali druge tiske,
– odtisi za slepe so odprte pošiljke, ki vsebujejo tiskane znake za slepe, zvočne posnetke ali računalniške zapise,
– vrednostno pismo je zaprta knjižena pošiljka z označeno vrednostjo, ki sme vsebovati vrednostne predmete, denar, vrednostne papirje ali pisno sporočilo,
– paket je zaprta pošiljka z označeno vrednostjo ali brez nje, ki sme vsebovati blago in predmete. Paket z označeno vrednostjo pa sme vsebovati tudi denar, vrednostne papirje in pisno sporočilo,
– poštna in telegrafska nakaznica je knjižena pošiljka, s katero pošiljatelj nakaže naslovniku določen denarni znesek,
– EMS-pošiljka je zaprta knjižena pošiljka z označeno vrednostjo ali brez nje, ki sme vsebovati blago in predmete, denar, vrednostne papirje ter pisno sporočilo, ki se prenaša z najhitrejšimi prevoznimi sredstvi,
– poštne vrednotnice so standardizirana pisma in dopisnice z natisnjeno poštno znamko ali oznako o plačilu poštnine ter mednarodni kuponi za odgovor,
– poštne znamke so sredstvo za označevanje plačane poštnine; poštne znamke so lahko redne ali priložnostne,
– priložnostni bloki so bloki s priložnostnimi poštnimi znamkami,
– mednarodni kuponi za odgovor so vrednotnice, zamenljive za poštno znamko v vrednosti poštnine za prenos navadnega letalskega pisma do mase 20 g za tujino,
– telegrafsko sporočilo je pisno ali grafično sporočilo, ki se prenaša po telekomunikacijskih napravah.
3. člen
(nacionalni program)
Z nacionalnim programom razvoja poštnih storitev, ki ga sprejme Državni zbor, se določa dolgoročni razvoj poštnih storitev in infrastrukture.
II. GOSPODARSKA JAVNA SLUŽBA ZA IZVAJANJE POŠTNIH STORITEV
4. člen
(gospodarska javna služba)
(1) Republika Slovenija zagotavlja kot obvezno gospodarsko javno službo poštne storitve prenosa pisem do mase 1000 g, dopisnic in telegrafskih sporočil v notranjem in mednarodnem prometu.
(2) Poštne storitve, ki niso obvezna gospodarska javna služba iz prejšnjega odstavka, so proste pod pogoji iz prvega odstavka 15. člena tega zakona.
5. člen
(izvajanje gospodarske javne službe)
(1) Poštne storitve v pogojih gospodarske javne službe izvaja javno podjetje, v katerega se preoblikuje Pošta Slovenije, d.o.o.
(2) Akt o preoblikovanju iz prejšnjega odstavka sprejme Vlada Republike Slovenije.
6. člen
(nadzorni svet javnega podjetja)
(1) Nadzorni svet javnega podjetja iz prejšnjega člena šteje sedem članov.
(2) Predsednika nadzornega sveta in štiri člane imenuje Vlada Republike Slovenije, dva člana pa imenuje svet delavcev.
7. člen
(pristojnosti Vlade Republike Slovenije)
Vlada Republike Slovenije:
– daje soglasje k statutu javnega podjetja in njegovim statusnim spremembam,
– daje soglasje k poslovnemu načrtu javnega podjetja,
– sprejme poslovno poročilo, obračune in zaključni račun javnega podjetja,
– imenuje generalnega direktorja in namestnika generalnega direktorja javnega podjetja,
– daje soglasje k pogodbam o pravnem prometu s poštno infrastrukturo nad zneskom, ki se letno določa ob sprejemu poslovnega načrta.
8. člen
(poštna infrastruktura)
(1) Poštna infrastruktura, namenjena opravljanju obvezne gospodarske javne službe, ni predmet zastave in je ob stečaju oziroma likvidaciji izvzeta iz stečajne oziroma likvidacijske mase dolžnika.
(2) Z aktom o preoblikovanju Pošte Slovenije, d.o.o. v javno podjetje se določi tudi obveznosti, ki jih ima javno podjetje pri gospodarjenju s poštno infrastrukturo.
9. člen
(financiranje)
Sredstva za financiranje dejavnosti javnega podjetja se zagotavljajo:
– s prihodki, pridobljenimi z opravljanjem poštnih in drugih storitev,
– iz proračuna,
– iz sredstev domačih in tujih vlagateljev,
– s posojili,
– iz drugih sredstev, pridobljenih v skladu z zakonom.
10. člen
(cene poštnih storitev)
(1) Pri oblikovanju cen poštnih storitev iz prvega odstavka 4. člena tega zakona se upoštevajo naslednja načela:
– soodvisnost med stroški, nastalimi s to vrsto storitev, in ceno za posamezno storitev,
– enakost cen za celo območje delovanja in za vse istovrstne uporabnike,
– takšna raven cen, da zagotavlja potrebna sredstva za razvoj poštnega omrežja in storitev,
– primernost cen poštnih storitev in njihova mednarodna primerljivost.
(2) O cenah iz prejšnjega odstavka odloča ustanovitelj javnega podjetja.
(3) Kadar Vlada Republike Slovenije določi, da mora javno podjetje opravljati določene storitve iz prvega odstavka 4. člena tega zakona po ceni, ki je nižja od ekonomske cene, mora zagotoviti nadomestilo za pokrivanje dela stroškov enostavne reprodukcije, ki so zaradi tega nastali.
11. člen
(računovodstvo in revizija)
(1) Javno podjetje iz 5. člena tega zakona vodi ločeno računovodsko evidenco, ki omogoča ločen obračun za poštne storitve iz prvega odstavka 4. člena tega zakona in za druge storitve.
(2) Računovodski izkazi javnega podjetja se obvezno letno revidirajo v skladu z zakonom o gospodarskih javnih službah.
12. člen
(zagotavljanje poštnih storitev ob stavki)
(1) Javno podjetje mora med stavko zagotoviti prenos:
– nujnih pisemskih pošiljk in nujnih telegrafskih sporočil,
– sodnih pisem, pisem v upravnem postopku in postopku zaradi prekrška,
– pisemskih pošiljk za potrebe obrambe, zaščite in reševanja.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka mora javno podjetje opraviti prenos knjiženih pošiljk, ki so bile oddane pred začetkom stavke.
(3) Javno podjetje s sklepom določi delavce, ki opravijo naloge prenosa iz prvega in drugega odstavka tega člena.
(4) Delavci iz prejšnjega odstavka, ki ne opravijo nalog iz prvega in drugega odstavka tega člena, huje kršijo delovno disciplino, za kar se jim izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja.
13. člen
(odtisi za slepe)
Javno podjetje opravlja storitve prenosa odtisov za slepe brezplačno na način, določen s pravilnikom o splošnih pogojih za opravljanje poštnih storitev.
14. člen
(javnost poslovanja)
Javno podjetje mora najmanj enkrat letno v množičnih občilih ali na krajevno običajen način oziroma tako, da so pogoji za opravljanje poštnih storitev vedno dostopni, uporabnike obveščati o:
– pogojih za opravljanje poštnih storitev,
– spremembah cen iz 10. člena tega zakona,
– vseh vprašanjih, povezanih z njegovo dejavnostjo, pomembnih za uporabnike.
III. POŠTNE STORITVE
15. člen
(pogoji za opravljanje poštnih storitev)
(1) Poštne storitve se opravljajo v skladu s tem zakonom, Konvencijo Svetovne poštne zveze in drugimi mednarodnimi predpisi ter pravilnikom o splošnih pogojih za opravljanje poštnih storitev, ki ga izda minister, pristojen za promet in zveze.
(2) Pravilnik iz prejšnjega odstavka ureja:
– splošna določila za opravljanje poštnih storitev,
– vrste in standarde poštnih storitev,
– pogoje, po katerih izvajalec opravlja prenos poštnih pošiljk,
– prenos telegrafskih sporočil,
– roke prenosa poštnih pošiljk,
– postopek pri vročanju poštnih pošiljk,
– postopke reševanja reklamacij uporabnikov poštnih storitev,
– posebne pogoje in postopke za sprejem, prenos in vročitev pisemskih pošiljk, ki vsebujejo zdravila, kužne in biološko pokvarljive snovi ter radioaktivne snovi,
– druge zadeve, pomembne za opravljanje poštnih storitev.
(3) Minister, pristojen za promet in zveze, s pravilniki določi tudi:
– nomenklaturo poštnih storitev,
– organizacijo poštnega omrežja, s katero se določajo merila za odpiranje pošt in določanje poštnih okolišev ter merila za določanje delovnega časa, ko gre za neposredno delo z uporabniki poštnih storitev.
16. člen
(izbira poštnih storitev)
Uporabniki imajo pravico in obveznost, da izberejo tisto vrsto poštnih storitev, ki ustreza vrsti in vsebini oziroma vrednosti pošiljke.
17. člen
(tajnost poštnih pošiljk)
(1) Izvajalec pri opravljanju poštnih storitev zagotavlja varovanje tajnosti.
(2) Od načela varovanja tajnosti poštnih pošiljk in telegrafskih sporočil se sme odstopiti samo na podlagi sodne odločbe.
(3) Delavcem izvajalca je prepovedano:
– na neupravičen način izvedeti za vsebino poštnih in telegrafskih sporočil ali zadržati ali prikriti ali poštno pošiljko ali telegrafsko sporočilo izročiti neupravičeni osebi;
– sporočiti neupravičenim osebam znano jim vsebino poštne pošiljke, čas, ko je bila poštna pošiljka oddana ali je prispela, kdo je pošiljatelj oziroma naslovnik, velikost in maso poštne pošiljke, znano jim vsebino prejetega ali odpravljenega telegrafskega sporočila, od koga ali kdaj je bilo telegrafsko sporočilo prejeto oziroma komu ali kdaj je bilo dostavljeno;
– neupravičenim osebam omogočiti dejanja iz prve ali druge alinee tega odstavka ali jim pri tem pomagati.
(4) Prepoved iz prejšnjega odstavka velja za delavce izvajalca tudi potem, ko jim preneha delovno razmerje pri izvajalcu storitev.
18. člen
(prepovedi)
(1) Prepovedan je prenos poštnih pošiljk:
– ki vsebujejo eksplozivne in lahko vnetljive predmete ter predmete, katerih prenos je nevaren za druge pošiljke, poštne naprave in prevozna sredstva ali za zdravje in življenje ljudi ter okolje,
– ki vsebujejo mamila, razen kadar je pošiljatelj ali naslovnik oseba, ki je po zakonu pooblaščena za promet z mamili oziroma za njihovo uporabo,
– ki vsebujejo žive živali v pisemskih pošiljkah, razen čebel, pijavk ali sviloprejk,
– ki vsebujejo druge predmete, katerih promet prepoveduje zakon,
– ki so lahko glede na način, kako so pakirane, nevarne za delavce ali objekte izvajalca in lahko umažejo ali poškodujejo druge pošiljke ali poštno opremo.
(2) Poštne pošiljke, ki vsebujejo predmete iz prejšnjega odstavka, se v nobenem primeru ne pošiljajo na cilj, niti se ne vročajo naslovnikom, niti se ne vračajo v odhodni kraj. Če se utemeljeno sumi, da vsebuje poštna pošiljka navedene predmete, mora izvajalec komisijsko pregledati vsebino poštne pošiljke in z njo ravnati v skladu s pravilnikom o splošnih pogojih za opravljanje poštnih storitev.
19. člen
(notranja zaščita pošiljke)
Pošiljatelj mora poskrbeti za notranjo zaščito vsebine pošiljke in odgovarja za škodo, ki je nastala zaradi neustrezne notranje zaščite pošiljke.
20. člen
(poštnina)
(1) Poštna storitev se praviloma plača vnaprej po veljavnem ceniku, ki ga mora izvajalec izobesiti v svojih prostorih na vidnem mestu.
(2) Plačana poštnina se na pošiljki označi:
– z veljavnimi poštnimi znamkami, odtisnjenimi ali nalepljenimi,
– z odtisi strojev za frankiranje,
– z odtisi tiskarskih strojev ali drugimi načini tiskanja,
– z oznako, da je poštnina plačana.
21. člen
(neplačana poštnina)
(1) Izvajalec opravi prenos navadnega pisma in dopisnice tudi takrat, ko poštnina ni bila plačana vnaprej ali je bila plačana premalo. Neplačano oziroma premalo plačano poštnino in stroške izterjave izvajalec izterja ob vročitvi take pošiljke od naslovnika ali pri vračilu pošiljke od pošiljatelja.
(2) Izvajalec sme pisma in dopisnice, oddane v večjem številu, za katere poštnina ni bila plačana ali je bila plačana premalo, vrniti pošiljatelju zaradi plačila ali doplačila.
22. člen
(razpolaganje s poštno pošiljko)
Pošiljatelj ima pravico razpolagati z oddano poštno pošiljko do njene vročitve naslovniku in lahko za doplačilo ustrezne poštnine zahteva:
– da se naslov na pošiljki spremeni ali dopolni,
– da se mu pošiljka vrne,
– da se knjižena pošiljka obremeni z odkupnino, da se odkupnina zviša ali zniža ali da se odreče odkupnini,
– da se pošiljka pošlje za naslovnikom ali da se ne pošlje za njim.
23. člen
(vročitev)
(1) Poštne pošiljke se vročajo osebno naslovniku ali osebi, ki jo ta pooblasti za njihovo sprejemanje, v njegovem stanovanju oziroma poslovnem prostoru, z vložitvijo v hišni predalčnik oziroma v izpostavljeni predalčnik ali poštni predal v poslovnih prostorih izvajalca ter neposredno v poslovnih prostorih izvajalca.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se smejo:
– posamezne vrste poštnih pošiljk vročiti tudi odraslemu članu gospodinjstva, osebi, ki je zaposlena v gospodinjstvu naslovnika oziroma v njegovem poslovnem prostoru, ali po posredniku na način, ki ga določi pravilnik iz 15. člena tega zakona;
– navadne pošiljke vročiti tako, da se vložijo v hišni ali izpostavljeni predalčnik naslovnika oziroma njegov poštni predal v poslovnih prostorih izvajalca;
– knjižene pošiljke, ki jih ni bilo mogoče vročiti neposredno, vročiti tako, da se vloži obvestilo o prispeli pošiljki v hišni predalčnik naslovnika oziroma poštni predal v poslovnih prostorih izvajalca, na katerem se označi, v katerem roku in kje je možno prevzeti pošiljko, ker bo sicer vrnjena pošiljatelju.
24. člen
(vročitev sodnih pisem, pisem v upravnem postopku in postopku zaradi prekrška)
Sodna pisma, pisma v upravnem postopku in postopku zaradi prekrška (v nadaljevanju: pisanje), ki se osebno vročajo, se izročijo neposredno naslovniku. Če tistega, ki mu mora biti pisanje osebno vročeno, ni tam, kjer naj se vročitev opravi, poizve dostavljavec, kdaj in kje bi ga mogel najti, ter mu pusti pri kateri od oseb, omenjenih v prvem odstavku 25. člena tega zakona (v nadaljevanju: prejemniki), ali v hišnem predalčniku oziroma v izpostavljenem predalčniku pisno sporočilo, naj bo določenega dne ob določeni uri v svojem stanovanju ali v poslovnem prostoru, da sprejme pisanje. Če dostavljavec tudi potem ne najde tistega, ki bi mu moral vročiti pisanje, ravna po določbah 25. člena tega zakona. S tem se šteje, da je vročitev opravljena.
25. člen
(posredno vročanje)
(1) Pisanja, za katera ni določeno, da morajo biti osebno vročena, se prav tako vročajo osebno. Vendar pa se v primeru, če naslovnika ni v stanovanju ali v poslovnem prostoru, lahko izročijo kateremu od njegovih odraslih družinskih članov, ki mora pisanje sprejeti. Če niti teh ni v stanovanju, se pisanje izroči hišniku ali sosedu, če v to privolita. Če pa se vroča pisanje v poslovnem prostoru tistega, ki naj mu bo vročeno, in tega ni tam, se lahko izroči osebi, pooblaščeni za sprejemanje pošte, ki pisanje mora sprejeti, ali komu, ki dela v istem prostoru, če v to privoli.
(2) Če pisanja ni mogoče vročiti osebam iz prejšnjega odstavka, se naslovniku pusti sporočilo o prispeli pošiljki z obvestilom, v kateri enoti izvajalca in v katerem roku lahko prevzame pisanje. Pisanje, ki v določenem roku ni prevzeto, se vrne.
(3) Če se ugotovi, da je tisti, ki bi mu bilo treba vročiti pisanje, odsoten in da mu zaradi tega osebe iz prvega odstavka tega člena pisanja ne bi mogle pravočasno izročiti, se pisanje vrne z navedbo, kje je odsotni.
26. člen
(vročilnica)
(1) Potrdilo o vročitvi podpišeta naslovnik oziroma prejemnik in dostavljavec. Naslovnik oziroma prejemnik zapiše sam z besedo na vročilnici datum prejema.
(2) Če je naslovnik oziroma prejemnik nepismen ali če se ne more podpisati, ga podpiše dostavljavec in navede datum prejema s pripombo, zakaj je podpisal naslovnika oziroma prejemnika.
(3) Če naslovnik ali njegov odrasli družinski član noče podpisati vročilnice, zapiše dostavljavec to na vročilnico in navede datum vročitve; s tem je vročitev opravljena.
(4) Če naslovnik ali njegov odrasli družinski član pisanja noče sprejeti, zapiše dostavljavec na vročilnico datum, uro in razlog odklonitve sprejema, pisanje pa pusti v naslovnikovem stanovanju ali v prostoru, kjer ta dela; s tem je vročitev opravljena.
27. člen
(sprememba naslovnikovega naslova)
Izvajalec mora pisemske pošiljke, razen pisem iz 24. člena tega zakona, poslati za naslovnikom, ki je odpotoval ali se je preselil v drug kraj, če izve za njegov novi naslov.
28. člen
(dostava)
Dostava se opravlja v naseljih oziroma tistim uporabnikom, do katerih so poti prehodne oziroma prevozne.
29. člen
(hišni predalčniki)
Upravljavci v večstanovanjskih hišah in lastniki družinskih stanovanjskih hiš morajo ob vhodu v objekt na primernem dostopnem mestu namestiti in vzdrževati hišne predalčnike za vročanje poštnih pošiljk.
30. člen
(izpostavljeni predalčniki)
Uporabnikom, katerih bivališče je zunaj strnjenega naselja ali je od dostavljavčeve poti oddaljeno več kot 200 m, se poštne pošiljke vročajo preko izpostavljenih predalčnikov za vročanje poštnih pošiljk, ki jih uporabnik namesti in vzdržuje na primernem kraju ob dostavljavčevi poti.
31. člen
(oblikovanost in namestitev predalčnikov)
(1) Izpostavljeni predalčniki in hišni predalčniki morajo biti oblikovani in postavljeni tako, da omogočajo varen dostop in zagotavljajo varno vročanje poštnih pošiljk.
(2) Če varno vročanje ni možno, mora izvajalec o tem pisno obvestiti uporabnika.
(3) Če uporabnik ravna v nasprotju z 29. in prejšnjim členom tega zakona ter s prvim odstavkom tega člena, izvajalec ni dolžan dostavljati poštnih pošiljk.
32. člen
(vračilo poštne pošiljke)
Če pošiljatelj ni odredil drugače, se poštna pošiljka vrne pošiljatelju:
– če je naslovnik noče sprejeti,
– če je naslovnik neznan,
– če pošiljke ni bilo mogoče vročiti zato, ker je naslovnik odpotoval ali se je odselil, razen kadar se pošiljka pošilja za naslovnikom po tem zakonu,
– če pošiljke ni bilo mogoče vročiti naslovniku zaradi nepopolnega naslova na njej,
– če naslovnik ne prevzame pošiljke v roku,
– če je naslovnik umrl, razen navadne pisemske pošiljke, ki se lahko vroči članom gospodinjstva umrlega naslovnika.
33. člen
(nevročljiva poštna pošiljka)
(1) Poštno pošiljko, za katero se ugotovi, da je ni mogoče vročiti naslovniku niti vrniti pošiljatelju, izvajalec komisijsko pregleda zaradi ugotovitve naslovnikovega ali pošiljateljevega naslova.
(2) Če poštne pošiljke niti na podlagi komisijskega pregleda iz prejšnjega odstavka ni mogoče vročiti naslovniku in ne vrniti pošiljatelju, mora izvajalec:
– navadno pisemsko pošiljko, ki vsebuje samo pisna sporočila, takoj komisijsko uničiti,
– druge pošiljke hraniti eno leto od dneva komisijskega pregleda.
(3) Poštno in telegrafsko nakaznico, za katero se ugotovi, da je ni mogoče izplačati, mora izvajalec hraniti tri leta od dneva, ko je bila ugotovljena njena nevročljivost.
34. člen
(nepoškodovana poštna pošiljka)
Po tem zakonu se poštna pošiljka šteje za nepoškodovano:
– če se ob vročitvi knjižene pošiljke naslovniku oziroma pooblaščencu ugotovi, da je njena masa enaka masi, ugotovljeni ob oddaji pošiljke v prenos,
– če na njenem zunanjem ovoju ni vidnih znakov poškodbe ter če so pečati in druga sredstva za zapiranje ali povezovanje pošiljke nepoškodovani.
35. člen
(reklamacija)
Naslovnik ali pooblaščenec ima pravico vložiti pri izvajalcu reklamacijo zaradi poškodbe ali zmanjšanja vsebine poštne pošiljke, in sicer:
– takoj ob njeni vročitvi, če so pomanjkljivosti na pošiljki vidne od zunaj,
– v naslednjih petih delovnih dneh po prejemu pošiljke, če pomanjkljivosti od zunaj niso bile vidne.
36. člen
(pisna reklamacija)
(1) Če pošiljatelj oziroma pooblaščenec meni, da poštna pošiljka oziroma telegrafsko sporočilo ni bilo vročeno naslovniku ali da je bilo vročeno z zamudo ali da ni bila opravljena zahtevana posebna storitev, lahko pri izvajalcu vloži pisno reklamacijo v treh mesecih po oddaji pošiljke.
(2) Reklamacija iz prejšnjega odstavka se vloži pri izvajalcu, pri katerem je bila poštna pošiljka oddana; če je ugodnejše za pošiljatelja, pa izjemoma tudi pri katerikoli drugi enoti izvajalca.
(3) Izvajalec mora na reklamacijo glede poslovanja s poštno pošiljko odgovoriti:
– v 30 dneh, kadar se poizveduje po pošiljki v notranjem prometu,
– v 5 mesecih, kadar se poizveduje po pošiljki v mednarodnem prometu.
37. člen
(izguba pravice do reklamacije)
Če pošiljatelj ali pooblaščenec ne vloži reklamacije iz prejšnjega člena tega zakona ali če naslovnik oziroma pooblaščenec ne vloži reklamacije iz 35. člena tega zakona, izgubi pravice, določene v 39. in 40. členu tega zakona.
38. člen
(odgovornost izvajalca)
(1) Izvajalec odgovarja za škodo, nastalo zaradi izgube ali poškodbe knjižene poštne pošiljke in zmanjšanja njene vsebine, popačenja vsebine telegrafskega sporočila in prekoračitve roka za prenos in vročitev pošiljke.
(2) Ob izgubi, poškodbi ali zmanjšanju vsebine pisma ali paketa z označeno vrednostjo ima pošiljatelj pravico do odškodnine v višini dejanske škode. Znesek ne more biti višji od označene vrednosti pisma ali paketa.
(3) Izvajalec je oproščen odgovornosti, če dokaže, da je do dogodkov iz prejšnjih odstavkov tega člena prišlo zaradi zunanjih vzrokov, ki jih ni mogel predvideti in se jim tudi ne izogniti ali jih odvrniti zaradi narave pošiljke, ali po pošiljateljevi krivdi.
(4) Izvajalec ne odgovarja za posredno škodo in izgubljeni dobiček.
(5) Ob izplačilu nadomestila se pošiljatelju v ustreznem delu vrne tudi poštnina, zmanjšana za plačano poštnino za označeno vrednost pisma ali paketa z označeno vrednostjo.
39. člen
(višina odškodnine)
(1) Izvajalec mora pošiljatelju ali pooblaščencu izplačati odškodnino v višini nastale škode, vendar:
1. za izgubo ali popolno poškodovanje knjižene poštne pošiljke
– za pošiljko z označeno vrednostjo največ do označene vrednosti,
– za priporočeno pošiljko in EMS-pošiljko največ do 15-kratnega zneska cene, plačane za njen prenos,
– za nakaznico največ do višine zneska na tej nakaznici,
2. za delno poškodovanje knjižene poštne pošiljke ali zmanjšanje vsebine poštne pošiljke
– za pošiljko z označeno vrednostjo največ do označene vrednosti,
– za priporočeno pošiljko in EMS-pošiljko ter telegram največ do 10-kratnega zneska cene, plačane za njihov prenos,
3. za popačenje telegrafskega sporočila največ do 15-kratnega zneska cene, plačane za njegov prenos,
4. za prekoračitev roka prenosa in vročitve
– za pošiljko brez nujne storitve največ 5-kratni znesek cene, plačane za njen prenos,
– za nujno in zelo nujno pošiljko največ 10-kratni znesek cene, plačane za njen prenos,
– za EMS-pošiljko največ 20-kratni znesek cene, plačane za njen prenos,
– za telegrafsko sporočilo največ 25-kratni znesek cene, plačane za njegov prenos.
(2) V primerih iz prve in druge točke prejšnjega odstavka mora izvajalec poleg odškodnine vrniti tudi plačano poštnino za prenos pošiljke, razen dela poštnine, ki je bila plačana za zavarovanje pošiljke.
(3) Uporabnik ali druga pooblaščena oseba uveljavi odškodnino iz prvega odstavka tega člena s pisno zahtevo pri izvajalcu, kjer je oddal pošiljko, oziroma pri izvajalcu, ki mu je pošiljko vročil.
(4) Če je zahteva utemeljena, mora izvajalec izplačati uporabniku ali drugi pooblaščeni osebi odškodnino iz prvega odstavka tega člena takoj, najpozneje pa v osmih dneh od dneva, ko prejme zahtevo.
40. člen
(odgovornost izvajalca za odkupno knjiženo pošiljko)
(1) Če je odkupna knjižena pošiljka vročena naslovniku oziroma pooblaščencu, izvajalec odgovarja za odkupni znesek pošiljke.
(2) Če je odkupna knjižena pošiljka izgubljena, uničena, poškodovana ali se je zmanjšala njena vsebina, je izvajalec odgovoren v mejah določil tega zakona.
41. člen
(najdena poštna pošiljka)
(1) Če se izgubljena poštna pošiljka ali njen del najde po izplačilu zneska, določenega s tem zakonom, ali po izplačilu odškodnine, mora izvajalec o tem obvestiti pošiljatelja ali pooblaščenca, ki mu je bil ta znesek oziroma odškodnina izplačana.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka lahko pošiljatelj ali pooblaščenec zahteva, da se mu najdena poštna pošiljka oziroma njen del izroči pod pogojem, da vrne znesek, ki mu je bil izplačan. To lahko stori v 15 dneh od dneva obvestila o najdbi.
(3) Če pošiljatelj ali pooblaščenec ne vloži zahteve za izročitev najdene poštne pošiljke ali njenega dela v roku iz prejšnjega odstavka, pridobi izvajalec pravico do razpolaganja z najdeno pošiljko oziroma njenim delom.
42. člen
(zastaranje)
(1) Terjatve izvajalca do uporabnikov in terjatve uporabnikov do izvajalca zastarajo:
– v šestih mesecih: terjatve zaradi premalo ali preveč zaračunane cene za poštne storitve ali druge stroške,
– v enem letu: preostale terjatve.
(2) Zastaranje začne teči:
– od dne plačila: za terjatve za premalo ali preveč zaračunano ceno za poštne storitve ali za druge stroške,
– po poteku 15 dni od dne, ko je potekel rok za prenos poštne pošiljke za terjatve, ki se nanašajo na odkupnino,
– od dne vročitve poštne pošiljke za terjatve zaradi delne izgube ali poškodbe oziroma zmanjšanja vsebine pošiljke ter zaradi prekoračitve roka prenosa poštne pošiljke,
– po poteku 30 dni od dne, ko je potekel rok za prenos pošiljke za terjatve zaradi izgube knjižene pošiljke,
– po poteku 30 dni od dne, ko je potekel rok za vročitev telegrafskega sporočila za terjatve zaradi izgube, popačenja ali prekoračitve roka za posredovanje telegrafskih sporočil,
– od dne, ko je terjatev nastala, za terjatve v vseh drugih primerih.
(3) Za pretrganje teka zastaralnega roka se uporabljajo predpisi o obligacijskih razmerjih.
IV. POŠTNE ZNAMKE IN VREDNOTNICE
43. člen
(izdaja poštnih znamk)
Minister za promet in zveze letno določi program izdaje poštnih znamk in priložnostnih blokov ter izdaja sklepe, s katerimi določi vrsto znamk, opis, tiskarsko tehniko, nazivno vrednost serije in vsake poštne znamke v seriji oziroma nazivno vrednost priložnostnega bloka ter dan izročitve v obtok.
44. člen
(izključna pravica do izdajanja poštnih znamk)
Javno podjetje ima izključno pravico do izdajanja poštnih znamk na podlagi sklepov iz prejšnjega člena. V zvezi s tem javno podjetje:
– izdaja redne in priložnostne poštne znamke,
– izdaja poštne vrednotnice: dopisnice, ovitke z natisnjeno znamko,
– notificira poštne znamke pri poštnih upravah članicah Svetovne poštne zveze,
– prodaja in zamenjuje mednarodne kupone za odgovor,
– izdeluje in dovoljuje uporabo priložnostnih poštnih žigov,
– izvaža poštne znamke.
V. INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
45. člen
(inšpekcijsko nadzorstvo)
Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov opravlja Prometni inšpektorat Republike Slovenije.
46. člen
(inšpektor)
(1) Naloge inšpekcijskega nadzorstva neposredno opravlja inšpektor.
(2) Inšpektor za promet poštnih storitev mora izpolnjevati te pogoje:
– visoka strokovna izobrazba,
– pet let delovnih izkušenj iz poštne dejavnosti,
– opravljen strokovni izpit za delo v državni upravi,
– splošne pogoje, predpisane za delavce v državni upravi.
47. člen
(pravice in dolžnosti inšpektorja)
(1) Pri opravljanju inšpekcijskega nadzora ima inšpektor pravico in dolžnost z odločbo odrediti izvajalcu odpravo kršitev pravic uporabnikov poštnih storitev, storjenih z dejanjem, opustitvijo dejanja oziroma aktom izvajalca v roku, ki ga določi.
(2) Odločba iz prejšnjega odstavka je lahko, kadar gre za izjemno nujne ukrepe, tudi ustna. Inšpektor mora izdati pisno odločbo najkasneje v osmih dneh od dneva po opravljenem inšpekcijskem nadzoru.
(3) Zoper odločbo iz prvega in drugega odstavka tega člena je dovoljena pritožba na Ministrstvo za promet in zveze v osmih dneh od dneva njene vročitve.
(4) Pritožba zoper odločbo iz prvega in drugega odstavka tega člena ne zadrži izvršitve odločbe.
48. člen
Pri opravljanju inšpekcijskega nadzora po tem zakonu se uporabljajo določbe zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94 in 20/95 – odločba US).
VI. KAZENSKE DOLOČBE
49. člen
(prekrški)
(1) Z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti:
– če nepooblaščeno opravlja storitve iz 4. člena tega zakona,
– če pri opravljanju poštnih storitev ne zagotavlja tajnosti poštnih pošiljk v skladu s 17. členom tega zakona,
– če oblikuje ceno v nasprotju z drugim odstavkom 10. člena tega zakona.
(2) Z denarno kaznijo najmanj 250.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti:
– če ne dostavi poštne pošiljke, razen v primerih, določenih v tretjem odstavku 31. člena tega zakona,
– če ne upošteva rokov prenosa poštnih pošiljk, določenih v pravilniku iz prvega odstavka 15. člena tega zakona,
– če krši določbe o delovnem času izvajalcev poštnih storitev, določene s pravilnikom iz tretjega odstavka 15. člena tega zakona,
– če obračunava poštnino v nasprotju z 20. členom tega zakona,
– če krši določbe o vročitvi poštnih pošiljk (23., 24. in 25. člen).
(3) Z denarno kaznijo najmanj 25.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z denarno kaznijo najmanj 10.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz drugega odstavka tega člena.
50. člen
(prekrški uporabnikov)
Z denarno kaznijo najmanj 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek uporabnik:
– če ne namesti ali vzdržuje hišnih ali izpostavljenih predalčnikov v skladu z 29. in 30. členom tega zakona.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
51. člen
(preoblikovanje Pošte Slovenije, d.o.o.)
(1) Vlada Republike Slovenije sprejme akt iz drugega odstavka 5. člena tega zakona najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
(2) Delavci, ki so iz PTT podjetja Slovenije, p.o. prešli v Pošto Slovenije, d.o.o. po zakonu o Pošti Slovenije (Uradni list RS, št. 73/94), bodo pravice v zvezi z lastninjenjem premoženja PTT podjetja Slovenije, p.o. uveljavljali po zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 55/91, 7/93, 31/93 in 1/96) v podjetju Telekom Slovenije, p.o.
(3) Pošta Slovenije, d.o.o. kot javno podjetje opravlja vse poštne storitve, ki jih po konvenciji Svetovne poštne zveze opravljajo poštne uprave.
52. člen
(predpisi, ki se prenehajo uporabljati oziroma prenehajo veljati)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona se prenehata uporabljati:
– zakon o poštnih, telegrafskih in telefonskih storitvah (Uradni list SFRJ, št. 2/86 in 26/90) v delu, ki se nanaša na poštne storitve,
– zakon o sistemih zvez (Uradni list SFRJ, št. 41/88, 80/89 in 29/90) v delu, ki se nanaša na poštno infrastrukturo.
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati zakon o upravnem organu za opravljanje inšpekcije PTT prometa in PTT storitev v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 31/65) v delu, ki se nanaša na poštno dejavnost.
53. člen
(podzakonski predpisi, ki se uporabljajo do izdaje novih)
Do izdaje podzakonskih predpisov iz 15. člena tega zakona uporablja javno podjetje iz 5. člena tega zakona samoupravni sporazum o splošnih pogojih za opravljanje poštnih, telegrafskih in telefonskih storitev (Uradni list SFRJ, št. 35/88 in 11/91) in na njegovi podlagi izdani pravilnik o opravljanju storitev v poštnem prometu (PTT vestnik, št. 28/89).
54. člen
(začetek veljavnosti zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 326-08/94-6/3
Ljubljana, dne 28. maja 1997.
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Janez Podobnik, dr. med. l. r.
