Uradni list

Številka 31
Uradni list RS, št. 31/1997 z dne 30. 5. 1997
Uradni list

Uradni list RS, št. 31/1997 z dne 30. 5. 1997

Kazalo

1744. Pravilnik o arbitraži pri Zavarovalnici Triglav, d.d., stran 2777.

Na podlagi drugega odstavka, 10. člena statuta Zavarovalnice Triglav, d.d. je Uprava Zavarovalnice Triglav, d.d., na seji dne 28. 4. 1997 sprejela
P R A V I L N I K
o arbitraži pri Zavarovalnici Triglav, d.d.
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Vsebina urejanja
S tem pravilnikom se ureja organizacija, sestava in postopek pred arbitražo pri Zavarovalnici Triglav, d.d., (v nadaljevanju: arbitraža).
2. člen
Oblika in neodvisnost delovanja
Arbitraža deluje v obliki stalnega fakultativnega razsodišča in je pri svojem delu samostojna ter neodvisna.
3. člen
Sedež in pečat
Sedež arbitraže je v Ljubljani, Miklošičeva 19.
Arbitraža ima svoj pečat z napisom: Zavarovalnica Triglav, d.d., arbitraža, Miklošičeva 19, Ljubljana.
4. člen
Pogoji delovanja
Pogoje za delo arbitraže zagotavlja Zavarovalnica Triglav, d.d., ki zanjo organizira in izvaja strokovne, administrativne in finančno-računovodske naloge.
5. člen
Pristojnost
Arbitraža odloča v sporih iz zavarovalnih in odškodninskih razmerij o pravicah, s katerimi stranke prosto razpolagajo, če se za njeno pristojnost pisno dogovorijo Zavarovalnica Triglav, d.d. in zavarovanci oziroma oškodovanci.
Dogovor strank o pristojnosti arbitraže vsebuje tudi njihov pristanek na uporabo določil tega pravilnika.
6. člen
Splošno o postopku odločanja
Postopek odločanja pred arbitražo je enostopenjski.
Za vprašanja postopka odločanja, ki niso urejena s tem pravilnikom, se smiselno uporabljajo določila zakona o pravdnem postopku.
7. člen
Odločanje po načelu pravičnosti
Arbitraža odloča po načelu pravičnosti le, če so jo za to stranke izrecno pooblastile.
8. člen
Učinek odločanja
Odločba arbitraže ima nasproti strankam moč pravnomočne sodbe in se lahko prisilno izvrši po pristojnem sodišču.
II. ORGANIZACIJA IN SESTAVA
9. člen
Arbitri
Arbitražo sestavlja najmanj štirideset stalnih arbitrov.
Arbitre imenuje in razrešuje Uprava Zavarovalnice Triglav, d.d., (v nadaljevanju: uprava).
Arbitri se imenujejo izmed občanov in delavcev Zavarovalnice Triglav, d.d., za dobo šest let z možnostjo ponovnega imenovanja.
Arbiter je lahko razrešen samo, če to zahteva sam, ali če razrešitev predlaga predsedstvo arbitraže.
10. člen
Stalna lista arbitrov
Stalna lista arbitrov je oblikovana tako, da je najmanj deset arbitrov izmed občanov določenih za predsednike arbitražnih senatov ter najmanj petnajst arbitrov izmed občanov in najmanj petnajst arbitrov izmed delavcev Zavarovalnice Triglav, d.d., določenih za člane arbitražnih senatov.
Za predsednika arbitražnega senata je lahko določena le oseba, ki ima opravljeno pravno fakulteto in ustrezne delovne izkušnje.
11. člen
Organi arbitraže
Arbitraža ima predsednika, predsedstvo, tajnika in arbitražne senate.
12. člen
Predsednik arbitraže
Predsednika arbitraže in njegovega namestnika imenuje uprava izmed arbitrov, določenih za predsednike arbitražnih senatov, za dobo treh let z možnostjo ponovnega imenovanja.
Predsednik arbitraže in njegov namestnik se lahko razrešita samo v primerih, ki so določeni za razrešitev arbitra.
Predsednik arbitraže predstavlja arbitražo, spremlja in usmerja njeno delo, skrbi za strokovnost in zakonitost, sestavlja letno poročilo, sklicuje in vodi seje predsedstva, imenuje arbitra za predsednika arbitražnega senata v posamezni arbitražni zadevi, imenuje posrednika v posredovalnem postopku, odloča o izločitvi arbitrov ter opravlja druga opravila, določena s tem pravilnikom.
Če je predsednik arbitraže odsoten, ali so podane kakšne druge okoliščine, ki mu onemogočajo opravljanje njegove funkcije, ga nadomešča njegov namestnik.
13. člen
Predsedstvo arbitraže
Predsedstvo arbitraže sestavljajo predsednik arbitraže, njegov namestnik, arbitri, določeni za predsednike arbitražnih senatov in tajnik arbitraže.
Predsedstvo arbitraže zavzema stališča o temeljnih vprašanjih delovanja arbitraže in oblikuje predloge morebitnih sprememb, obravnava in posreduje upravi letno poročilo o delu arbitraže, predlaga upravi razrešitev arbitra, predlaga generalnemu direktorju sprejem sklepa iz 16. člena tega pravilnika ter odloča v primerih, ko to utemeljuje narava in vsebina zadeve, ki se nanaša na nemoteno delovanje arbitraže.
Odločitev predsedstva arbitraže je veljavna, če je zanjo glasovala večina vseh članov.
Če predsedstvo arbitraže odloča o pravnem položaju posameznega člana predsedstva, lahko ta v razpravi sodeluje, nima pa pravice glasovanja.
14. člen
Tajnik arbitraže
Tajnika arbitraže imenuje generalni direktor Zavarovalnice Triglav, d.d., (v nadaljevanju: generalni direktor) izmed delavcev Zavarovalnice Triglav, d.d., ki imajo opravljeno pravno fakulteto in pravniški državni izpit.
Tajnik arbitraže vodi poslovanje, organizira delo, ki je potrebno za delovanje arbitraže, pomaga in strokovno sodeluje s predsednikom arbitraže in arbitražnimi senati, odloča o pristojnosti arbitraže v primerih iz 31. člena tega pravilnika, se udeležuje obravnav in opravlja druga opravila, določena s tem pravilnikom.
Tajnik arbitraže lahko prisostvuje sejam arbitražnih senatov, na katerih se senat posvetuje in glasuje o izdaji arbitražne odločbe.
15. člen
Arbitražni senati
Arbitražne senate sestavljajo predsednik senata in dva člana.
Posamezni arbitražni senat se oblikuje tako, da arbitra za predsednika senata s stalne liste arbitrov imenuje predsednik arbitraže, arbitra za člana senata pa stranke, in sicer vsaka svojega.
Arbitražni senati vodijo postopke odločanja, odločajo o ugovorih pristojnosti, o utemeljenosti zahtevkov, izdajajo arbitražne odločbe in sklepe ter opravljajo druga opravila, določena s tem pravilnikom.
16. člen
Nagrada in povračilo stroškov
Za sodelovanje pri delu arbitraže imajo predsednik arbitraže, njegov namestnik, člani predsedstva arbitraže in člani arbitražnih senatov pravico do nagrade in povračila stroškov.
Višina nagrade in stroškov ter merila za njihov obračun se določijo s posebnim sklepom, ki ga sprejme generalni direktor na predlog predsedstva arbitraže.
III. POSTOPEK ODLOČANJA
1. Načela postopka
17. člen
Načelo dispozitivnosti
Arbitraža odloča v mejah postavljenih zahtevkov.
Stranke prosto razpolagajo z zahtevki, ki so jih postavile v postopku.
18. člen
Načelo kontradiktornosti
Vsaki stranki mora biti dana možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke.
Pisanja se strankam vročajo praviloma po pošti na njihov naslov s priporočenim pismom, pri čemer pa se jim vabila na ustno obravnavo ter pisni odpravki arbitražnih odločb in sklepov vročajo s priporočenim pismom s povratnico.
19. člen
Načelo ustnosti in neposrednosti
O zahtevku se odloči na podlagi ustnega in neposrednega obravnavanja.
20. člen
Načelo materialne resnice
Sporna dejstva, od katerih je odvisna utemeljenost zahtevka, se ugotavljajo popolnoma in po resnici.
Arbitraža sme izvesti tudi dokaze, ki jih stranke niso predlagale, če so ti dokazi pomembni za odločitev.
21. člen
Načelo proste presoje dokazov
Katera dejstva je šteti za dokazana, odloči arbitraža po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje dokazov.
22. člen
Načelo prepovedi zlorabe pravic
Stranke so dolžne pred arbitražo govoriti resnico in pošteno uporabljati pravice, ki jih imajo stranke v postopku.
23. člen
Načelo vrnitve v prejšnje stanje
Če stranka zamudi ustno obravnavo ali rok za kakšno procesno dejanje in zaradi tega izgubi pravico opraviti to dejanje, ji arbitraža na njen predlog, ki ga mora vložiti najkasneje v tridesetih dneh od dneva zamude, dovoli opravo tega dejanja pozneje, če spozna, da je stranka zamudila ustno obravnavo ali rok iz opravičenega razloga.
Če se predlaga vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka, mora predlagatelj obenem, ko vloži predlog, opraviti tudi zamujeno dejanje.
Pri zamudi roka za imenovanje arbitrov vrnitev v prejšnje stanje ni dovoljena.
24. člen
Načelo javnosti
Obravnavanje pred arbitražo je javno, razen če se stranke ne dogovorijo drugače.
25. člen
Načelo ustne in pisne oblike
Procesna dejanja opravljajo stranke izven obravnave praviloma pisno, na obravnavi pa ustno.
26. člen
Načelo hitrosti in ekonomičnosti postopka
Arbitraža opravi postopek čim hitreje in brez zavlačevanja ter s čim manjšimi stroški.
V postopku odločanja pred arbitražo ni mirovanja postopka.
2. Potek postopka
27. člen
Začetek postopka in vsebina tožbe
Postopek odločanja se začne s tožbo.
Tožba mora obsegati imena in naslove strank in njihovih morebitnih pooblaščencev, določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, dejstva, na katera tožeča stranka opira zahtevek, dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo in navedbo, da je bila dogovorjena pristojnost arbitraže.
Skupaj s tožbo oziroma v osmih dneh po pozivu tajnika arbitraže je tožeča stranka dolžna imenovati arbitra za člana arbitražnega senata, če ga ni imenovala že prej.
Tožbo je potrebno arbitraži dostaviti v potrebnem številu izvodov, in sicer za arbitražo, toženo stranko in vsakega arbitra.
28. člen
Odgovor na tožbo
Tajnik arbitraže pošlje tožbo toženi stranki in jo pozove, da v petnajstih dneh nanjo odgovori.
Rok v prvem odstavku tega člena lahko tajnik arbitraže na predlog tožene stranke iz upravičenih razlogov podaljša.
Skupaj z odgovorom na tožbo oziroma v roku, ki je zanj določen, je tožena stranka dolžna imenovati arbitra za člana arbitražnega senata, če ga ni imenovala že prej.
Če tožena stranka na tožbo ne odgovori ali udeležbo v postopku zavrne, se postopek nadaljuje po določbah tega pravilnika.
29. člen
Pasivnost strank glede imenovanja arbitrov
Če se stranke ne ravnajo po določilu tretjega odstavka 27. in tretjega odstavka 28. člena, imenuje arbitra za člana arbitražnega senata predsednik arbitraže.
30. člen
Ugovor pristojnosti
Tožena stranka lahko ugovarja pristojnosti arbitraže za odločanje iz razlogov neobstoja ali neveljavnosti arbitražnega dogovora in neobstoja spora iz 5. člena tega pravilnika.
Ugovor pristojnosti lahko tožena stranka poda najkasneje v odgovoru na tožbo oziroma na prvi ustni obravnavi, preden se spusti v obravnavanje glavne stvari, če na tožbo ni odgovorila.
O ugovoru pristojnosti odloča arbitražni senat na ustni obravnavi, predno preide na obravnavanje glavne stvari, s posebnim sklepom ali pa odločitev vključi v odločbo.
31. člen
Tožba s predlogom za sklenitev arbitražnega dogovora
Tožeča stranka se lahko še pred sklenitvijo arbitražnega dogovora s tožbo neposredno obrne na arbitražo skupaj s predlogom toženi stranki za sklenitev arbitražnega dogovora.
V primeru iz prejšnjega odstavka se arbitražni dogovor sklene na posebnem obrazcu, ki ga sestavi arbitraža.
Če tožena stranka ne podpiše obrazca arbitražnega dogovora oziroma ne soglaša s predlogom za sklenitev arbitražnega dogovora v roku, ki je določen za odgovor na tožbo, in dodatnem roku osmih dni po pozivu tajnika arbitraže, tajnik arbitraže z dokončnim sklepom ugotovi, da arbitraža ni pristojna za odločanje.
32. člen
Sprememba tožbe
Tožeča stranka lahko do konca ustne obravnave tožbo spremeni, če tako spremenjena ostaja v mejah arbitražnega dogovora.
Arbitražni senat ne dovoli spremembe tožbe, če oceni, da bi se zaradi spremembe postopek preveč zavlekel, ali če so za to podani drugi utemeljeni razlogi.
33. člen
Obvestilo o imenovanju arbitrov
Pred razpisom ustne obravnave tajnik arbitraže obvesti stranke in arbitre o sestavi arbitražnega senata.
34. člen
Izločitev arbitrov
Imenovani arbiter se je dolžan izločiti, stranke pa izločitev arbitra lahko zahtevajo, v primerih in pod pogoji, ki so določeni z zakonom o pravdnem postopku, pri čemer je izločitveni razlog zaposlenosti pri stranki za arbitra izmed delavcev Zavarovalnice Triglav, d.d., podan samo v primeru, če je zaposlen v organizacijski enoti Zavarovalnice Triglav, d.d., na katero se spor nanaša.
Zahtevo za izločitev arbitra mora stranka vložiti v petnajstih dneh od dneva, ko je prejela obvestilo o imenovanju arbitrov, oziroma od dneva, ko je zvedela za razlog za izločitev, če je zanj zvedela kasneje.
O zahtevi za izločitev arbitra obvesti tajnik arbitraže stranke in arbitra, ki naj se izloči, in jih pozove, naj se v osmih dneh o izločitvi izjavijo.
Če se stranke in arbiter, ki naj se izloči, z izločitvijo ne strinjajo, ali se o zahtevi za izločitev v roku iz prejšnjega odstavka ne izjavijo, odloči o izločitvi predsednik arbitraže z dokončnim sklepom.
Stranka, ki je imenovala arbitra, ki je izločen, mora imenovati novega arbitra v osmih dneh, drugače ga imenuje predsednik arbitraže.
35. člen
Zamenjava arbitrov
Če arbiter zaradi zadržanosti, ki traja več kot dva meseca, ne more sodelovati v postopku, ali mu sodelovanje preprečujejo pravni in dejanski razlogi, je stranka, ki ga je imenovala, dolžna v osmih dneh imenovati novega arbitra, drugače ga imenuje predsednik arbitraže.
36. člen
Razpis ustne obravnave
Ustno obravnavo razpiše predsednik arbitražnega senata, in sicer tako, da ostane strankam zadosti časa za pripravo, vendar najmanj osem dni od prejema vabila.
Pasivnost tožene stranke, ki na tožbo v določenem roku ne odgovori, ne predstavlja ovire za razpis ustne obravnave.
Na ustno obravnavo se poleg strank povabijo tudi predlagane priče in izvedenci, če je to smotrno. V vabilu pa se stranke opozori, da lahko pripeljejo na ustno obravnavo tudi druge priče in izvedence, ki na ustno obravnavo niso bili vabljeni.
37. člen
Pogoji za ustno obravnavo
Neopravičen izostanek tožeče ali tožene stranke ne predstavlja ovire za opravo ustne obravnave.
38. člen
Potek ustne obravnave
Ustna obravnava se opravi praviloma na sedežu arbitraže.
Začne se s podajanjem tožbe in odgovora nanjo.
Predno arbitražni senat preide na obravnavanje glavne stvari, vedno preizkusi svojo pristojnost za odločanje.
Vsebino in vodenje dokaznega postopka določi arbitražni senat, pri čemer pa se lahko posamezni dokazi izvedejo pred predsednikom arbitražnega senata ali pred članom arbitražnega senata le ob soglasju strank.
O ustni obravnavi se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi člani arbitražnega senata, zapisnikar in stranke.
39. člen
Ponovitev ustne obravnave ob spremembi senata
Če se spremeni sestava arbitražnega senata, se mora ustna obravnava vedno začeti znova.
Arbitražni senat lahko potem, ko so se stranke o tem izjavile, odloči, da se posamezna procesna dejanja ne opravijo znova, temveč da se preberejo samo zapisniki o njihovi izvedbi.
40. člen
Domneva o umiku tožbe
Če na prvo ali kasnejšo ustno obravnavo ne pride nobena pravilno vabljena stranka, se ustna obravnava preloži. Če pa tudi na novo ustno obravnavo ne pride nobena pravilno vabljena stranka, se šteje, da je tožeča stranka tožbo umaknila.
41. člen
Zaključitev ustne obravnave
Ustna obravnava se zaključi, ko arbitražni senat misli, da je zadeva obravnavana tako, da se lahko sprejme in izda arbitražna odločba.
Arbitražni senat lahko sklene, da ustno obravnavo zaključi tudi tedaj, če je potrebno priskrbeti še kakšne spise, v katerih so dokazi, ki so potrebni za odločitev, in se stranke obravnavanju teh dokazov odpovedo.
42. člen
Posvetovanje in glasovanje
Po končani ustni obravnavi sprejema arbitražni senat odločitev o zahtevku na nejavni seji z večino glasov.
Med posvetovanjem in glasovanjem pa arbitražni senat lahko tudi sklene, da se končana ustna obravnava zaradi dopolnitve dokaznega postopka ali razjasnitve pomembnejših vprašanj začne znova.
43. člen
Arbitražna odločba
Odločitev o utemeljenosti zahtevka sprejme in izda arbitražni senat v obliki odločbe.
V primerih in pod pogoji, ki so določeni z zakonom o pravdnem postopku, lahko arbitražni senat izda tudi delno odločbo, vmesno odločbo, odločbo na podlagi pripoznave, odločbo na podlagi odpovedi in dopolnilno odločbo, ne more pa izdati odločbe zaradi izostanka.
Arbitražna odločba se izda v pisni obliki in ima uvod, izrek, obrazložitev ter pravni pouk. Obrazložitev ni potrebna, če se stranke tako dogovorijo.
Izvirnik arbitražne odločbe in vse prepise podpišejo vsi člani arbitražnega senata. Če na arbitražni odločbi manjka podpis enega arbitra, morajo biti razlogi za to razvidni iz arbitražne odločbe.
44. člen
Učinek arbitražne odločbe
Arbitražna odločba postane pravnomočna z vročitvijo strankam, izvršljiva pa po preteku petnajstdnevnega paricijskega roka.
Potrdilo o pravnomočnosti oziroma izvršljivosti izda na zahtevo strank tajnik arbitraže.
45. člen
Poravnava in njen učinek
Če se stranke poravnajo pred arbitražnim senatom in se poravnava vpiše v zapisnik, ki ga podpišejo stranke in vsi člani arbitražnega senata, ima takšna poravnava učinek arbitražne odločbe.
Arbitražni senat lahko odkloni vpis poravnave v zapisnik, če oceni, da je poravnava v nasprotju s prisilnimi predpisi ali moralo.
Poravnava postane pravnomočna z dnem podpisa zapisnika, v katerem je vpisana, izvršljiva pa po preteku v poravnavi določenega paricijskega roka.
Strankam se na njihovo zahtevo izda overjen prepis zapisnika, v katerem je poravnava vpisana.
46. člen
Arbitražni sklepi
Odločitve o procesnih vprašanjih in o stroških postopka, če ti niso zajeti v arbitražni odločbi, se sprejemajo v obliki sklepov.
Na ustni obravnavi sprejema sklepe iz prejšnjega odstavka praviloma arbitražni senat, izven nje pa predsednik arbitražnega senata.
Sklepi o stroških, sklepi, ki imajo za posledico končanje arbitražnega postopka, in drugi arbitražni sklepi, za katere to zahteva vodstvo arbitražnega postopka, se izdajo v pisni obliki in se vročijo strankam.
Arbitražni sklepi se obrazložijo, če se z njimi zavrača predlog stranke ali če se z njimi odloča o predlogih strank, ki si med seboj nasprotujejo. Obrazložitev ni potrebna, če se stranke tako dogovorijo.
3. Stroški postopka
47. člen
Obseg stroškov postopka
Stroški arbitražnega postopka so izdatki, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka.
Izdatke iz prejšnjega odstavka predstavljajo zlasti stroški strank in njihovih pooblaščencev, nagrade odvetnikom, nagrade in stroški izvedencev ter tolmačev, ne predstavljajo pa jih stroški prič, nagrade in stroški arbitrov ter administrativni stroški arbitraže, ki se krijejo iz sredstev arbitraže.
48. člen
Predujem za stroške dokazovanja
Kadar predlaga stranka izvedbo dokaza, mora po nalogu arbitražnega senata založiti znesek, potreben za stroške, ki bodo nastali z izvedbo dokaza.
Arbitražni senat opusti izvedbo dokaza, če znesek, ki je potreben za stroške, ni založen v roku, ki ga je določil.
Če arbitražni senat sam, brez predloga strank, odredi izvedbo dokaza, se stroški za njegovo izvedbo založijo iz sredstev arbitraže.
49. člen
Potrebni stroški postopka
Pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo strankam, se ob skrbni presoji upoštevajo samo tisti stroški, ki so bili potrebni za vodenje in končanje arbitražnega postopka.
50. člen
Načelo uspeha strank v postopku
Stranka, ki v arbitražnem postopku v celoti ne uspe, mora nasprotni stranki povrniti vse njene stroške postopka.
Če stranka deloma uspe, nosi sorazmerni delež stroškov postopka.
51. člen
Ločeni stroški postopka
Ne glede na izid arbitražnega postopka mora stranka povrniti nasprotni stranki stroške postopka, ki jih je povzročila po svoji krivdi ali po naključju, ki se ji je primerilo.
52. člen
Stroški postopka ob poravnavi
Če se arbitražni postopek konča s poravnavo, trpi vsaka stranka svoje stroške, razen če se stranke v poravnavi ne dogovorijo drugače.
IV. POSREDOVALNI POSTOPEK
53. člen
Predlog za posredovanje
Na predlog strank se lahko pri arbitraži v okviru njene pristojnosti, ne glede na obstoj arbitražnega dogovora, izpelje posredovalni postopek.
Predlog za posredovanje pošlje tajnik arbitraže nasprotni stranki in jo pozove, da se v petnajstih dneh o njem izjavi.
Če nasprotna stranka nasprotuje posredovalnemu postopku ali se v roku iz prejšnjega odstavka o njem ne izjavi, se šteje, da posredovalni postopek ni uspel.
54. člen
Imenovanje in naloga posrednika
Če se nasprotna stranka s predlogom posredovanja strinja, imenuje predsednik arbitraže primerno osebo za posrednika, in sicer izmed arbitrov, določenih za predsednike arbitražnih senatov.
Naloga posrednika je, da po proučitvi navedb, predlogov strank ter drugih okoliščin primera sestavi in posreduje strankam pisni predlog poravnave.
55. člen
Značaj posredovalnega postopka
Stranke lahko vsak čas enostransko odklonijo nadaljnje sodelovanje v posredovalnem postopku.
56. člen
Poravnava in njen učinek
Če se stranki ne uspeta poravnati v tridesetih dneh od prejema pisnega predloga poravnave, se šteje, da posredovalni postopek ni uspel.
Če stranke poravnavo sprejmejo, se njena vsebina vpiše v zapisnik, ki ga podpišejo stranke in posrednik.
Poravnava iz prejšnjega odstavka ima učinek izvensodne poravnave.
Če stranke želijo, da ima poravnava iz posredovalnega postopka učinek arbitražne odločbe, morajo predložiti veljaven arbitražni dogovor, imenovati arbitra za člana arbitražnega senata in poravnavo ponoviti pred arbitražnim senatom, ki se v ta namen sestavi. V tem primeru imenuje predsednik arbitraže posrednika za predsednika arbitražnega senata.
57. člen
Obvestilo o neuspelem posredovanju
O tem, da posredovalni postopek ni uspel, obvesti stranke posrednik ali tajnik arbitraže.
58. člen
Neodvisnost posredovalnega postopka
Izjave strank v neuspelem posredovalnem postopku nimajo nobenega učinka za morebitni arbitražni postopek o isti stvari.
Posrednik ne more biti imenovan v arbitražni senat, razen v primeru iz četrtega odstavka 55. člena tega pravilnika, in ne more biti priča v morebitnem arbitražnem postopku o isti stvari.
59. člen
Stroški posredovalnega postopka
Če se stranke ne dogovorijo drugače, krije vsaka polovico stroškov posredovalnega postopka.
Glede obsega stroškov posredovalnega postopka se smiselno uporabljajo določila 47. člena tega pravilnika.
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
60. člen
Obveznost dajanja podatkov in obvestil
Strokovne službe Zavarovalnice Triglav, d.d., so dolžne dajati arbitraži podatke in druga obvestila, ki so pomembna za postopek pred arbitražo.
61. člen
Kolizijska pravila
Ta pravilnik se uporablja za vse arbitražne postopke, v katerih je bila tožba vložena po njegovi uveljavitvi, razen če katera od strank izrecno zahteva, naj se za postopek uporabljajo pravila, ki so veljala v času sklenitve arbitražnega dogovora.
Za arbitražne postopke, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega pravilnika, se ta pravilnik lahko uporablja, če se stranke o tem izrecno dogovorijo.
62. člen
Začetek veljavnosti
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati pravilnik o arbitraži v Zavarovalni skupnosti Triglav (Uradni list SRS, št. 35/82, spremembe in dopolnitve št. 9/85 in 14/86).
Predsednik Uprave
Zavarovalnice Triglav, d.d.
Nada Klemenčič l. r.