Uradni list

Številka 16
Uradni list RS, št. 16/1997 z dne 21. 3. 1997
Uradni list

Uradni list RS, št. 16/1997 z dne 21. 3. 1997

Kazalo

949. Navodilo o pripravi investicijske dokumentacije in spremljanju investicij, stran 1396.

Na podlagi 87. in 91. člena zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 5/96) izdaja minister za finance
N A V O D I L O
o pripravi investicijske dokumentacije in spremljanju investicij
1. člen
To navodilo ureja pripravo investicijske dokumentacije ter postopek in način odločanja o investicijah, ki se financirajo ali sofinancirajo iz sredstev proračuna Republike Slovenije ter velja za vse uporabnike proračunskih sredstev (v nadaljevanju: uporabnik), če ni s posebnim zakonom določeno drugače.
I. SPLOŠNE DOLOČBE
2. člen
Za odločitve o investicijah se štejejo odločitve o naložbah iz proračunskih sredstev, ki so uvrščene v proračunu pod namenom “investicije”, s katerimi se povečujejo ali ohranjajo osnovna sredstva in premoženje države. To navodilo se uporablja za investicije nad določenimi vrednostmi, ki so opredeljene v 4. členu tega navodila, za manjše investicije pa v skladu z določbami 4. člena tega navodila.
3. člen
Uporabnik mora pred sprejemom odločitve o investiciji iz 2. člena tega navodila zagotoviti minimalno investicijsko dokumentacijo, ki jo določa to navodilo ter pri sprejemanju odločitve upoštevati oceno o upravičenosti investicije.
Določbe tega člena veljajo tudi v primeru, če je investicija vključena v program razvoja določene dejavnosti v okviru ministrstva, v skladu z (nacionalnim programom, oziroma s posebnim zakonom).
V primeru večjega odstopanja od potrjene investicijske dokumentacije v fazi izvedbe investicije (npr. odstopanja od ocenjene vrednosti investicije, predvidenega terminskega plana, spremembe virov financiranja, itd.), ko je racionalnost in učinkovitost, finančna konstrukcija ali namembnost investicije ogrožena, mora uporabnik izdelati novelacijo investicijskega programa oziroma dodatek k investicijskemu programu.
4. člen
Minimalna investicijska dokumentacija obsega:
– investicijsko projektno nalogo za vse investicije nad 50.000.000 tolarjev in/ali letni program investicij,
– predinvesticijsko zasnovo za vse investicije nad 500.000.000 tolarjev,
– investicijski program za vse investicije nad 100.000.000 tolarjev.
Uporabnik mora pripraviti tudi drugo dokumentacijo, ki je predpisana ali običajna glede na predmet investicije in se uporablja v skladu s pravili stroke ali je potrebna za pripravo navedenih dokumentov (tehnološke raziskave in projekti, geološke, geomehanske, ekološke in druge raziskave in podobno).
Uporabnik mora investicijsko dokumentacijo zagotoviti tudi za objekte manjše vrednosti:
– če je projekt tehnološko zahteven,
– če obstaja več variant za izpolnitev namena,
– za investicije, ki imajo v svoji življenski dobi pomembne finančne posledice (visoki stroški vzdrževanja, itd.).
Investicijska dokumentacija mora upoštevati investicijo kot celoto oziroma njene posamezne funkcionalno zaključene celote.
Če uporabnik odloča o več sorodnih investicijah manjših vrednosti, jih združi v skupni program investicij, za katerega veljajo enaki postopki kot za investicijski program za eno investicijo.
5. člen
Investicijska dokumentacija prikaže upravičenost investicije in predstavlja osnovo za odločitev o investiciji. Uporabnik upošteva ugotovitve investicijske dokumentacije pri:
– izvajanju nacionalnih programov ali posebnih zakonov,
– pripravi in izvrševanju proračuna oziroma finančnega načrta,
– sprejemanju odločitev o investicijah v novogradnjo, modernizacijo ali rekonstrukcijo obstoječih objektov, nabavo zemljišč, poslovnih prostorov, nabavo strojne in programske opreme,
– spremljanju investicij v fazi izvedbe,
– spremljanju učinkov izvedenih investicij.
6. člen
Uporabnik mora spremljati investicijo v fazi izvedbe ter obratovanja na način, ki omogoča:
– preverjanje predvidenih aktivnosti (finančno in terminsko) iz investicijskega programa v fazi izvedbe investicije,
– primerjavo predvidenih in dejanskih rezultatov iz investicijskega programa v fazi obratovanja.
Uporabnik spremlja investicijo v fazi izvedbe tako, da izdela letno poročilo, iz katerega je razvidno, v kolikšni meri se investicija izvaja v skladu z investicijskim programom. To poročilo z obrazložitvijo razlogov za odstopanja predstavlja tudi osnovo za planiranje proračunske postavke (korekcija letnega ali večletnega plana) v naslednjem planskem obdobju.
Primerjava predvidenih in dejanskih rezultatov iz investicijskega programa v prvih treh letih obratovanja investicije (npr. pri cestah gostota osebnega in tovornega prometa, pri železnicah prevoženo število ton, itd.), pa pokaže dosežene rezultate investicije.
7. člen
Splošna načela, na katerih temelji gospodarjenje s finančnimi sredstvi za investicije, so:
1. Načelo ekonomske racionalnosti
Pri načrtovanju investicije in pri odločanju o investiciji je potrebno preveriti podatke, ki predstavljajo osnovo za pripravo investicijske dokumentacije in izbrati varianto, ki omogoča uresničitev danih ciljev;
2. Načelo enotnega postopka
Uporabniki morajo upoštevati smiselno vse faze pri pripravi investicijske dokumentacije;
Vsebina investicijske dokumentacije mora biti prilagojena vrsti investicije;
V vsaki fazi je potrebno posebej ugotavljati smotrnost investicije.
3. Načelo popolnosti
Uporabniki morajo upoštevati vse stroške v fazi izvedbe investicije in vse stroške v fazi obratovanja investicije za vsako posamezno leto ekonomske dobe investicije ter prikazati tudi način pokrivanja teh stroškov (likvidnostni tok);
V investicijskih stroških morajo biti zajeti tudi stroški priprave na investicijo (predhodna dela);
Pri investicijah, ki zahtevajo določena vlaganja tudi po koncu življenske dobe (npr. revitalizacija okolja), morajo biti zajeti tudi ti stroški.
4. Načelo ločitve funkcij na:
– strokovno pripravo,
– ocenjevanje investicije in
– odločanje o investiciji.
V pristojnosti strokovnih služb je:
– zagotovitev investicijske projektne naloge, predinvesticijske zasnove in investicijskega programa,
– ocenjevanje investicijske dokumentacije.
V pristojnosti organov za odločanje o investicijah je:
– opredelitev do investicijske projektne naloge, predinvesticijske zasnove ter odločitev o investicijskem programu.
Pri ocenjevanju investicijske dokumentacije lahko sodelujejo le strokovnjaki, ki niso sodelovali pri njeni pripravi.
II. VSEBINA INVESTICIJSKE DOKUMENTACIJE
8. člen
Investicijska dokumentacija mora vsebovati potrebne elemente in izračune, tako da je na njeni osnovi možno vsestransko oceniti ekonomske in druge posledice odločitve o investiciji.
Vsebino investicijske dokumentacije določajo vrsta investicije in pravila stroke, ki veljajo v dejavnosti, v katero sodi investicija. Uporabnik mora poskrbeti, da se investicijska dokumentacija izdela tako kakovostno, kot je v določeni dejavnosti možno in običajno ter toliko podrobno, kolikor je še ekonomsko upravičeno.
9. člen
Z investicijsko projektno nalogo uporabnik opredeli zlasti cilje in namen investicije v obliki funkcionalnih zahtev, ki jih mora investicija izpolniti. Investicijska projektna naloga lahko tudi že vsebuje tehnične ali tehnološke elemente rešitve, če to zahteva namen te investicije.
Investicijska projektna naloga mora vsebovati podatke, ki so potrebni za identifikacijo investicije in uporabnika (investitorja), to je zlasti:
1. določitev ciljev in namena investicije,
2. opredelitev pobudnika investicije in uporabnika (investitorja),
3. opredelitev vrste investicije, določitev ravni investicije (ocena vrednosti investicije) in obsega obdelave investicijske dokumentacije,
4. opredelitev osnovnih pogojev, ki določajo investicijo (idejna zasnova, lokacija, obseg gradbenih del, obseg in vrsta opreme, ekologija, delovna sila, terminski plan gradnje oziroma izvedbe investicije, razpoložljivi surovinski viri, predvideni viri financiranja),
5. določitev rokov za izdelavo investicijske dokumentacije (vključno z roki za izdelavo tehnoloških in gradbenih projektov),
6. določitev strokovnih delavcev, ki so odgovorni za pripravo ustrezne investicijske dokumentacije.
Investicijsko projektno nalogo zagotovi pobudnik investicije ali uporabnik na predlog pobudnika.
Do investicijske projektne naloge se opredeli pristojno ministrstvo ali drug uporabnik, ki lahko:
– odobri projekt za naslednjo fazo (pri manjših projektih za izdelavo investicijskega programa, pri večjih projektih za izdelavo predinvesticijske zasnove);
– vrne investicijsko projektno nalogo v postopek za pridobivanje dodatnih informacij;
– zavrne projekt z navedbo razlogov pobudniku investicije.
10. člen
Predinvesticijska zasnova prikaže tehnične in ekonomsko-finančne možnosti izpolnitve investicijske projektne naloge, ugotavlja učinke in posledice posameznih variant izvedbe projekta ter utemelji predlog izbire določene variante.
Predinvesticijska zasnova mora obravnavati vse variante, za katere je verjetno, da bi na ekonomsko in tehnično sprejemljiv način izpolnile cilje investicije.
Predinvesticijska zasnova povzema rezultate in vključuje kot svoj sestavni del predhodna dela, med katera štejemo:
– študije in raziskave tržišča, ekonomske analize in študije, ki utemeljujejo vrsto, potrebnost, smotrnost in koristnost investicije ter usklajenost s predvideno strategijo razvoja;
– tehnološke raziskave in študije ter izdelavo tehnološkega načrta z izborom in pregledom potrebne opreme;
– idejne gradbene in druge rešitve;
– geološke, geomehanske, seizmološke, vodnogospodarske, ekološke in druge raziskave;
– lokacijo objekta in njegovo vključitev v prostor ter analizo vplivov na okolje s predvidenimi ukrepi za varstvo okolja;
– potrebne naložbe.
Predinvesticijska zasnova mora obravnavati posamezne variante doseganja ciljev tako podrobno, da lahko z zanesljivostjo izbere in utemelji optimalno varianto. Pri nadaljnjem delu (izdelava investicijskega programa) praviloma ne sme prihajati do takšnih sprememb v ocenah in izhodiščih, ki vplivajo na spremembe pri izboru variant.
Minimalna vsebina predinvesticijske zasnove vključuje:
1. cilje in namene investicije,
2. analizo obstoječega stanja z vidika predmeta investiranja ter prikaz obstoječih potreb oziroma potreb na osnovi predvidenega razvoja,
3. analizo variant z oceno investicijskih izdatkov,
4. analizo lokacije z vplivi na okolje,
5. analizo zaposlenih,
6. terminski plan realizacije investicije z dinamiko financiranja,
7. finančno konstrukcijo,
8. izračun upravičenosti investicije,
9. izbor optimalne variante.
Predinvesticijsko zasnovo zagotovi uporabnik.
Do predinvesticijske zasnove se opredeli pristojno ministrstvo ali drug uporabnik, ki lahko:
– odobri projekt za naslednjo fazo (investicijski program);
– vrne predinvesticijsko zasnovo v postopek za pridobivanje dodatnih informacij;
– zavrne projekt z navedbo razlogov pobudniku pro- jekta.
11. člen
Investicijski program prikaže upravičenost investicije in predstavlja tehnično-tehnološko in ekonomsko osnovo za investicijsko odločitev.
Idejni projekt, ki predstavlja tehnično-tehnološko osnovo za izdelavo investicijskega programa, mora vsebovati vse potrebne elemente in ugotovitve tako, da je na njegovi osnovi možno opredeliti realno vrednost investicije.
Minimalna vsebina investicijskega programa obsega:
1. uvodno pojasnilo s povzetkom:
– cilje in namene investicije,
– strokovne osnove,
– obrazložitev upoštevanih variant ter izbor optimalne variante, kolikor to ni rešeno s predinvesticijsko zasnovo,
– odgovorne osebe za izdelavo investicijskega programa in tehnične dokumentacije ter odgovorne osebe za izvajanje investicije,
– predvidena organizacija za izvedbo investicije,
– prikaz vrednosti investicije s finančno konstrukcijo,
– utemeljitev upravičenosti investicije s povzetkom,
2. osnovne podatke o investitorju,
3. analizo obstoječega stanja z vidika predmeta investiranja s prikazom potreb po predmetni investiciji ter usklajenosti investicijskega projekta s strategijo gospodarskega razvoja Slovenije oziroma posameznih dejavnosti,
4. tehnično-tehnološki del (opredelitev projekta na osnovi normativov in materialnih bilanc; osnova za tehnično-tehnološki del je idejni projekt),
5. analizo zaposlenih z in brez investicije,
6. oceno vlaganj po stalnih in tekočih cenah (pri tekočih cenah se za oceno inflacije uporabi zadnje veljavno izhodišče za pripravo proračuna),
7. opis lokacije,
8. vplive projekta na okolje,
9. terminski plan izvedbe investicije,
10. finančno konstrukcijo z izračunom stroškov financiranja in odplačil posojil,
11. izračun upravičenosti investicije,
12. zaključek.
Investicijski program zagotovi uporabnik ob upoštevanju predpisov, ki urejajo investicijsko dejavnost.
Odločitev o investiciji na osnovi investicijskega programa sprejme pristojno ministrstvo ali drug uporabnik, ki lahko:
– potrdi program in sprejme končno odločitev o investiciji;
– vrne investicijski program v postopek za pridobitev dodatnih informacij;
– zavrne projekt z navedbo razlogov pobudniku investicije.
III. MERILA ZA UČINKOVITOST INVESTICIJE
12. člen
Pri ocenjevanju učinkovitosti investicije se upoštevajo razvojno-ekonomski, socialni, prostorski ter ekološki kriteriji. Minimalna merila za ugotavljanje učinkovitosti investicij po posameznih dejavnostih so naslednja:
Investicije v kmetijstvo, lov in gozdarstvo, ribištvo, rudarstvo, predelovalne dejavnosti, oskrbo z elektriko, plinom in vodo, trgovino in popravilo motornih vozil, gostinstvo, promet, skladiščenje in zveze ter gradbeništvo:
– finančno-tržna učinkovitost,
– ekonomska učinkovitost,
– razvojna učinkovitost oziroma usklajenost s programi razvoja posamezne dejavnosti in strategijo gospodarskega razvoja Slovenije,
– usklajenost s cenovno politiko vlade.
Investicije v javno upravo in obrambo ter obvezno socialno zavarovanje:
– usklajenost z normativi in standardi (površina, vrednost investicije na enoto, kot npr. na zaposlenega, itd.),
– skupni stroški in stroški na enoto učinka v času obratovanja (pri gradbenih investicijah npr. na m2 površine, itd.),
– razvojna učinkovitost oziroma usklajenost s programi razvoja posamezne dejavnosti in strategijo gospodarskega razvoja Slovenije.
Investicije v izobraževanje, zdravstvo, socialno varstvo, druge javne skupne in osebne storitve, finančno posredništvo, nepremičnine, najem in poslovne storitve:
– usklajenost z normativi (površina, vrednost investicije na enoto, kot npr. na bolnika, na učenca, itd.),
– skupni stroški in stroški na enoto učinka v času obratovanja (površina, bolniška postelja, itd.),
– razvojna učinkovitost oziroma usklajenost s programi razvoja posamezne dejavnosti in strategijo gospodarskega razvoja Slovenije.
Dejavnosti so usklajene s standardno klasifikacijo dejavnosti (Uradni list RS, št. 34/94, 3/95 in 33/95).
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
13. člen
To navodilo velja za vse nove investicije, pri čemer je nova investicija tista, za katero sklep o potrditvi investicijskega programa še ni bil sprejet do dneva uveljavitve navodila.
14. člen
Z dnem uveljavitve tega navodila, preneha veljati navodilo o pripravi investicijske dokumentacije in spremljanju investicij (Uradni list RS, št. 71/96).
15. člen
To navodilo velja za vse aktivnosti, določene v 5. členu, in sicer z dnem njegove uveljavitve, ne velja pa za pripravo proračuna oziroma finančnega načrta za leto 1997.
Št. 403-89/97
Ljubljana, dne 12. marca 1997.
Minister
Mitja Gaspari l. r.

AAA Zlata odličnost