Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem na pobudo Krajevne skupnosti Ribnica na Pohorju, ki jo zastopa predsednik Gregor Miklavc, na seji dne 13. marca 1997

Določbi 59. in 132. člena statuta Občine Podvelka-Ribnica (Medobčinski uradni vestnik štajerske in koroške regije, št. 4/95) nista v neskladju z ustavo in zakonom.

1. Pobudnica izpodbija ustavnost in zakonitost navedenih določb statuta Občine Podvelka-Ribnica (v nadaljevanju: statut), s katerima so bile ukinjene dotedanje krajevne skupnosti in na podlagi 18. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odl. US, 45/94 – odl. US, 57/94, 14/95, 20/95 – odl. US, 63/95, 73/95, 9/96 – odl. US, 39/96 in 44/96 – v nadaljevanju: ZLS) ustanovljene nove vaške skupnosti. Hkrati pobudnica izpodbija zakonitost sklepa občinskega sveta iste občine, s katerim je bila na podlagi izpodbijanih določb statuta ukinjena KS Ribnica na Pohorju. Pri tem navaja, da je bil s tem kršen 18. člen ZLS, poleg tega pa naj bi bila kršena tudi 44. in 45. člen ZLS, saj so krajani KS Ribnica pri Občinskem svetu občine Podvelka-Ribnica vložili zahtevo za spremembo izpodbijanih določb statuta v okviru ljudske iniciative.
2. Iz obrazložitve pobude je mogoče ugotoviti, da je pobudničin pravni interes za vložitev pobude v tem, da izpodbijane določbe statuta ukinjajo pobudnico kot krajevno skupnost oziroma del občine, s čimer povsem spreminjajo njen pravni položaj.
3. Občinski svet občine Podvelka-Ribnica je v odgovoru na pobudo navedel, da je bil statut sprejet na seji dne 17. 3. 1995 s predpisano dvotretjinsko večino. Pri oblikovanju določb statuta o delih občine naj bi bil svet upošteval dejstvo, da je Občina Podvelka-Ribnica po številu prebivalcev majhna občina, ki je prostorsko zelo razgibana, zanjo pa so značilna manjša naselja, ki so geografsko ločena. Zato je bila pri oblikovanju statuta sprejeta odločitev o delitvi občine na vaške skupnosti, ki bodo služile od naselja do naselja različni lokalni problematiki. Poleg tega svet tudi navaja, da je pri oblikovanju vaških skupnosti ugotavljal interes prebivalcev dela občine. Tako so se krajani Josipdola na zboru krajanov opredelili za samostojno vaško skupnost, kar je občinski svet upošteval. Glede na velikost vaških skupnosti je bila pri sprejemanju statuta sprejeta zakonita možnost, da vaške skupnosti niso pravne osebe. S konstituiranjem svetov novih vaških skupnosti so po zakonu o ustanovitvi občin in določitvi njihovih območij (Uradni list RS, št. 60/94 in 69/94) prejšnje krajevne skupnosti prenehale.
4. Pobudnica je na ustavno sodišče poslala dodatno vlogo, v kateri ugovarja navedbam občinskega sveta in poudarja, da je bila v bivši Krajevni skupnosti Ribnica na Pohorju na referendumu sprejeta odločitev za ustanovitev samostojne občine, vendar je Državni zbor ustanovil Občino Podvelka-Ribnica, ki obsega tudi območja Kozjaka in Dravske doline, kjer prebivalci niso bili za samostojno občino. Ker je sedež občine v Podvelki, torej na tem območju, se prebivalci Ribnice počutijo izigrane, iz česar izvirajo nasprotja v občini. Pobudnica navaja, da je občinski svet že 7. 2. 1995 s sklepom ukinil krajevne skupnosti v občini, čeprav statut še ni bil sprejet in čeprav še ni bilo zborov krajanov. Pozneje je bila ta odločitev vključena v statut, katerega osnutek v KS Ribnica ni bil nikdar v javni razpravi. V vlogi pobudnica tudi navaja, da so bili zbrani podpisi 40% volivcev KS Ribnica za zahtevo, da se spremenita izpodbijana 59. in 139. člen statuta. Na to zahtevo občinski svet ni odgovoril.

5. Ustavno sodišče je s sklepom z dne 12. 10. 1995 pobudo sprejelo v delu, v katerem se nanaša na izpodbijane določbe statuta, v delu, v katerem se pobuda nanaša na sklep občinskega sveta, pa jo je zavrglo po 25. členu zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS).
6. Z izpodbijanimi določbami statuta so bile uvedene vaške skupnosti kot deli Občine Podvelka-Ribnica in ukinjene dotedanje krajevne skupnosti. ZLS ne določa obveznosti ustanovitve posebnih delov občine, pač pa določa le možnost, da se območje občine s statutom razdeli na krajevne, vaške ali četrtne skupnosti, če je to utemeljeno s prostorskimi, zgodovinskimi, upravno-gospodarskimi ali kulturnimi razlogi in če je to v interesu prebivalcev dela občine. ZLS tudi določa, da se interes prebivalcev za četrtne skupnosti ugotovi na zborih krajanov. ZLS tudi ne zahteva, da imajo deli občine status pravne osebe.
7. Te določbe je treba razumeti tako, da se mora pred sprejemom ustreznih statutarnih določb o delih občine ugotavljati, ali obstoji interes za ustanavljanje delov občine in na kakšne dele naj bo občina razdeljena. Iz navedb tako pobudnika kot občinskega sveta je v obravnavani zadevi mogoče sklepati, da je bil ta interes ugotavljan. Krajani Ribnice so se izrekli za enoten del občine, ki bi obsegal celotno prejšnjo krajevno skupnost, medtem ko so se krajani Josipdola, ki je bil prej del Krajevne skupnosti Ribnica, na zboru opredelili za samostojno vaško skupnost. Glede na taki nasprotujoči si opredelitvi krajanov obeh naselij se je občinski svet, upoštevajoč popolno prostorsko ločenost obeh naselij in njuno različno gospodarsko usmerjenost, pri sprejemanju statuta, ko se je odločil za ustanovitev sedem vaških skupnosti brez pravne osebnosti, upravičeno odločil tudi za ustanovitev ločenih vaških skupnosti Ribnica in Josipdol. Glede samega postopka je treba še ugotoviti, da ZLS ne zahteva javne obravnave statuta, pač pa zahteva, da se sprejme z dvotretjinsko večino vseh članov občinskega sveta.
8. Pobudnica tudi navaja, da so izpodbijane določbe statuta razbile bivšo KS Ribnica, ki je imela šest naselij, na dve vaški skupnosti, in da so izven teh skupnosti ostala štiri naselja, ki predstavljajo 3/4 ozemlja bivše KS Ribnica, na katerem živi nad polovica prebivalcev te bivše krajevne skupnosti. Prebivalci na tem ozemlju naj tudi ne bi imeli svojih predstavnikov niti v obeh vaških skupnostih niti v občinskem svetu.
Ustavno sodišče doslej v zadevah, v katerih je odločalo o vprašanjih, ki se nanašajo na organiziranje ožjih oblik lokalne samouprave (zlasti na organiziranje krajevnih skupnosti) še ni zavzelo stališča o vprašanju, ali je občina, če se odloči za oblikovanje ožjih skupnosti lokalne samouprave, dolžna razdeliti na te ožje oblike lokalne oblike celotno območje občine.
Ustavno sodišče ugotavlja, da je vsebina vaških skupnosti v smislu načela samoorganiziranosti lokalne samouprave, ki ga opredeljujeta zlasti 139. in 140. člen ustave, prepuščena samoupravnim lokalnim skupnostim oziroma njihovim statutom. Glede na načelo samoorganiziranosti pa 18. člena ZLS, ki določa, da se območje občine lahko v skladu s statutom občine “razdeli” na krajevne, vaške ali četrtne skupnosti, če je to utemeljeno s prostorskimi, zgodovinskimi, upravno-gospodarskimi ali kulturnimi razlogi in če je to v interesu prebivalcev dela občine, ni mogoče razlagati tako ozko, da bi bila občina v primeru, če se odloči za oblikovanje ožjih skupnosti lokalne samouprave, dolžna razdeliti na te ožje oblike lokalne samouprave celotno območje občine.
9. Iz navedenega izhaja, da izpodbijani določbi statuta Občine Podvelka-Ribnica tako glede načina sprejemanja kot po vsebini nista v nasprotju z ustavo in zakonom.

10. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi 40. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek in sodniki mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, dr. Lovro Šturm, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Odločbo je sprejelo s petimi glasovi proti trem. Proti so glasovali sodniki Krivic, Šinkovec in Zupančič. Sodnik Krivic je dal odklonilno ločeno mnenje.