Uradni list

Številka 3
Uradni list RS, št. 3/1997 z dne 24. 1. 1997
Uradni list

Uradni list RS, št. 3/1997 z dne 24. 1. 1997

Kazalo

197. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Grosuplje, stran 275.

Na podlagi 30., 40. in 43. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84, 15/89 in Uradni list RS, št. 71/93), 2. in 6. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90), na podlagi 2. in 5. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 57/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 29/95), na podlagi uredbe o prostorsko ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 62/94) in 18. ter 84. člena statuta Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 26/95) je Občinski svet občine Grosuplje na 22. seji dne 18. decembra 1996 sprejel
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Grosuplje
1. člen
Spremenijo in dopolnijo se: dolgoročni plan občine Grosuplje za obdobje 1986–2000 (Uradni list SRS, št. 23/86, 18/88 in 16/90), družbeni plan Občine Grosuplje za obdobje 1990–2000 (Uradni list SRS, št. 36/86, 9/87, 18/88, 29/90 in Uradni list RS, št. 34/92, 38/92) in prostorske sestavine dolgoročnega in družbenega plana Občine Grosuplje (Uradni list RS, 3/93, 17/94 in 78/94).
Spremembe in dopolnitve izhajajo iz zmanjšanja obsega Občine Grosuplje, iz sprememb strategije razvoja področja nove občine, iz potrebe po preverbi dosedanjih temeljev razvoja in zaradi pritiska prebivalcev po novih prostorih za gradnjo.
2. člen
Prostorske sestavine dolgoročnega plana in družbenega plana Občine Grosuplje za obdobje 1986–2000 se preimenujejo v prostorske sestavine dolgoročneega in srednjeročnega plana Občine Grosuplje za obdobje 1996–2000.
3. člen
Prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Grosuplje sestavljajo pisni del in kartografski del v merilih 1 : 5000, 1 : 25000, 1 : 50000 in 1 : 100000. Kartografski del odloka je na vpogled na sedežu Občine Grosuplje, Kolodvorska 2, na uradu za prostor in na upravni enoti Grosuplje, Kolodvorska 2, Grosuplje.
4. člen
Dolgoročni plan Občine Grosuplje se spremeni in dopolni tako, da glasi:
Dolgoročni plan
1. usmeritve, zasnova in strategija razvoja v prostoru
1.1. usmeritve razvoja v prostoru
1.1.1. usmeritve razvoja poselitve in organizacije dejavnosti v prostoru (kartografski del plana, karte 1, 2, 8, 9)
Osnovni pogoj za skladnejši socio-gospodarski razvoj v prostoru je izoblikovati in izvajati strategijo razvoja poselitve, ki bo omogočala na eni strani učinkovito in ekonomsko opravičeno omrežje naselij, humanejše pogoje življenja v mestnih naseljih in na podeželju, nemoten razvoj in smotrno organizacijo vseh dejavnosti v prostoru, na drugi strani pa racionalno rabo neobnovljivih naravnih virov, izboljšanje in varovanje okolja, ter naravnih in ustvarjenih vrednot.
Za zagotovitev skladnega dolgoročnega razvoja poselitve in celovitega razvoja v prostoru moramo upoštevati predvsem naslednje usmeritve:
– naselje Grosuplje je potrebno razvijati kot izrazito centralno naselje mestnega tipa, smeri širitve pa so: gospodarstvo proti potoku Bičje, stanovanjske cone pa proti Jerovi vasi in avtocesti na severu in proti Spodnjim Brvacam in Cikavi na severo-zahodu,
– gospodarski razvoj in raba prostora sta tesno povezani z usmerjanjem poselitve, gradnjo infrastrukture, razvoja družbenih dejavnosti in medobčinskim povezovanjem razvoja. Stanovanjska graditev bo skladna z razvojem delovnih mest in naložbam v gospodarsko in družbeno infrastrukturo. Trend stihijskega naseljevanja bomo ustavili z doslednim izvajanjem urbanistične, zemljiške in komunalne politike,
– boljšo oskrbo v vseh območjih je pri sedanji razpršeni poselitvi mogoče zagotoviti z nadaljnjo krepitvijo izbranih lokalnih centrov, ki morajo biti predvsem dobro dostopni gravitacijskemu zaledju in nuditi ustrezno dnevno oskrbo temu zaledju; odpiranje novih delovnih mest v teh centrih pogojuje tudi delno priseljevanje prebivalcev, kar dodatno krepi razvoj naselja in ustvarja pogoje za večjo koncentracijo oskrbnih dejavnosti,
– pomembna je racionalna mreža lokalnih centrov, ki zahtevajo vsaj 1.500 prebivalcev gravitacijskega zaledja za organizacijo primerne oskrbe. Specializirane oskrbne dejavnosti moramo usmerjati v Grosuplje, Šmarje-Sap – centre višje stopnje, kjer je glede na dostopnost in zaledje mogoče zagotoviti “ekonomske pragove” za njihov razvoj,
– učinkovito komunalno in stanovanjsko gospodarstvo bo mogoče zagotoviti z večjo koncentracijo dejavnosti in z organiziranim urejanjem tistih naselij ali njihovih delov, ki so vsaj delno komunalno že opremljena, ali pa imajo vsestranske dolgoročne razvojne možnosti, tako da je upravičeno usmerjati v njihovo urejanje tudi večje začetne investicije,
– zahtevna priprava stavbnih zemljišč, visoka cena komunalne in energetske oskrbe, sedanja in bodoča delovna mesta ter prometne povezave pogojujejo koncentracijo in širitev poselitve v osrednjem urbaniziranem območju občine in izbranih lokalnih centrih.
Intenzivnejši razvoj v občini je mogoč le pod pogojem, da se na podlagi vsestransko preverjenih prostorskih možnosti in omejitev pravočasno izdela vsa potrebna dokumentacija, da se zagotovi komunalna in prometna infrastruktura ter da graditelji upoštevajo veljavno dokumentacijo.
Strateško je potrebno vzpostaviti izrazit upravni, kulturni gospodarski in potrošniški center Občine Grosuplje.
Smiselno je usmerjati tudi nekoliko hitrejši razvoj lokalnih centralnih naselij – centrov krajevnih skupnosti, vendar v mejah prostorskih možnosti, ki so v večini naselij omejene.
Za vsa ta naselja bomo morali s prostorskimi izvedbenimi akti prednostno določiti površine za stanovanjsko gospodarsko in družbeno graditev, sicer se bo nadaljevala neorganizirana rast naselij.
Zagotovitev poseljenosti v hribovitih območjih bomo dosegli le z zavestnimi ukrepi kot so dobra prometna povezanost, možnosti zaposlitve za kmete – delavce v bližini doma, zagotovitev osnovnega komunalnega standarda in osnovne oskrbe, stimuliranje in usmerjanje razvoja primarnih dejavnosti, možnosti načrtovane novogradnje stanovanjskih in gospodarskih objektov.
Varovanje vodnih virov, kot prednostna naloga skladnega dolgoročnega razvoja, zahteva dosledno upoštevanje režimov varstvenih območij vodnih virov, kakor tudi, glede na kraški teren, stalno spremljanje možnih vplivov iz širšega območja.
Sistematično urejanje odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter preprečevanje onesnaženja vodnih virov z drugimi posegi v prostor, je prvi temeljni pogoj in naloga za ustvarjanje zdravih bivalnih pogojev v občini, drugi pa je skrb za čistost okolja in sistematično reševanje problema odpadkov.
S primerno razmestitvijo in izvorom proizvodnih ter drugih dejavnosti v prostoru bomo varovali okolje in postopoma izboljšali negativne vplive dosedanjega razvoja: onesnaženje vode, zraka, tal, hrup, neprimerna preobrazba kmetijskih in gozdnih površin, degradirana območja in neustrezna urbanizacija.
Naravno in kulturno dediščino bomo ohranili le s pravočasnim vrednotenjem te dediščine in uskladitvijo z razvojem drugih dejavnosti, predvsem pa z zagotovitvijo programa vključevanja naravne in kulturne dediščine v družbeno in gospodarsko življenje.
Pri usmerjanju razvoja poselitve bomo morali doseči kvalitativni premik v procesu urbanizacije in nasploh v omrežju naselij. Ta bi se moral odraziti tako v razmestitvi dejavnosti po naseljih, v fizičnih prostorskih strukturah naselij, v komunalni in energetski oskrbi, v prometnih povezavah med naselji in v naseljih, kakor tudi v socio-ekonomskih dejavnikih ter v načinu usmerjanja in usklajevanja razvoja v prostoru.
Ob upoštevanju navedenih temeljnih usmeritev za razvoj bodoče poselitve lahko pričakujemo naslednje gibanje prebivalcev do leta 2000:
– v urbanizirano območje Grosupljega se poleg naravne rasti širšega območja občine priseljujejo tudi prebivalci iz regije (2.200–2.700 več prebivalcev v primerjavi z letom 1981),
– v ostalih območjih občine se odseljevanje prebivalcev ustavlja. Ob ustreznih izboljšavah življenjskih pogojev je realno pričakovati rast prebivalstva predvsem v lokalnih centralnih naseljih (centri KS).
1.1.2. usmeritve za varstvo in razvoj naravne in kulturne dediščine (kartografski del plana, karti 7, 9)
Na podlagi doslej evidentirane naravne in kulturne dediščine ter nadaljnjih raziskav, odkritij in dognanj bomo pripravili strokovne podlage za pripravo odlokov o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov ter ustrezne režime za varovanje in razvoj ostale dediščine. Lokacije najpomembnejše naravne in kulturne dediščine bomo opremili tako, da bo dostopna in predstavljena širši javnosti. O najpomembnejši dediščini bomo pripravili tiskano gradivo.
Evidenca naravne in kulturne dediščine v Občini Grosuplje ter usmeritve za njeno varstvo in vzdrževanje so opredeljene v gradivu “Strokovne osnove za varstvo naravne in kulturne dediščine za prostorsko ureditvene pogoje za območje Občine Grosuplje” (LRZVNKD, maj 1993 in april 1995), ki je sestavni del strokovnih podlag dolgoročnega plana.
Omenjene strokovne osnove imajo varovalni značaj in opredeljujejo omejitve, zato je pri posameznih načrtovanih posegih v prostor potrebno pravočasno vključiti LRZVNKD kot pristojno strokovno službo.
V gradivu “Smernice za varstvo naravne in kulturne dediščine v Občini Grosuplje” (LRZVNKD, maj 1983), ki je sestavni del strokovnih podlag dolgoročnega plana Občine Grosuplje je pregled objektov in območij naravne in kulturne dediščine, katera bo zaradi vrednosti in pomena Občinski svet občine Grosuplje razglasil za naravne znamenitosti oziroma za kulturne spomenike.
Dodatno bomo proučili pomembnost tudi ostale kulturne dediščine v občini.
1.2. zasnova in strategija razvoja v prostoru
1.2.1. globalna zasnova poselitve in organizacije dejavnosti v prostoru (kartografski del plana karte 1, 2, 9)
Dolgoročna zasnova organizacije dejavnosti v prostoru Občine Grosuplje temelji tako na specifičnih geografsko-prostorskih in ekoloških pogojih, kakor tudi na ekonomskih in socialnih okvirih razvoja, ki pogojujejo uresničevanje sprejetih ciljev dolgoročnega razvoja.
Po primernosti prostora za prednostni razvoj primarnih dejavnosti bomo le-te organizirali po naslednjih specifičnih območjih:
Severni pas dolomitnega hribovja bo prednostno namenjen varstvu vodnih virov. Organizacija ostalih dejavnosti (gozdarstvo, kmetijstvo in črpanje kamnitih agregatov) mora biti podrejeno varstvenim režimom.
Ravninski osrednji deli občine so prednostno namenjeni razvoju kmetijstva; posebna pozornost v teh območjih velja varovanju kmetijske zemlje pred spremembo namembnosti oziroma pravočasni uskladitvi dolgoročnih razvojnih potreb naselij v teh območjih z interesi kmetijstva.
Z melioracijami in boljšo organizacijo kmetijstva (programi, kmetijsko predelovalna podjetja, zadruga, kmetijsko svetovalna služba) bomo usmerjali naravno uravnotežen razvoj kmetijstva tudi v hribovitem delu tega območja. Pred izdelavo prostorske dokumentacije je za melioracijske posege potrebno pridobiti strokovne smernice pristojne varstvene službe.
Organizacija ostalih dejavnosti, stanovanjske graditve, gradnje infrastrukturnega omrežja, finančnih in drugih dejavnosti je vezana predvsem na omrežje naselij, gospodarskih območij in njihove medsebojne povezave.
Sekundarne gospodarske dejavnosti (industrija, promet, gradbeništvo) se bodo razvijala na obstoječih lokacijah tako, da bodo racionalno izrabile razpoložljivi prostor. Nove investicije bodo možne tudi na lokaciji “Gospodarska cona Grosuplje”, vendar le v okviru organizirane gradnje po sprejetih zazidalnih načrtih. Za nove ali razširjene sekundarne gospodarske dejavnosti bo potrebna pozitivna ocena presoje vplivov na okolje.
Razvoj terciarnih dejavnosti (obrt, storitve, trgovina, turizem) bo najbolj liberalen. Obrtne delavnice se bodo gradile ob stanovanjskih objektih z dovolj velikimi funkcionalnimi površinami in že zgrajeno infrastrukturo ter v obrtnih in stanovanjsko obrtnih conah po sprejetih prostorskih izvedbenih načrtih. Objekti za storitve in trgovino bodo kot poslovni centri, novogradnje ali adaptacije obstoječih poslovnih ali stanovanjskih zgradb zgrajeni v strnjenih naseljih – predvsem njihovih centrih. Večja skladišča bodo locirana v Gospodarski coni Grosuplje. Turistična dejavnost bo omogočena v centralnih naseljih, v turizem usmerjenih kmetijah in ob atraktivnih ter površinah naravne in kulturne dediščine.
Kvartarne dejavnosti (upravne službe, družbene dejavnosti) bodo organizirane v trikotniku Adamičeva, Taborska in Kolodvorska cesta v Grosupljem in na obstoječih lokacijah. Novi lokaciji sta še “Brinje” v Grosupljem in “Dolina” v Št. Juriju.
1.2.2. zasnova omrežja naselij in organizacije dejavnosti v naseljih (kartografski del plana, karte 1, 2, 9)
Osnovni cilj dolgoročne zasnove in hierarhije omrežja naselij je optimalna povezava naselij z različnimi funkcijami in zadovoljevanje skupnih potreb, racionalna organizacija dejavnosti v prostoru in najprimernejša raba površin.
Planska tipologija naselij
Izhodišče za zasnovo omrežja naselij je planska tipologija naselij, ki izhaja iz analize stanja in razvojnih možnosti vsakega posameznega naselja.
Opredelitev gravitacijskih območij je dodatno izhodišče za določitev hierarhije občinskih centrov.
Dolgoročno bomo v občini razvijali naslednje tipe naselij:
– ruralna naselja (tip A),
– prevladujoča ruralna naselja (tip B),
– ruralno urbana naselja (tip C),
– prevladujoča urbana naselja (tip D),
– urbana naselja (tip E).
Zasnova omrežja centralnih naselij
Za zagotovitev družbeno in gospodarsko smotrne prostorske organizacije proizvodnje, storitev, oskrbe, bivanja in drugih dejavnosti ter za zagotovitev ustrezne stopnje družbenega standarda v vseh območjih občine, bomo razvijali naslednja naselja kot pomembnejše nosilce nadaljnjega družbenega in gospodarskega razvoja:
1. Center občinskega pomena
Grosuplje (tip DE) se bo razvilo v središče občinskega pomena IV. stopnje z gravitacijskim potencialom do 30.000 prebivalcev. V strnjeni naselbinski aglomeraciji bo do leta 2000 živelo do 7.000 prebivalcev; približno enako bi moralo biti tudi število delovnih mest.
2. Občinska lokalna središča
Prostorske omejitve razvoja ne pogojujejo bistvene demografske rasti teh naselij zaradi dobre dostopnosti do zaposlitvenih središče se bo tudi rast delovnih mest omejila predvsem na širitev sedanjih podjetij in obratovalnic, možne pa so nove lokacije predvsem za prostorsko manj zahtevne proizvodne dejavnosti.
Naselje Šmarje-Sap (tip CD) se bo razvijal kot lokalno središče (centri I. stopnje) za zaledje do 3000 prebivalcev. To je tradicionalno občinsko kulturno – zgodovinsko središče, ki že dosega stopnjo pretežno urbanih naselij in potrebno stopnjo centralnosti. Poudarek razvoja bo na vsebinskem in kvalitativnem dopolnjevanju sedanjih funkcij.
3. Krajevna lokalna središča
Naselja Račna (tip BC), Žalna (tip C1), Št. Jurij – Mala vas (tip BC), Polica (tip BC), se bodo razvijala v lokalna središča (subcentralne vasi) z gravitacijskim zaledjem do 1500 prebivalcev.
Vsa navedena naselja s sedanjo opremljenostjo še ne dosegajo stopnje centralnosti, v katero so razvrščena. Načrtno moramo usmerjati nove dejavnosti v tista naselja, ki kažejo največji primanjkljaj, oziroma kjer je treba s podobnimi ukrepi spodbujati poselitev.
Vsa naselja imajo možnost zmerne demografske rasti in lociranja novih zaposlitvenih zmogljivosti (drobno gospodarstvo) za lokalno zaledje polkmečkega prebivalstva.
4. Mikrolokalna središča
– Naselja Ilova gora (tip A), Luče (tip B), Škocjan (tip A), Sp. Slivnica (tip BC), Ponova vas (tip C2), Stara vas (tip B), Mlačevo (tip B) so delno ruralni centri, ki zaradi bližine močnejših središč izgubljajo svojo prvotno funkcijo, zadržijo pa posamezne dejavnosti (Mlačevo, Slivnica, Stara vas), delno pa so to središča, ki zaradi oddaljenosti od centrov višje stopnje potrebujejo vsaj osnovno oskrbo.
Ta naselja bi morala glede na oddaljenost od centrov višje stopnje imeti funkcijo lokalnega centra-subcentralne vasi, vendar gravitacijsko zaledje ne predstavlja zadostne osnove za organizacijo potrebnih dejavnosti.
V teh naseljih moramo prednostno stimulirati razvoj osnovne oskrbe in lokacije za obrtnike.
1.2.3. zasnova namenske rabe prostora in preobrazba prostora (kartografski del plana karti 2,9; kartografski del UZ – karta 1)
Zasnova namenske rabe je prikazana na kartografskih prilogah v merilu 1:25.000, za območje Šmarje – Grosuplje pa je izdelana urbanistična zasnova v merilu 1:5000.
V dokumentaciji, ki je sestavni del dolgoročnega plana, so v merilu 1:5000 prikazane nekatere podrobnejše razmejitve, ki jih je potrebno upoštevati pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov:
– trajno varovana kmetijska zemljišča (1. območje kmetijskih zemljišč),
– varovana območja, za katera so sprejeti odloki,
– varovalni gozdovi, gozdovi s posebnim namenom, varstvena območja vodnih virov, varstvena območja naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov,
– ureditvena območja naselij,
– trase in varstvena območja infrastrukturnih objektov in naprav in površine za vse ostale ureditve in posege izven naselij, ki so že podrobneje preverjeni v prostoru.
Evidenca se tekoče dopolnjuje z novimi podatki.
V obdobju do leta 2000 se glede na predvidene posege v prostor ne bo bistveno spremenilo razmerje med gozdnimi, kmetijskimi, stavbnimi in nerodovitnimi površinami:
– Za planirani dolgoročni razvoj poselitve (naselja in infrastruktura) bo potrebno urediti novih 80–100 ha stavbnih zemljišč. Del teh površin je mogoče pridobiti s prenovo in racionalnejšo ureditvijo sedanjih površin naselij.
– Pomembnejši posegi na kmetijska in gozdna zemljišča je pridobivanje kamnitih agregatov – skupaj približno 20 ha.
– Manjši obseg preobrazbe kmetijskih in gozdnih zemljišč od sedaj planiranega bo na račun gradnje počitniških naselij. V veljavnih prostorsko izvedbenih aktih je vključno z že zazidanimi predvideno 207 ha površin za gradnjo teh naselij. Površine se ne bodo širile zaradi varstva vodnih virov ter varstva naravne in kulturne dediščine.
– Za agro-operacije so določene obsežne površine v občini: približno 270 ha površin je predvidenih za hidromelioracije, dodatnih 1100 ha pa za agromelioracije.
– OS Grosuplje bo z odlokom opredelil režim za skupno približno 3500 ha površin varstvenih območij vodnih virov, od tega 50 ha najožja območja, 500 in 2950 širša varstvena območja, kar bo vplivalo tako na zmanjšan obseg posegov v ta prostor, kakor tudi na način primarne rabe prostora.
– OS Grosuplje bo z odloki opredelil površine in režim v območjih varstva naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov. Na okvirno 150 ha kmetijskih in gozdnih površin bo potrebno upoštevati omejitve pri rabi in preobrazbi prostora.
– OS Grosuplje bo z odloki opredelil območja varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom. Na okvirno 100 ha gozdnih površin bo potrebno upoštevati omejitve pri gospodarjenju z gozdovi (v teh površinah so zajeti tudi gozdovi v območjih varstva naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov) ter začetih degradacij.
– Za zagotovitev gradnje in obratovanja elektro-prenosnega omrežja bo na približno 50 ha (od tega 20 ha gozdnih površin) potrebno upoštevati omejitve pri rabi prostora.
Za zagotovitev smotrne namenske rabe in preobrazbe prostora moramo upoštevati naslednje usmeritve in naloge:
– Pri urejanju in pridobivanju stavbnih zemljišč mora biti temeljno vodilo racionalna raba površin znotraj obstoječih naselij, s poudarkom na prenovi stavbnega fonda in kompleksnih območij.
– Vsi zapolnitveni posegi morajo biti predhodno preverjeni z ustrezno izvedbeno dokumentacijo, da si ne bi zaradi kratkoročnih rešitev zapirali dolgoročnejših smeri razvoja naselij in posameznih območij.
– Površine, namenjene za dolgoročni razvoj naselij morajo biti praviloma manj kvalitetne kmetijske in gozdne površine.
– Skupna naloga nosilcev razvoja kmetijstva in gozdarstva je opredelitev območij zaraščanja in dolgoročne namenske rabe teh območij ter uskladitev optimalne strukture oziroma bilance rabe.
– Zapuščanje kmetijske zemlje v hribovitih območjih oziroma zaraščanje s slabimi gozdovi je potrebno preprečevati s stimulativnimi ukrepi za ohranitev poselitve in nadaljnjega razvoja kmetijskih gospodarstev v teh območjih.
– Za vsa degradirana območja (sanitarne deponije, peskokopi, infrastrukturni koridorji itd.) je potrebno izdelati in izvajati sanacijski program in rekultivirati območja po zaključeni uporabi v gozdne ali kmetijske površine.
– Pri agromelioracijah je potrebno pred posegi po parcelah razmejiti površine za dolgoročni razvoj naselij in infrastrukture ter kmetijstva, posege pa uskladiti z varstvom naravne in kulturne dediščine.
– Površine, ki so dolgoročno predvidene za poselitev, izgradnjo infrastrukturnega omrežja in druge posege v prostor, se do spremembe namembnosti obravnavajo kot kmetijska oziroma gozdna zemljišča s tem, da niso dopustna vlaganja v ta območja, ki imajo dolgoročni učinek (nasadi, melioracije). Sprememba namembnosti bo dokončno opredeljena v srednjeročnih planih.
1.3. urbanistična zasnova (v nadaljevanju: UZ) Grosuplje – Šmarje-Sap (kartografski del UZ je sestavni del dolgoročnega in srednjeročnega plana)
1.3.1. prostorski obseg območja (kartografski del UZ, karta 3)
Sklenjeno urbanizirano območje Grosuplje – Šmarje-Sap v katerem bomo usmerjali razvoj ter urejali prostor na podlagi obveznih izhodišč in usmeritev urbanistične zasnove, vključuje naselja Grosuplje z zajetimi naselji (Sp. Brvace, Cikava, Perovo, Jerova vas), Šmarje-Sap z Velikim vrhom, Malim vrhom in Tlakami.
Ureditveni območji naselij Grosuplje in Šmarje-Sap sta glede na planirano namembnost razčlenjeni na ožja ureditvena območja – prostorske planske celote (PPC).
1.3.2. cilji in skupni interesi
Temeljni cilji bodočega družbenogospodarskega razvoja ter s tem povezane organizacije dejavnosti v naseljih in urbanističnim urejanjem so:
– Razvoj kvalitetnejšega urbanega okolja kar pomeni sedanjim in bodočim prebivalcem zagotoviti ustrezni oskrbni, prometni in komunalni standard, humano in zdravo bivalno okolje, bližino in (ali) dobro dostopnost do delovnih mest, možnosti za razvijanje dejavnosti v prostem času itd.
– Sanacija negativnih vplivov na bivalno in delovno okolje in naravne vire: ureditev osnovnega prometnega omrežja, kanalizacije, oskrbe z vodo, urejenje vodotokov, varovanja pred poplavami, ogrevanja, zbiranja in odvažanja odpadkov, preprečevanje nekontrolirane pozidave kvalitetnih kmetijskih zemljišč itd.
– Zaustaviti dosedanji trend zraščanja obcestnih naselij, zagotoviti uravnotežen razvoj med urbanimi naselji, obrobnimi pretežno ruralnimi naselji in krajino.
1.3.3. usmeritve in strategija organizacije dejavnosti v prostoru ter rabe prostora
Bistvene usmeritve za zasnovo prostorske organizacije dejavnosti in namensko rabo površin Grosuplja in Šmarja-Sap:
– Število prebivalcev v ureditvenem območju Grosuplje se bo v obdobju 1991–2000 povečalo za 1000 – 1200 prebivalcev, v ureditvenem območju Šmarje-Sap pa za približno 200 prebivalcev. V urbaniziranem območju Grosuplje –Šmarje-Sap bo živelo leta 2000 predvidoma 8.000 – 8.500 prebivalcev.
– Za planirano povečanje števila gospodinjstev bomo v obdobju 1996–2000 zgradili 300 – 400 novih stanovanj ter obnovili in nadomestili del dotrajanih stanovanj.
– Pospeševali bomo razvoj “Gospodarske cone” v Grosupljem ter razvoj drobnega gospodarstva in obrti na primernih načrtovanih lokacijah, z ugodno ponudbo bomo pritegnili investitorje iz širšega območja. V ureditvena območja ostalih naselij bomo usmerjali razvoj nemoteče obrti.
– V Grosupljem bomo razvijali oskrbne in storitvene dejavnosti za boljšo oskrbo ožjega in najširšega (občinskega) zaledja; z dobro ponudbo bomo ustvarjali pogoje za postopen razvoj regionalno pomembnih funkcij.
V Šmarju-Sap bomo dopolnjevali in izboljševali kvaliteto oskrbnih dejavnosti, ki sodijo v lokalno središče z gravitacijskim zaledjem do 3000 prebivalcev.
– Zagotovili bomo nadaljnji razvoj državnega in zasebnega kmetijstva v tradicionalnih kmetijskih in namenskih ureditvenih območjih naselij. Za zagotovitev skladnejšega razvoja urbanih in kmetijskih dejavnosti bomo v pretežno ruralnih naseljih in delih naselij prednostno razvijali kmečka gospodarstva, kmetijam v urbanih območjih pa bomo postopoma zagotovili primerne nadomestne lokacije.
– Vsa naselja v območju UZ imajo zaradi lege sredi najkvalitetnejših kmetijskih površin omejene možnosti razvoja, kar je že upoštevano pri globalni zasnovi dolgoročne poselitve v občini.
– Grosuplje ima prostorske možnosti za razvoj v obliki strnjene aglomeracije v smeri proti Jerovi vasi in proti Brvacam. Pogoj za razvoj naselja na zahodni del Grosuplja je opustitev farme Brvace.
– Prednostna usmeritev prostorskega razvoja je boljša izkoriščenost obstoječih površin naselja. Z ureditvijo sedanjega centralnega območja Grosuplje je mogoče zagotoviti pretežne potrebne površine za razvoj centralnih mestnih funkcij in precejšen obseg stanovanjske (blokovne) gradnje.
– Za razvoj gospodarske cone (regionalnega pomena) so namenjene za potrebe po letu 2000 sklenjene površine “Gospodarske cone” jugozahodno od železnice. Za razvoj komunalnih dejavnosti in drobnega gospodarstva so namenjene površine v komunalni coni “Rožna dolina”; dodatne površine za razvoj obrti in drobnega gospodarstva bomo zagotovili v okviru obrtne cone “Rožna dolina II.”, obrtno – stanovanjske cone v Brezju, na območju proizvodno servisne cone Eurotrans in na območju oskrbno turističnega centra pri motelu.
– Do leta 2000 bomo usmerjali razvoj in s tem povezano urejanje stavbnih zemljišč predvsem v ureditveno območje Grosupljega, v ostalih naseljih pa planiramo predvsem zapolnitve in ureditve pretežno že pozidanih območij.
– Zg. Brvace ostanejo kmečko naselje, namenjeno izključno gradnji stanovanjskih in gospodarskih objektov kmečkih gospodarstev.
– Naselje Šmarje-Sap se bo razvijalo predvsem v sedanjih mejah naselja. Manjše nove površine za pozidavo med regionalno cesto in železnico so primerne predvsem za razvoj obrtnih in servisnih dejavnosti.
– Naselja Tlake, Mali vrh in Veliki vrh so prostorsko omejena na razvoj v mejah sedanjih pretežno pozidanih površin naselij, kjer so možne zapolnitve in prenova obstoječega stavbnega fonda.
1.3.4 zasnova organizacije dejavnosti v prostoru in namenska raba prostora (kartografski del UZ, karti 2, 3, namenska raba prostora na karti 1)
Stanovanjska graditev
V tabeli “Razmestitev prebivalcev stanovanj in delovnih mest v ureditvenih območjih naselij” so prikazana obstoječa in planirana stanovanjska območja ter zmogljivost območij, v tabeli “Bilanca površin” pa sedanje in obseg potrebnih novih površin. Navedena vsebina je prikazana v kartografskem delu UZ na kartah št. 1 in 3.
Usmeritve za razmestitev, obseg in obliko stanovanjske graditve ter postopnost priprave in urejanja stavbnih zemljišč so:
– Na podlagi pričakovane rasti števila gospodinjstev in stanovanjskega primanjkljaja bo potrebno poprečno letno zgraditi 45 stanovanjskih enot.
– Razmerje med stanovanji v blokih in v enodružinskih hišah bo v ureditvenem območju Grosupljega približno 20:80.
– V ureditvenem območju Šmarje-Sap bo prevladovala gradnja prosto stoječih enodružinskih hiš; v centralnem območju Šmarje je mogoča gradnja strnjenih stanovanjsko – poslovnih večnadstropnih zgradb.
– V ureditvenih območjih ostalih naselij bomo zagotovili gradnjo prosto stoječih enodružinskih hiš na še prostih parcelah.
– V vseh ureditvenih območjih naselij bomo stimulirali prenovo in sanacijo stanovanjskega fonda.
Kompleksno stanovanjsko graditev bomo v obdobju 1996–2000 usmerjali v naslednja območja:
Blokovna stanovanjska gradnja-gostota 150-200 preb./ha
– G6 Mrzle njive II.                                80 stanovanj
– G5 Klinčkar                                       50 stanovanj
– G5 Davkarija                                      10 stanovanj
– G5 Pri pošti                                      10 stanovanj
Enodružinska gradnja
– G8 Dvori III.                                     40 stanovanj
Pripraviti je treba stavbna zemljišča na območju farme Sp. Brvace.
Stanovanjska graditev na območju G5-Adamičeva, Pri pošti, Davkarija, G8 – Stari gasilni dom, ŠS3 – Staro pokopališče, Staro jedro, Šola bo potekala usklajeno z gradnjo objektov za družbene in oskrbne dejavnosti v prvi fazi v obliki zapolnitev in delne prenove osrednjega dela naselij.
Območja za razvoj centralnih dejavnosti
Sistem centralnih območij tvorijo:
– sedanje osnovno centralno območje Grosupljega kot upravni, kulturni, oskrbni in prometni center z možnostjo širitve proti zahodu; v novem delu centra med železnico in Taborsko cesto so namenjene površine tudi za razvoj še nedefiniranih regionalnih funkcij; v vzhodnem delu naselja se je oblikoval subcenter na Mrzlih njivah – kompleks centralne osnovne šole z igrišči: vrtec, trgovina, možnost dopolnilne ponudbe,
– drugi subcenter Grosuplja se bo razvijal ob Grosupeljščici v kulturno-izobraževalno-rekreacijsko območje (program graščine Brinje, mestni park, športna dvorana, športni park), ki se dopolnjuje s kompleksom nove osnovne šole in doma starejših občanov ter z dejavnostmi za dnevno oskrbo (vrtec, trgovina, storitvena obrt),
– tretji subcenter se bo lahko oblikoval v sklopu načrtovane stanovanjska gradnje Brvace, s tem, da bo zadovoljeval potrebe prebivalcev tega območja,
– center Šmarje-Sap bo zadovoljeval dnevne potrebe prebivalcev krajevne skupnosti,
– v ureditvenih območjih ostalih naselij bodo posamezne dejavnosti za dnevno oskrbo prebivalcev naselja.
Oskrbne (terciarne) dejavnosti
Trgovina:
Grosuplje se razvija v močnejše občinsko nakupovalno središče, kar upoštevamo pri prostorski razmestitvi in dimenzioniranju potrebnih površin za izjemne, občasne in dnevne nakupe.
Specializirane trgovine in tržnica, trgovina ipd. bodo v mestnem središču (G5 in G8).
Ob priključku na avtocesto se bo zgradil turistično-oskrbovalni center regijskega značaja.
Za dnevno oskrbo prebivalcev bodo trgovine enakomerno razmeščene po stanovanjskih območjih Grosupljega oziroma v ureditvenih območjih ostalih naselij. Nove lokacije bomo zagotovili v G8 Dvori III., B2 – Stara pošta, ŠS2-Šmarje, T1-Tlake.
Grosistično trgovino, trgovino z gradbenim in repromaterialom in skladišča bomo razvijali v sklopu “Gospodarske cone Grosuplje”. Lokacija trgovine z repro- in gradbenim materialom pri Kulturnem domu Grosuplje je neprimerna.
Ureditev omrežja trgovin bo potekala skladno z investicijskimi možnostmi in stanovanjsko izgradnjo.
Obrt:
Specializirano obrt bomo usmerjali predvsem v centralno območje Grosupljega (G5), osebne storitve bodo razporejene po pretežno stanovanjskih območjih in naseljih, storitve gospodinjstvom in tehnične storitve pa se lokacijsko usmerjajo v obrtne cone (G10 – Rožna dolina in G11 – Gospodarska cona Bičje, ŠS 2 – Razdrto).
Posebno pozornost bomo posvetili zagotovitvi poslovnih prostorov za razvoj obrti v območju G5 – Grosuplje – center, tako pri gradnji novih objektov kot pri prenovi, kakor tudi izboru obrtnih dejavnosti.
V ostalih območjih Grosupljega in drugih naseljih bomo z lokacijsko politiko spodbujali razvoj obrti, vendar dosledno usmerjali moteče dejavnosti v obrtne cone – obrtna cona V pentlji (C1 – Cikava).
Gostinstvo in turizem:
Usluge za potrebe prehodnih gostov in turistov bo pretežno pokrival motel. V primeru večjega razvoja turizma je smiselno v ponudbo vključevati predvsem ustrezno obnovljeno stavbno dediščino (Praproče, Staro pošto Brvace, gradič Brinje, Boštanj, Zavrh), ki je privlačna tako za domače kot tuje goste.
Manjši gostinski lokali (gostilne, restavracije, bifeji, slaščičarne itd.) bodo predvsem v centralnih območjih naselij, v območjih rekreacijskih con in pri pomembnejši naravni in kulturni dediščini.
Družbene dejavnosti
Otroško varstvo:
Ob upoštevanju čim boljše dostopnosti do vrtcev čim večjemu številu vključenih otrok, bomo v Grosupljem poleg sedanjih zmogljivosti zagotovili lokaciji za nov vrtec v bližini Dvorov – grad Brinje (200-220 otrok), dodatne prostore na obstoječi lokaciji na Trubarjevi in v kasnejši fazi eventualno Sp. Brvace. Omogočili bomo dejavnost otroškega varstva pri koncesionarjih.
Osnovno šolstvo:
Ob nespremenjenih šolskih okoliših bo poleg šole na Mrzlih njivah in enote na Adamičevi potrebna gradnja nove osnovne šole v Grosupljem in sicer v območju “Nova šola Brinje”, ki bo razbremenila staro šolo na Adamičevi cesti. Skladno s potrebami je razširjena Osnovna šola Šmarje.
Kultura:
Kot dopolnitev obstoječih zmogljivosti za kulturne dejavnosti bomo v največji možni meri izkoristili obstoječo stavbno dediščino. V območju G5 – Družbeni dom je predvidena izgradnja večje sejne sobe in ureditev galerijskega prostora.
Večnamenski kulturni dom bomo gradili na območju centra Grosuplja ob sedanji lokaciji. Prostore za kulturno dejavnost bomo uredili tudi v okviru osnovnih šol.
Lokacijo za nov verski objekt bomo poiskali v severo-vzhodnem delu Grosupljega.
Zdravstveno varstvo:
Zdravstveni dom se bo razvijal na območju sedanje lokacije.
Socialno skrbstvo:
Dom starejših občanov se bo urejal na sedanji lokaciji.
Upravne, javne in finančne službe:
V okviru zapolnitev in prenove sedanjega osrednjega dela Grosupljega (G5 – Upravni center in G5 – Davkarija) bomo zagotovili potrebne nove površine za razvoj teh dejavnosti.
Šport in rekreacija, mestno zelenje:
Poleg sedanjih športnih igrišč bomo urejanje novih površin za šport in rekreacijo usmerjali v šolsko – športni center Nova šola Brinje, kjer načrtujemo gradnjo športne dvorane. Zunanje športno rekreacijske površine je treba smiselno povezovati z rekreacijskim območjem Motela in potokom Grosupeljščico.
Poleg športnih igrišč (tenis, rokomet, košarka) bo v center vključen stadion, rekreacijska pot ob Grosupeljščici pa se bo nadaljevala na Koščakov hrib.
Poleg zelenih površin in igrišč ob šolah in vrtcih bomo urejali manjše površine za igro otrok in odraslih v sklopu vseh stanovanjskih območij.
Na območjih izven ureditvenih območij naselij načrtujemo več rekreacijskih con z različno namembnostjo – trim in sprehajalne poti, konjeništvo, skakalnica s spremljajočim programom, igre z žogo itd.
Sistem zelenih površin v Grosupljem tvorijo zeleni pas ob Grosupeljščici, Koščakov hrib, vrh hriba pri cerkvi Sv. Mihaela, gozd Smrekec (ustrezno obnovljen), pokopališče z vrtnarijo. Vsa ta območja bodo povezana s sistemom pešaških in kolesarskih poti z drevesnimi nasadi.
Intenzivne nasade mestnega zelenja bomo uredili:
– G8 – Stari gasilni dom postane mestna tržnica z mestnim parkom
– na področju “upravnega centra”
– na vpadnicah v Grosuplje in pomembnejših križiščih
– znotraj industrijske cone,
– ob robovih naselja (prehod urbane aglomeracije v kulturno krajino),
– posebno pozornost je treba nameniti kvalitetni ureditvi obstoječih zelenih elementov in mikro urbane opreme, urediti je treba tlakovane površine mesta.
V ostalih naseljih bomo skrbeli, da se:
– uredijo zelenice in zasaditve v centralnem območju Šmarja (vključno z ustrezno ureditvijo pokopališča v mirovanju),
– čim bolj enotno uredi regionalna cesta z obojestransko zasaditvijo drevoreda (kjer je to mogoče),
– ohrani avtohtono drevje in parcelacija (žive meje) predvsem na robovih naselij,
– uredijo igrišča tudi v manjših naseljih.
Proizvodne, industrijske, komunalno-servisne in transportne dejavnosti
Razvoj industrije, gradbeništva in transportnih organizacij bomo usmerjali v območje Gospodarske cone Bičje.
Uredili bomo zemljišča med železnico in novo industrijsko cesto.
Na zemljišču Eurotransa se predvidi nove dejavnosti:
– Petrolov avtocenter z bencinsko črpalko,
– objekt za transportno blagovno dejavnost,
– objekti za drobno gospodarstvo.
Komunalne dejavnosti se bodo razvijale v komunalni coni “Pri Bambiču”.
Proizvodno obrt bomo usmerjali v obrtne cone “Rožna dolina II.”, območje pri čistilni napravi, v gospodarski coni Bičje in stanovanjsko-obrtni coni Brezje.
Prometno omrežje in naprave:
Zasnova prometnega omrežja, naprav in ureditev ter kriteriji za urejanje so prikazani v kartografskem delu.
Osnovno cestno omrežje:
Nosilec cestnega prometa v območju urbanistične zasnove so regionalne ceste, ki so v Grosupljem in Šmarju povezane z avtocesto in na katero se navezuje prometno omrežje naselij.
Za ureditev načrtovane zasnove cestnega omrežja v Grosupljem so prednostne naslednje naloge:
– izgradnja nadvoza nad železnico ter izgradnjo ceste na območju pod zadrževalnikom Bičje skozi Gospodarsko cono Grosuplje (istočasno industrijska cesta),
– ureditev križišča nove ceste proti Jerovi vasi z Adamičevo cesto in cesto na Krko (uskladitev z DDC),
– gradnja novega mosta čez železnico (jugozahodno od sedanjega) in rekonstrukcija Taborske ceste (delno po novi trasi),
– z ureditvijo novega nadvoza pri stari pošti v Brvacah se preuredi sedanje križišče Kadunčeve ceste z železnico skladno s koridorjem nove železniške postaje,
– rekonstrukcija regionalne ceste 331 na odseku Cikava – Kadunčeva cesta, Grosuplje (uskladitev z DDC),
– ostalo obstoječe cestno omrežje bomo postopoma obnovili in izboljšali skladno s kategorizacijo cest, določeno z zasnovo cestnega omrežja,
– po izgradnji protihrupne zaščite ob naselju Jerova vas in dokončanju nove ceste in križišča pri “Kovinastroju” bo možna prekategorizacija Ceste ob Grosupeljščici v regionalno, Ljubljanska cesta pa postane lokalna prometnica.
V ureditvenih območjih ostalih naselij je prednostna naloga modernizacija in rekonstrukcija regionalnih cest (asfaltiranje, razširitev cestišč, pločniki, kjer je mogoče kolesarske steze, ureditev križišč z lokalnimi cestami).
Bencinski servis:
Opusti se sedanja črpalka ob Ljubljanski cesti ter načrtuje novo v turistično – oskrbovalnem centru pri Motelu in na zemljišču Eurotransa ob regionalni cesti Šmarje-Sap – Grosuplje.
Železnica:
Planirana je posodobitev obstoječega in gradnja novega drugega tira glavne proge II Ljubljana – Grosuplje, s predvidenimi postajami oziroma postajališči tlake, Šmarje-Sap, Cikaca (po potrebi Brvace), Grosuplje.
Na postaji Grosuplje je predvidena večja rekonstrukcija in premik železniške proge na novo traso pred uvozom na postajo Grosuplje.
Javni potniški in blagovni promet:
Z javnim potniškim prometom bodo naselja v območju UZ predvsem dobro povezana z Ljubljano, naselje Grosuplje pa tudi z ostalimi naselji in območji v občini in regiji.
Linija primestnega avtobusa poteka po regionalni cesti, v Grosupljem pa ima zanke, ki so nakazane v kartografski prilogi karte 4.
Potniški prometni terminal ostane na sedanji lokaciji v Grosupljem z boljšo ureditvijo in povezavo avtobusne, železniške postaje, taksi službe ter ureditvijo parkirišč.
Avtobusna postajališča bomo urejali na približno 400 m v ureditvenem območju Grosupljega, v ostalih naseljih na sedanjih točkah.
Železniška postajališča (razen v Šmarju-Sap, ki ostane na sedanji lokaciji) bomo določili s prostorskimi izvedbenimi akti.
Pešaške in kolesarske poti: (kartografski del UZ, karta 4).
V Grosupljem je prednostnega pomena povezava posameznih pretežno stanovanjskih območij z rekreacijskimi površinami in centrom naselja ter z delovnimi mesti v industrijski coni.
Pomembno je vzdrževanje okoliških krajevnih poti za kolesarjenje.
Komunalna oskrba in vodnogospodarsko urejanje
Zasnova komunalnega omrežja in naprav ter vodnogospodarske ureditve so prikazane v kartografskem delu plana, karta 5.
Oskrba z vodo:
Območje je deficitarno pri oskrbi s pitno vodo. Glavni viri in zaloge pitne vode so na severnem – dolomitnem delu občine, več manjših pa na jugozahodu in jugovzhodu. Treba je racionalizirati porabo vode. Obrt in industrijo, ki rabi veliko vode, v prostor občine ne umeščamo. Glavna naloga na področju oskrbe z vodo je izboljšanje oskrbe v Grosupljem: nadomestitev površinskih zajetij z zajemom pitne vode iz globokih vrtin na dolomitnem področju, ter vgradnja ustreznih naprav za izboljšanje kvalitete pitne vode, za višje ležeče predele izgradnja novih vodohranov in odpiranje novih virov, rekonstrukcija omrežja, zagotovitev tehnološke vode za industrijo z gradnjo zadrževalnika Podlomščica. Za potrebe namakanja je treba zgraditi majhne, lokalne zadrževalnike.
Odvajanje odpadnih voda:
Glavna naloga je izgradnja kanalizacijskega omrežja v Grosupljem, Šmarju in v naseljih v neposredni bližini ter obvezno priključevanje vseh območij na skupno omrežje.
Sedanjo čistilno napravo Grosuplje je treba razširiti (20.000 EE) in sanirati tako, da bo stopnja očiščenja večja.
Oskrba z električno energijo:
Oskrba z električno energijo bo zagotovljena z razširitvijo sedanje RTP Grosuplje 110/20 kV z dodatnim transformatorjem 20 MVA ter s postopno izgradnjo srednjenapetostnega omrežja, transformatorskih postaj in nizkonapetostnega omrežja.
V urbanistični zasnovi so upoštevani rezervati za 2 x 110 kV in 200 kV sistem daljnovodov. V strnjenem naselju bomo skladno s sistemom izgradnje naselja kablirali 20 kV daljnovode.
Oskrba s toplotno energijo:
Na področju oskrbe z energijo je zaradi neugodnih klimatskih razmer prednostnega pomena ureditev toplarne ob Grosupeljščici in izbor primernega vira za pridobivanje toplote. Nova toplarna bo v gospodarski coni, med seboj ju je treba povezati, možnosti postopne izgradnje lokalnih toplarn in priključevanja območij na toplovod pa moramo opredeliti s posebno študijo. Ob pričakovanem razvoju industrije, obrti in rasti števila gospodinjstev bi bila najprimernejša kompletna oskrba s plinom, kar bi tudi zmanjšalo potrebe po električni energiji. Dopustiti je treba možnost centralne plinske postaje in plinskega razvodnega sistema, kar bi izboljšalo ekološko sliko zraka.
TT promet:
Telefonski naročniki v naseljih iz območja UZ Grosuplje bodo priključeni na ATC Grosuplje s kapaciteto 5000 priključkov. Končne telefonske centrale bodo locirane v Šmarju, Račni, Žalni, Št. Juriju in na Polici.
V sklopu javnega omrežja za prenos podatkov bo v Grosupljem urejen multipleksor.
Pošta bo v Grosupljem in Šmarju-Sap.
Obramba pred visokimi vodami:
Poleg ukrepov za zmanjšanje onesnaženosti Grosupeljščice, Bičja in Podlomščice (ureditev kanalizacije) in rednega čiščenja strug, bodo potrebne vodnogospodarske ureditve potoka Bičje – suhi zadrževalnik Bičje, ki bodo vsebovale nasipanje terena za graditev v gospodarski coni in po potrebi regulacijo struge v skladu z bodočo prometno, komunalno in gradbeno ureditvijo območja. Zgraditi je potrebno suhi zadrževalnik Veliki potok, zadostno varovanje pa bo doseženo šele z izgradnjo zadrževalnika Podlomščica (mokri ali suhi).
Pokopališča:
Na sedanjih lokacijah UZ bomo širili in urejali pokopališči v Grosupljem in Šmarju-Sap.
Zbiranje in ravnanje z odpadki:
Nadaljevati je treba z ločenim zbiranjem odpadkov, za kar je treba še posebej vztrajno izobraževalno delovati.
Sedanje odlagališče ne zadošča za odlaganje komunalnih odpadkov do leta 2000, zato je treba pripraviti novo odlagališče s sortirnico, prekladalno postajo in kompostarno, z možnostjo predelave ali odvozom sekundarnih snovi, ki še imajo tržno vrednost.
V celotnem območju občine bomo zagotovili redno zbiranje in odvažanje komunalnih odpadkov na centralno občinsko odlagališče.
Ravnanje s posebnimi odpadki bomo organizirali na regionalni ravni.
Kmetijstvo in gozdarstvo
V območju Grosuplje – Šmarje-Sap bo, ne glede na planirani urbani razvoj, ostalo kmetijstvo pomembna gospodarska panoga.
Obdelovanje kmetijskih zemljišč je povezano z razvojem obstoječih kmetijskih gospodarstev.
Strokovno pomoč in oskrbo kmetovalcev bosta organizirali Kmetijska zadruga Grosuplje in kmetijsko svetovalna služba, zdravstveno varstvo živali pa Veterinarski zavod Ljubljanske regije, poslovna enota Grosuplje.
V okviru ureditvenih območij naselij v območju urbanistične zasnove je 536 ha kmetijskih zemljišč, od tega 234 ha trajno varovanih kmetijskih zemljišč.
Do leta 2000 je predvidena preobrazba približno 70 ha slabših, predvsem močvirnih kmetijskih zemljišč, v stavbna zemljišča, od tega 11 ha zemljišč II. kategorije. Kmetijska zemljišča, za katera je v UZ predvidena preobrazba v stavbna zemljišča, so namenjena kmetijski proizvodnji do obdobja, ko bo s srednjeročnim planom občine sprejeta sprememba namembnosti.
Večja vlaganja v urejanje teh zemljišč niso dopustna (melioracije, nasadi itd.).
Vsa gozdna zemljišča v ureditvenih območjih naselij so gozdovi s posebnim namenom, v katerih je potrebno pri gospodarjenju upoštevati varstvene režime, določene z dolgoročnim planom.
Površine za razvoj kmetijstva in gozdarstva v ureditvenih območjih naselij so prikazane na karti 1 in kartografski dokumentaciji.
1.3.5. usmeritve za urbanistično urejanje in načini urejanja s prostorskimi izvedbenimi akti (PIA); (kartografski del UZ – karta 6)
Usmeritve za urbanistično urejanje in s tem povezana izdelava PIA so prikazane po ureditvenih območjih naselij, ki so za naselji Grosuplje in Šmarje-Sap dodatno razčlenjena na prostorske planske celote (PPC) opredeljene glede na pretežno namensko rabo ali (in) enotne oblikovalske in urejevalske značilnosti.
Členitev ureditvenih območij, urbanistično oblikovalske usmeritve, usmeritve za varstvo naravne in kulturne dediščine ter načini urejanja z vrstami PIA so prikazani v kartografskem delu UZ, karte 2, 3, 6, 7.
Ureditveno območje Grosuplje
Legenda:
Šifra območja pomeni: G naziv naselja (G Grosuplje, B Brvace, ŠS Šmarje-Sap, C Cikava)
1 tekoča številka
Območja:
G1 – Pod gozdom
Značaj: Novejše pretežno zaključeno stanovanjsko območje
Planirani posegi: Razširitev zdravstvenega doma, ureditev okolice Koščakove hiše, ureditev dostopa na Koščakov hrib.
Načini urejanja: Pas ob Adamičevi cesti se ureja na podlagi določil ureditvenega načrta Adamičeva, ostalo območje s prostorskimi ureditvenimi pogoji.
G2 – Brinje
Značaj: Pretežno zaključeno stanovanjsko območje
Planirani posegi: Preveriti možnosti zapolnitev na še prostih parcelah in z ustrezno prenovo območja starega naselja Stranska vas; ureditev osrednje pešaške povezave center Grosupljega – Dvori – Dom starejših občanov.
Načini urejanja: Prostorski ureditveni pogoji, po potrebi ureditveni načrt za prenovo Stranske vasi (v kasnejši fazi), pas ob Adamičevi cesti se ureja na podlagi določil ureditvenega načrta Adamičeva.
G3 – Pri mostu
Značaj: Pretežno pozidano stanovanjsko območje, posamezne kmetije znotraj urbane enodružinske zazidave.
Planirani posegi: Pozidava se na vzhodni strani zaključi z nizom stanovanjskih enodružinskih hiš po določilih prostorsko ureditvenih pogojev. Za perspektivne kmetije bo v kasnejši fazi smiselno zagotoviti primernejše lokacije.
Načini urejanja: Prostorski ureditveni pogoji.
G4 – Jerova vas
Značaj: Pretežno kmečko naselje s pripadajočimi njivami in travniki.
Planirani posegi: Obnova stavbnega fonda, možna novogradnja kmečkih stanovanjskih in gospodarskih poslopij, novogradnja po dolini proti avtocesti. Možna je obrt, ki ne bo v konfliktu z obstoječimi rabami prostora. Ob Grosupeljščici se uredi obrečna sprehajalna pot, ki poteka od AC na severu do železnice na jugu.
Načini urejanja: Prostorski ureditveni pogoji, za rečni prostor ureditveni načrt Vodna pot.
G5 – Grosuplje center
Značaj: Osrednje območje naselja, nenačrtno pozidano; vrednota, ki se obvezno ohrani je drevored ob Kolodvorski cesti in območje spomenika L. Adamiča.
Planirani posegi: Postopna ureditev v mestno središče s primernimi prostori za občinsko upravo in druge poslovne prostore, trgovino in storitve, tržnico, centralno avtobusno in železniško postajo, parkirišča itd.; smiselna je tudi gradnja poslovno stanovanjskih objektov. Kvaliteten urbani ambient bo mogoče ustvariti le ob postopnem rušenju najbolj neprimerno lociranih in nekvalitetnih objektov – Kolodvorska 3, Taborska 2, 4, 6, 10 in pomožnih objektov na Kolodvorski 3, 9, 11. Zazidalni Ureditveni načrti Pri pošti, Davkarija, Družbeni dom, Upravni center, Klinčkar, Adamičeva, in določila prostorsko ureditvenih pogojev.
G6 – Mrzle njive
Značaj: Pretežno pozidano stanovanjsko območje s šolskim kompleksom. Planirani posegi: Postopna prenova starih objektov ob zahodnem robu, ureditev novega mostu čez železnico v gospodarsko cono, zapolnitve še prostih parcel s stanovanjsko blokovno gradnjo, zaključitev javnega programa pri trgovini, dokončanje cestnih povezav med Taborsko in območjem šole.
Načini urejanja: Zazidalni načrt Mrzle njive II., ki območje ureja s stanovanjsko blokovno gradnjo, ureditveni načrt Nadvoz, ki na novo ureja promet pri nadvozu in prostorski ureditveni pogoji.
G7 – Na hribu
Značaj: Pretežno stanovanjsko območje, delno ostanki starega vaškega naselja, delno novejša enodružinska zazidava. Značilen vrh hriba s staro in novo cerkvijo; arheološko območje II. in III. stopnje.
Planirani posegi: Večja ureditvena in prenovitvena dela za ureditev kulturnega in verskega centra, postopna prenova starega stavbnega fonda; parkovna in prometna ureditev vrha hriba, odstranitev dotrajanih objektov, prenova in revitalizacija kvalitetne stavbne dediščine, lastnikom omogočiti nadomestno gradnjo na drugih lokacijah.
Načini urejanja: prostorski ureditveni pogoji.
G8 – Ob Grosupeljščici
Značaj: Stanovanjsko centralno območje v izgradnji, bloki in enodružinska strnjena gradnja, šola, telovadnica, vrtec, športna igrišča, park; posebna vrednota gradič Brinje.
Planirani posegi: Izgradnja območja bo potekala fazno
Načini urejanja: Zazidalni načrt Dvori III., zazidalni načrt Nova šola Brinje, ureditveni načrt Stari gasilni dom, ureditveni načrt Vodna pot, prostorski ureditveni pogoji
G9 – Motel
Značaj: Območje ob avtocesti (v nadaljevanju AC), Motel, obstoječe družinske hiše.
Planirani posegi: Ob Motelu se razvija dopolnilni rekreacijski turistični program in razširitev motelskih uslug. V prostoru med priključkom na AC in potokom ter AC in cesto za Jerovo vas se načrtuje nov turistično-oskrbovalni center: lokacija bencinskega servisa, uslužnostnih servisov, trgovskih hiš in drugih gostinskih in storitvenih lokalov. Rekreacijski program na koncu naselja ob potoku.
Načini urejanja: Pri Motelu PUP, za trikotnik AC, cesta v Jerovo vas in potok Grosupeljščica zazidalni načrt Turistično oskrbovalni center II. in III., Ureditveni načrt Vodna pot.
G10 – Rožna dolina
Značaj: komunalna in obrtno stanovanjska cona; rezervati za širitev obstoječih podjetij
Planirani posegi: gradnja nove ceste, postopna izgradnja novih obrtnih objektov ob potoku pred železnico, zaključek z rekreacijskim programom ob potoku.
Način urejanja: prostorski ureditveni pogoji. Zazidalni načrt za novo obrtno cono Rožna dolina II in ureditveni načrt Pri Bambiču.
G11 – Gospodarska cona Bičje
Značaj: območje s posameznimi podjetji z možnostjo ureditve v gospodarsko cono regionalnega pomena, ob robu cone možne lokacije obrtnih con (ob Taborski cesti in pri Brezju) Planirani posegi: ureditev cestnega omrežja, industrijskih tirov, komunalnega omrežja in toplarne, širitev obstoječih podjetij, gradnja nove železniške postaje, pešaški most (ali podhod) pri železniški postaji: obvezne ozelenitve ob železnici, ohranitev dela prvotnega, predvsem vodnega biotopa, nadomestiti gozd Smrekec z novo parkovno zasaditvijo.
Načini urejanja: enotna programska zasnova za celotno območje, zazidalni načrti za posamezne faze izgradnje.
G12 – Koščakov hrib
Značaj: krajinsko značilen element, priljubljena točka za oddih krajanov, arheološko območje I. stopnje
Planirani posegi: ureditve poti s poudarkom na boljši povezanosti z naseljem, parkovne ureditve, trim steza, ureditev opuščenega kamnoloma za prireditve na prostem
Načini urejanja: ureditveni načrt, določila prostorsko ureditvenih pogojev.
G13 – Pokopališče
Značaj: kmetijske površine na katere se postopoma širi sedanje pokopališče; obrt in industrija se ne širita, prav tako ne stanovanjska gradnja.
Planirani posegi: postopna širitev pokopališča, ureditev obvozne ceste ob južnem robu območja (prestavitev lokalne povezave zaradi ureditve pokopališča); ureditev vrtnarije
Načini urejanja: ureditveni načrt za pokopališče, prostorski ureditveni pogoji za ostale posege.
B2 – Spodnje Brvace
Značaj: rezervat za dolgoročno širitev Grosupljega; v pasu med regionalno cesto, obvozne ceste pod zadrževalnikom in železnico možnost razvoja regionalno pomembnih dejavnosti
Planirani posegi: rušitev hlevov in ureditev stanovanjskega otoka s servisi in trgovino; z opustitvijo dejavnosti Eurotransa se na zemljišču predvidi nove dejavnosti:
– bencinski servis z avtocentrom,
– objekt za transportno-blagovno dejavnost,
– objekti za drobno gospodarstvo.
Načini urejanja: zazidalni načrt Eurotrans in prostorski ureditveni pogoji.
Ureditveno območje Šmarje-Sap
SŠ1 – Farovški hrib
Značaj: naselje enodružinskih hiš ob kmečkem jedru na robu najkvalitetnejših kmetijskih površin.
Planirani posegi: zasaditve in ureditve za zmanjševanje vpliva avtoceste; zagotovitev lokacij za gradnjo kmetijskih stanovanjskih in gospodarskih objektov; upoštevati krajinsko podobo in arheološko območje, nadomestne lokacije za rušene objekte.
Načini urejanja: prostorski ureditveni pogoji.
SŠ2 – Razdrto
Značaj: obcestno urbano naselje, zraščeno z naseljem Šmarje, kamnolom ob južnem robu naselja kot moteč element (izven območja).
Planirani posegi: zapolnitve obcestne zazidave in nadomestna gradnja ob upoštevanju odmikov od cestišča; gradnja priključka avtoceste s križiščem magistralne in regionalne ceste; ohraniti in urediti nezazidane površine okrog cerkve sv. Križa.
Načini urejanja: prostorski ureditveni pogoji, lokacijski načrt za izgradnjo priključka na avtocesto in magistralno cesto.
SŠ3 – Šmarje
Značaj: tradicionalni center, ki se je razvil v primestno urbano naselje; lega ob robu najkvalitetnejših kmetijskih zemljišč omejuje nadaljnjo širitev naselja.
Planirani posegi: ureditev osrednjega območja naselja, širitev šole, ureditev drugega tira železnice in območja ob železniški postaji – parkirišča, obrtna cona; zapolnitve prostih parcel, ureditev regionalne ceste in povezave s Farovškim hribom ter druge ureditve v zvezi z gradnjo avtoceste; širitev pokopališča, ureditev jedra naselja s centralnimi in stanovanjskimi objekti, prenoviti in revitalizirati je treba pomembno stavbno dediščino;
Načini urejanja: ureditveni načrt za osrednje območje naselja Staro pokopališče, Staro jedro, Šola, Trgovski center, na podlagi enotnih programskih zasnov, ureditveni načrt za pokopališče Na hribu, prostorski ureditveni pogoji za ostale posege.
SŠ4 – Sap
Značaj: staro kmečko naselje, ki je z urbano enodružinsko gradnjo zraščeno z naseljem Šmarje; lega ob robu kmetijskih zemljišč omejuje nadaljnjo širitev naselja.
Planirani posegi: gradnja stanovanjskih in kmetijskih gospodarskih objektov, zapolnitve še prostih parcel, ureditev regionalne ceste in ceste proti Lipoglavu (križanje z železnico), ureditev drugega tira železnice
Načini urejanja: prostorski ureditveni pogoji
Ureditveno območje Cikava
C1 – Cikava
Značaj: urbana stanovanjska gradnja prevladuje nad prvotno kmečko, lega ob loku najkvalitetnejših kmetijskih površin omejuje nadaljnjo širitev naselja.
Planirani posegi: zapolnitve na prostih površinah znotraj naselja, nadomestna gradnja; ureditev križanja regionalne ceste in železnice z zapornicami; ureditev križanja ceste proti Selam z železnico, kasneje ureditev železniškega postajališča in drugega tira železnice, ureditev manjše obrtne cone v pentlji avtoceste.
Načini urejanja: prostorski ureditveni pogoji. Zazidalni načrt Pentlja za obrtno cono ob avtocesti.
Ureditveno območje Tlake
T1 – Tlake
Značaj: naselje urbanih enodružinskih hiš na pobočju na podlagi izdelanega zazidalnega načrta; kmečko naselje med regionalno cesto in barjansko ravnino
Predvideni posegi: pozidava roba ravnine med starim in novim naseljem z enodružinskimi objekti; gradnjo prilagoditi barjanskemu terenu, ohraniti cezuro med ruralnim naseljem in novo gradnjo, upoštevati njegov funkcionalni prostor; rezervirati lokacijo za trgovino; upoštevati arheološko območje (3. varstveni režim); gradnja 2. tira primestne železnice in postajališča.
Načini urejanja: prostorski ureditveni pogoji.
Ureditveno območje Mali Vrh
MV1 – Mali vrh
Značaj: relativno dobro ohranjena prvotna zasnova kmečkega naselja; posamezne novogradnje na najkvalitetnejši kmetijski zemlji.
Predvideni posegi: urejanje kmetijskih gospodarstev, prenova v okviru meja sedanjega naselja.
Načini urejanja: prostorski ureditveni pogoji.
VV1 – Veliki Vrh
Značaj: naselje enodružinskih hiš ob kmečkem jedru sredi najkvalitetnejših kmetijskih površin pri priključku na avtocesto.
Predvideni posegi: zazidljivo območje se zaključi v sedanjem obsegu; možna je previdna širitev proti severu in gradnja kmečkih stanovanjskih in gospodarskih objektov in zapolnitve na prostih parcelah znotraj območja; obvezna zasaditev zelene bariere med avtocesto in naseljem.
Načini urejanja: prostorski ureditveni pogoji.
1.3.6. obvezna izhodišča in usmeritve za uresničevanje urbanistične zasnove
Obvezna izhodišča
V 2. poglavju tega plana so opredeljena obvezna izhodišča dolgoročnega plana Slovenije za obdobje 1986–2000 in obvezna izhodišča dolgoročnega plana Občine Grosuplje, ki so jih vsi udeleženci v planiranju dolžni upoštevati pri pripravi in sprejemanju svojih srednjeročnih planov.
Znotraj ureditvenih območij posameznih naselij je pri pripravi srednjeročnih planov obvezno upoštevati izhodišča dolgoročnega programa, zasnovo organizacije, namensko rabo in varovana območja. V družbenem planu se predvsem s programskimi zasnovami ti elementi podrobneje razčlenijo.
Zaporednost kompleksne graditve
V Grosuplju bomo blokovno gradnjo izvedli na Mrzlih njivah, nato pa z gradnjo nadaljevali v ureditvenih območjih centra – Klinčkar, davkarija, Pri pošti.
Za individualno, vrstno in verižno stanovanjsko gradnjo bomo fazno izvajali Dvore III po dolini proti avtocesti. Storitvene in uslužnostne dejavnosti bomo omogočili predvsem v centrih naselij, oskrbno turistično cono pa bomo razvili pri Motelu Grosuplje. Za proizvodno dejavnost bomo omogočili parcele najprej v obrtnih conah, nato pa v gospodarski coni Grosuplje.
V Šmarju-Sap bomo predvideli stanovanjsko gradnjo v centru naselja, storitvene dejavnosti locirali v centru, obrtno dejavnost pa v coni med železnico in regionalno cesto, med železniško postajo in cesto za Zgornjo Slivnico.
2. obvezna izhodišča za pripravo srednjeročnih planov
Kartografski del plana, kartografski del UZ
Obvezna izhodišča iz dolgoročnega plana Slovenije so v celoti upoštevana in prikazana v kartografskem delu. Ravno tako so opredeljena občinska obvezna izhodišča, ki jih je potrebno upoštevati pri pripravi srednjeročnega plana občine.
3. uresničevanje dolgoročnega plana
3.1. program raziskav, analiz in študij, potrebnih za uresničevanje in dopolnjevanje plana
Temeljni instrument za uresničevanje dolgoročnega plana bo srednjeročni plan, ki bo upošteval vsebinske usmeritve ter konkretiziral dolgoročne razvojne cilje in naloge določene s tem planom.
Občina mora za izvajanje planov sprejeti:
– potrebne prostorske izvedbene akte,
– dopolniti odloke o varovanih območjih,
– zaostriti nadzor nad izvajanjem planov, načrtov, odlokov, poostriti kaznovalno politiko,
– občina in ostale pristojne institucije zagotovijo stimulativne ukrepe za izvrševanje s planom zastavljene prostorske politike.
Naloge, ki so potrebne za oblikovanje dokončnih rešitev, za spremljanje, uresničevanje in dopolnjevanje dolgoročnega plana, so izpostavljene v posameznih poglavjih tega plana.
Kot dopolnitve dolgoročnega plana bomo zagotovili izdelavo usklajene bilance rabe površin, predvsem podrobnejšo opredelitev območij zaraščanja in njihovo dolgoročno namembnost (Občina Grosuplje, kmetijske zadruge, ZG Slovenije, krajevna enota Škofljica).
V zvezi z razvojem posameznih dejavnosti v prostoru bodo odgovorni nosilci razvoja zagotovili izdelavo in vzdrževanje:
– agrokarte za celotno območje občine (Občina Grosuplje, kmetijska zadruga in kmetijska podjetja),
– študije o smotrni faznosti pridobivanja mineralnih agregatov (uporabniki).
V zvezi z zavarovanjem in izboljšanjem vrednosti okolja bodo odgovorni nosilci razvoja zagotovili izdelavo:
– v sklopu vodnogospodarskih posegov na Grosupeljščico s pritoki strokovne proučitve vplivov na Radensko polje in nadaljnje urejanje območja krajinskega parka (Uprava RS za varstvo narave, izpostava Ljubljana, Občina Grosuplje)
– energetske študije s poudarkom na vidiku varstva zraka v Grosupljem,
– študije odvoza in odlaganja odpadkov za območje celotne občine ter zbiranje in odvažanje sekundarnih surovin (Javno komunalno podjetje Grosuplje, Občina Grosuplje),
– katastra virov onesnaževanja zraka, vode in tal ter sanacijskih programov (Občinska uprava Grosuplje),
– študije varovanja pred poplavami s poudarkom na možnosti gradnje večnamenskih zadrževalnikov (Uprava RS za varstvo narave, izpostava Ljubljana),
– opredelitev varstvenih območij za pomembnejšo naravno in kulturno dediščino ter smernic za posege v tem prostoru, pripravo odlokov o razglasitvi naravnih znamenitosti, kulturnih spomenikov ter opredelitev spomenikov izjemnega pomena za Slovenijo (Občinska uprava Grosuplje, LRZVNKD).
Za učinkovitejše usmerjanje urbanega razvoja in urejanje naselij bomo:
– pravočasno opredelili nadomestna kmetijska zemljišča (Občina Grosuplje, Republiški sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, izpostava Grosuplje),
– uskladili sistem financiranja izgradnje in delovanja komunalnega omrežja in naprav (Občina Grosuplje, JKP Grosuplje),
– analizirali možnosti zajemanja “mestne rente” (Sklad stavbnih zemljišč Občine Grosuplje),
– določili način obračunavanja komunalnih prispevkov v različnih tipih naselij (Sklad stavbnih zemljišč Občine Grosuplje),
– zagotovili sistem financiranja in organizirano pristopili k sistematičnem, urejanju gospodarske cone v Grosupljem ter k pridobivanju investitorjev (Sklad stavbnih zemljišč Občine Grosuplje).
Glavne naloge, vezane na urejanje prostora so:
– priprava geodetskih podlag skladno s sprejetim programom (Geodetska uprava RS, izpostava Grosuplje),
– priprava dodatnih strokovnih podlag, potrebnih za izdelavo prostorskih izvedbenih aktov skladno s programom (Občina Grosuplje),
– razvoj informacijskega sistema (evidence in spremljanje uresničevanja plana) (Geodetska uprava RS, izpostava Grosuplje in Občina Grosuplje),
– organizacija strokovnih služb s področja urejanja prostora (Občina Grosuplje).
3.2. načini urejanja območij s prostorskimi izvedbenimi akti
Kartografski del plana, karta 8
Uresničevanje nalog v zvezi z urejanjem prostora zahteva pripravo in sprejem ustreznih prostorskih izvedbenih aktov za celotno območje občine v skladu z določili zakona o urejanju prostora in zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor.
3.3. merila, načela in pogoji za urejanje prostora
Osnovni pogoj za učinkovito pripravo prostorskih izvedbenih aktov je ažurna kartografska dokumentacija, zato bomo pristojne institucije vzpodbudili k:
– reviziji vrst rabe in katastrske klasifikacije,
– reambulaciji temeljnih topografskih načrtov (TTN) v merilu 1:5000 in 1:10000,
– cikličnem aerosnemanju,
– postavitvi točk navezovalne mreže in sanacijo točk nižjih redov,
– vzpostavitvi evidence za potrebe urejanja prostora:
– prostorskega dela zemljiškega katastra,
– registra prostorskih enot,
– stavbnih zemljišč,
– kataster onesnaževalcev,
– kataster infrastrukturnih vodov in objektov,
– stavb in pomožnih objektov.
Evidenca podatkov o prostoru in okolju ter strokovne podlage, ki so sestavni del dolgoročnega plana vsebujejo usmeritve, rešitve in pogoje, ki jih moramo upoštevati pri pripravi in sprejemanju prostorskih izvedbenih aktov.
V procesu kontinuiranega planiranja sprejemamo tudi obveznost in pogoj, da se strokovne podlage in evidence stalno dopolnjujejo z novimi podatki in spoznanji, ki morajo biti nosilcem planiranja in strokovnim organizacijam na razpolago pri pripravi planske in izvedbene dokumentacije.
Usmeritve za urejanje prostora, varstva vrednot in okolja ter obvezna izhodišča za uresničevanje plana vsebuje dolgoročni plan občine.
Merila, načela in pogoji za urejanje naselij v urbanih območjih so določeni v urbanističnih zasnovah (poglavje 1.3 in 1.4 tega plana) ter v strokovnih podlagah za pripravo urbanističnih zasnov.
Pri urejanju pretežno ruralnih območij in naselij v njih bomo – skladno z dolgoročno zasnovo poselitve, namenske rabe in usmeritev razvoja v posameznih krajinskih območjih – upoštevali naslednja temeljna načela in merila:
– Aktivirali bomo vse primarne proizvodne potenciale ter selektivno vnašali neagrarne funkcije.
– Razmerje med primarnimi in urbanimi dejavnostmi bomo razvijali v smeri komplementarnega prepleta dejavnosti in njihove ekološke skladne vgraditve v krajino; opredeliti moramo podrobna merila za povezovanje in razmejevanje mejnih struktur.
– Strokovna podlaga za pripravo prostorskih izvedbenih aktov v posameznem kulturno-krajinskem sistemu mora biti agrokarta, ki mora opredeliti tudi poselitveni potencial prostora glede na njegovo primarno funkcijo.
– Razvoj naselij in spremljajočih dejavnosti bomo usmerjali skladno z merili, ki jih nalagajo potenciali, omejitve, ekološke in morfološke značilnosti kulturno-krajinskih sistemov in samih naselij.
Za urejanje naselij z značilno enotno morfološko strukturo veljajo zaradi podobne problematike preobrazbe in rabe prostora naslednja okvirna merila in načela:
– Pri razvoju gručastih vasi je poudarek na ohranitvi morfološke zasnove in programski fizični revitalizaciji naselja.
V primeru programske diferenciacije naselja moramo zagotoviti nemoten razvoj kmečkih gospodarstev in ločiti kmetijske proizvodne površine od novih urbanih.
– V vrstnih vaseh je mogoča rekonstrukcija posameznih kmetij. Nadomestni objekti kmetijskih gospodarstev morajo slediti morfološkemu vzorcu naselja. Nedopustna je gradnja novih nekmetijskih objektov na zavrtnicah kmetij.
Za nekmečke prebivalce moramo zagotoviti lokacije na zunanjem robu naselja.
– Obcestna naselja imajo največ možnosti za urbano rekonstrukcijo in prostorsko intenzifikacijo. Poudarek urejanja mora biti na oblikovni in komunalni sanaciji. Preprečiti moramo nekontrolirano rast in zraščanje obcestnih naselij.
Za urejanje prostorsko in oblikovno heterogenih naselij veljajo naslednja merila in načela:
– Opredeliti moramo homogene morfološke skupine v naseljih (podrobne planske celote) in določiti režime za njihovo urejanje.
Z ureditvenimi načrti (z elementi dolgoročnega razvoja) bodo opredeljeni stiki med posameznimi obstoječimi morfološkimi strukturami in novo poselitveno strukturo. Nova poselitvena struktura se mora naslanjati na merila, ki izhajajo iz kompozicije celotnega naselja in tipa kulturne krajine.
– Za vsako homogeno območje znotraj naselij moramo definirati nadaljnji razvoj in določiti oblikovalske in urejevalske pogoje in načela. Skladno s prostorsko in oblikovalsko problematiko, planiranimi posegi, postopnostjo izgradnje in lastniško problematiko bomo določili načine urejanja teh območij s prostorskimi izvedbenimi akti.
Podrobneje razčlenjena merila, načela in pogoji za urejanje naselij glede na njihove razvojne usmeritve in funkcije v omrežju naselij pa so opredeljene v srednjeročnem planu Občine Grosuplje.
5. člen
Družbeni plan Občine Grosuplje za obdobje 1986–1990 se spremeni in dopolni tako, da glasi:
Srednjeročni plan
Občine Grosuplje za obdobje 1996–2000
1. prostorske sestavine družbenega plana
1.1. cilji in usmeritve v zvezi z urejanjem prostora in varstvom okolja
Temeljni cilji, ki jih moramo doseči z načrtnim urejanjem prostora in varstvom okolja so:
– smotrna organizacija dejavnosti v prostoru in raba prostora,
– varovanje naravnih virov, naravnih in ustvarjenih vrednot,
– varovanje in izboljšanje človekovega okolja. dolgoročni plan občine, ki vsebuje usmeritve za uresničevanje teh ciljev, je osnovno vodilo za opredelitev posegov v prostor in za njegovo urejanje.
(1) Sprejeta zasnova poselitve in izhodišče za usmerjanje novih dejavnosti in za širitev sedanjih zmogljivosti.
– Razvoj naselij bomo usmerjali na površine, ki so v ta namen opredeljene v dolgoročnem planu. Učinkovito komunalno in stanovanjsko gospodarstvo bomo zagotovili z večjo koncentracijo stanovanj in delovnih mest v naseljih, ki so komunalno vsaj delno že opremljena (Grosuplje).
– Zagotovili bomo hitrejši razvoj lokalnih središč vseh stopenj v mejah ugotovljenih prostorskih možnosti in potreb zaledja. V teh naseljih bomo z načrtnim usmerjanjem stanovanj in novih dejavnosti postopoma zagotovili višji komunalni standard, primerno oskrbo in možnosti zaposlitve skladno z velikostjo gravitacijskega zaledja in oddaljenostjo od večjih središč.
– Osnovni pogoj za uresničevanje planiranega razvoja v pretežno urbanih naseljih je pravočasno pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč.
– Trend stihijskega poseljevanja v dobro dostopnih naseljih bomo ustavili z doslednim izvajanjem urbanistične, zemljiške in komunalne politike.
– V ruralnih in pretežno ruralnih naseljih bomo razpoložljiva stavbna zemljišča prednostno namenjali gradnji za potrebe kmečkih in polkmečkih gospodarstev.
– Zagotovitev poseljenosti v hribovitih območjih bomo dosegli z zavestnimi ukrepi kot so dobra cestna in prometna povezanost, osnovni komunalni standard in bližina osnovnega izobraževanja.
(2) Globalna namenska raba površin in usmeritve za njeno preobrazbo so določene z dolgoročnim planom. Pri vseh posegih v prostor, ki so vezani na spremembo namenske rabe zemljišč bomo dosledno upoštevali usklajen razvoj vseh dejavnosti v prostoru, še zlasti pa uveljavitev širših družbenih interesov pred lokalnimi in sektorskimi.
– Varovanje vodnih virov je prednostnega pomena pri namenski rabi površin in urejanju prostora, zato zahteva poleg doslednega upoštevanja režimov varstvenih območij tudi, glede na kraški teren, stalno spremljanje možnih vplivov iz širšega območja.
– Učinkovito gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči in z gozdom bo mogoče ne samo z uskladitvijo namenske rabe površin, temveč predvsem z uresničevanjem dolgoročnih razvojnih programov in z razvojem sistema poselitve, ki bo zagotavljal aktiviranje vsega prostora.
– Črpanje kamnitih agregatov moramo omejiti predvsem na urejene peskokope in kamnolome, pri opredelitvi lokacij in načina črpanja pa je prednostnega pomena varovanje vodnih virov, naravne in kulturne dediščine ter varovalnih gozdov. Sanacija degradiranih območij je obvezna za vse uporabnike.
– Naravno in kulturno dediščino moramo vključiti v celovito urejanje prostora. Pri tem moramo preseči današnji predvsem konzervatorski pristop ter povezati interese družbenega in gospodarskega razvoja s potrebami po njeni ohranitvi in vzdrževanju.
– Naravne razmere s krajinsko pestrostjo in bogato dediščino moramo bolje izkoristiti pri razvijanju turizma ter za rekreacijske potrebe prebivalcev občine in širšega zaledja.
(3) Izboljšanje in varovanje okolja mora biti učinkovita kurativna in preventivna dejavnost, ki mora biti povezana predvsem z naslednjimi nalogami:
– primerna razmestitev in izbor proizvodnih in drugih dejavnosti v prostoru,
– razvoj tehnologije čiščenja onesnaženja, ki nastaja v proizvodnih procesih,
– načrtno vlaganje v čistilne naprave in v izgradnjo kanalizacijskega omrežja,
– organizirano zbiranje in ravnanje z odpadki,
– pravočasna presoja vplivov posameznih posegov v prostor,
– ustrezna organizacija prometa in drugih dejavnosti, ki povzročajo hrup in onesnaževanje.
Varstvo okolja in izboljšanje njegove kvalitete mora biti sestavni del ravnanja organizacij in skupnosti ter občanov pri sprejemanju odločitev, pri delu in v prostem času.
(4) Na podlagi določil dolgoročnega plana bomo sprejeli prostorske izvedbene akte kot podlago za operativno uresničevanje dogovorjenih nalog.
Vse predvidene investicije, ki še niso podrobno preverjene v fazi vključevanja v planske akte, bomo preverili ob izdelavi prostorskih izvedbenih aktov.
Pri urejanju naselij bo v obdobju 1996–2000 poudarek na zapolnitvah in kvalitetnemu urejanju pretežno že pozidanih območij, zato moramo naseljem in delom naselij, kjer bo prevladovala prenova in nadomestna gradnja posvetiti enako urejevalsko pozornost kot urejanju novih območij.
Podrobne strokovne presoje in sprejetje ustreznih prostorskih izvedbenih aktov moramo zagotoviti tudi za posege v prostor izven naselij: črpanju kamnitih agregatov, urejanju odlagališč odpadkov. izgradnji zadrževalnikov.
1.2. Prostorska organizacija dejavnosti in namenska raba prostora v območjih, kjer so predvidene naloge v zvezi z urejanjem prostora
Organizacija dejavnosti v prostoru, sprememba namembnosti prostora in določila za izvajanje nalog v planskem obdobju 1996–2000 temeljijo na usmeritvah dolgoročnega plana (glej kartografski del plana, kartografsko dokumentacijo in kartogram št. 1)
Vsi planirani posegi v prostor in naloge v zvezi z urejanjem prostora so v tekstualnem delu plana prikazani po planskih conah, planskih celotah in ureditvenih območjih, opredeljenih v dolgoročnem planu občine. Obodna razmejitev območij, v katerih se bodo izvajali posegi, je prikazana v kartografski dokumentaciji.
1.2.1. Stanovanjska gradnja (kartografski del UZ listi 3, 6 in DP in SP listi 4 do 9)
Za blokovno stanovanjsko gradnjo bomo pravočasno zagotovili stavbna zemijišča v Grosupljem. Območja za blokovno gradnjo so določena z urbanističnimi zasnovami (UZ):
----------------------------------------------------------------
Planska cona in      Ožje ureditveno        Izvedbeni
planska celota       območje v UZ           akt
----------------------------------------------------------------
I/2 Grosuplje        G6 – Mrzle njive       ZN – Mrzle njive II.
I/2 Grosuplje        G5 – Grosuplje center  ZN – Klinčkar
----------------------------------------------------------------
Tolmačenje kratic:
Planske cone G – Grosuplje, ŠS – Šmarje – Sap, C – Cikava..
I/1   – planska celota v planski coni
DP    - dolgoročni plan
SP    – srednjeročni plan
ZN    – zazidalni načrt
UrN   – ureditveni načrt
LN    – lokacijski načrt
PUP   – prostorsko ureditveni pogoji
LD    – lokacijska dokumentacija
UR    - urbanistični red (veljaven do sprejetja PUP).
Za individualno usmerjeno gradnjo bomo prednostno urejali in oddajali stavbna zemljišča v območjih določenih z UZ. Stanovanjska gradnja bo potekala na podlagi ZN UrN in PUP.
V naselju Grosuplje se v območju ZN Dvori III. poleg gradnje za trg predvidi tudi možnost individualne gradnje občanov samih, z upoštevanjem enakih urbanističnih, arhitektonskih in oblikovalskih določil za zazidavo.
----------------------------------------------------------------
Planska        Ožje
cona in        ureditveno                       Izvedbeni
planska        območje                                akt
celota v UZ
----------------------------------------------------------------
I/2 Grosuplje  G8 – Ob Grosupeljščici           ZN Dvori III.
I/7 Spodnja    Slivnica Spodnja Slivnica        ZN Stanovanjska 
               cona Slivnica
----------------------------------------------------------------
Gradnja posameznih objektov (zapolnitve) v ureditvenih območjih UZ bo opredeljena z določili PUP in LD.
Ker je izkazana potreba po večjem obsegu individualne gradnje v Grosupljem, bomo vsestransko primerjalno ovrednotili tudi območja Sp. Brvace, Ponova vas – Št. Jurij in Sp. Blato ter izdelati izvedbeno dokumentacijo za območje, ki se bo izkazalo kot najbolj ustrezno.
Izven ureditvenih območij, določenih z UZ bomo skladno z usmeritvami DP za planirano lokalno koncentracijo prebivalcev in gradnji domačinov postopoma zagotovili stavbna zemljišča za individualno graditev.
V območja stavbnih zemljišč niso vključena tudi zemljišča z gospodarskimi objekti. Novogradnja stanovanjskih objektov na teh zemljiščih ob robovih in izven ureditvenih območij naselij je mogoča le izjemoma na podlagi predhodne strokovne presoje.
Za območja z razpršeno gradnjo so v kartografskem delu plana označena obstoječa stavbna zemljišča. Ta naselja so prednostno namenjena razvoju in obnovi kmečkih in polkmečkih gospodarstev. Gradnja in obnova je mogoča na obstoječih stavbnih zemljiščih ali na mejnih parcelah, če ni v nasprotju z omejitvami, ki so prikazane v kartografskem delu plana.
Stanovanjska gradnja in gradnja gospodarskih objektov se bo usmerjala z določili PUP, do izdelave le-teh pa z UR.
Za gradnjo bivališč za romske družine bomo uredili območja “Oaza” in “Pri Nikotu” pri Mlačevem. Osnovno komunalno in prometno ureditev bomo zagotovili na podlagi določil PUP in podrobnejših ureditvenih načrtih - LD.
1.2.2. Centralne dejavnosti (kartografski del DP in SP listi 2 do 9 in UZ listi 2, 6)
Ob omejenih materialnih možnostih je v tem planskem obdobju prednostnega pomena izboljšanje kakovosti oskrbe in storitev, izboljšava standarda v družbenih dejavnostih in pomoč potencialnim zasebnim vlagateljem v centralne dejavnosti.
Prednostna naloga v zvezi s prostorsko organizacijo teh dejavnosti je v tem planskem obdobju rezervacija primernih stavbnih zemljišč za centralne dejavnosti pred nesmotrno pozidavo. To bomo zagotovili s pravočasno pripravo in sprejemom prostorskih izvedbenih aktov, ki bodo upoštevali razvojne potrebe tudi po letu 2000.
V obdobju 1996–2000 bomo zagotovili za novogradnjo objektov za oskrbne in storitvene dejavnosti stavbna zemljišča opredeljena za ta namen v urbanističnih zasnovah.
-----------------------------------------------------------------
Planska         Ožje
cona in         ureditveno      Izvedbeni
planska         območje         akt
celota v UZ
-----------------------------------------------------------------
I/2 Grosuplje   G8 – Ob         UrN Stari gasilni
                Grosupeljščici  dom
 - park, tržnica, storitve,
 - trgovina ZN Turistično
 oskrbovalni center
                                – počivališče ob AC
                                – oskrbne in servisne dejavnosti
                                ZN Nova šola Brinje
                                – osnovna šola, šport, rekreacija
-----------------------------------------------------------------
Planska         Ožje
cona in         ureditveno      Izvedbeni
planska         območje         akt
celota v UZ
-----------------------------------------------------------------
                G5 – Grosuplje  UrN Upravni center
                center          – poslovno – upravne dejavnosti
                                UrN Družbeni dom
                                – poslovno – upravne dejavnosti,
                                – galerija, oskrba, storitve ZN
                                Pri pošti
                                – oskrba, storitve, stanovanja
                                UrN Davkarija
                                – poslovno – upravne dejavnosti
                                – oskrba, storitve, stanovanja
-----------------------------------------------------------------
V vseh centrih bomo skladno z izraženimi interesi in potrebami zagotovili primerne površine za razvoj storitvene in uslužnostne obrti. Lokacije za te dejavnosti bomo zagotovili predvsem v centralnih območjih naselij, delno pa v obrtnih conah (glej poglavje proizvodne dejavnosti).
Gradnja teh objektov bo opredeljena v določilih prostorsko ureditvenih pogojev.
1.2.3. Proizvodne in servisne dejavnosti (kartografski del DP in SP listi 4 do 9 in UZ list 6)
Razvoj proizvodnih dejavnosti bo v obdobju 1990–2000 usmerjen predvsem v širitev in tehnološko izboljšavo sedanjih proizvodnih organizacij in sicer pretežno na sedanjih zemljiščih podjetij.
V obdobju do leta 2000 bomo zagotovili za prostorski razvoj proizvodnih dejavnosti stavbna zemljišča, opredeljena za ta namen v UZ oziroma določili pogoje za urejanje sedanjih stavbnih zemljišč:
----------------------------------------------------------------
Planska         Ožje
cona in         ureditveno        Izvedbeni
planska         območje           akt
celota v UZ
----------------------------------------------------------------
I/2 Grosuplje   G11 – GC Bičje    ZN Gospodarska cona
                                  ZN Obrtno stanovanjska
                                  c. Brezje
                G9 – Motel        ZN TOC
                                  – servisi, oskrba,
                G10 Rožna dolina  ZN Rožna dolina II.
                                  – spodbujevalnica obrti
                                  UrN – Pri Bambiču
                                  – Komunalno podjetje,
                                  – komunalne dejavnosti, obrt
                B2 – Sp. Brvace   ZN Eurotrans
                C – Cikava        ZN Obrtna cona v pentlji
                                  – skladišča, obrt, deponije
-----------------------------------------------------------------
V ureditvenih območjih ostalih centrov bomo zagotovili stavbna zemljišča in ostale pogoje za razvoj naslednjih proizvodnih dejavnosti:
Nove, danes še neznane investicije bomo usmerjali skladno z določili DP:
– Gospodarsko cono Grosuplje v primeru, da gre za industrijske obrate, ki potrebujejo zahtevno infrastrukturo
– v centre planskih con, ki nudijo možnosti razvoja malega gospodarstva.
Za pritegnitev novih gospodarskih dejavnosti bomo prednostno zagotovili prostorske izvedbene načrte in komunalno ureditev za:
----------------------------------------------------------------
Planska        Ožje
cona in        ureditveno      Izvedbeni
planska        območje         akt
celota v UZ
----------------------------------------------------------------
I/2 Grosuplje  G11 – GC Bičje  ZN Gospodarska cona
                               ZN Obrtno stanovanjska c. Brezje
               G10 – Rožna     ZN Rožna dolina II.
                               dolina
----------------------------------------------------------------
1.2.4. Počitniška naselja (kartografsko dokumentacijo SP)
Z urbanističnim redom, ki velja do sprejetja ustreznih prostorskih izvedbenih aktov skladno z zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor je v občini opredeljeno 21 območij za gradnjo počitniških objektov.
Zaradi varstva vodnih virov moramo zaostriti pogoje gradnje v ureditvenih območjih Male Lipljene (del).
Skladno z določili DP za počitniško gradnjo ne bomo odpirali novih območij počitniških naselij. Smiselno bomo zožili na terenu evidentirana območja počitniških hiš in dopustili spremembo območij za gradnjo počitniških objektov v območja stanovanjske gradnje, za kar je potrebno pridobiti pozitivno mnenje krajevne skupnosti.
1.2.5. Prometne in komunalne dejavnosti* (kartografski del DP listi 5 do 9, UZ listi 4, 5, SP list 3).
Prometne dejavnosti
Do leta 2000 bomo zagotovili stavbna zemljišča in potrebno dokumentacijo za gradnjo naslednjih objektov na površinah, ki so za prometne dejavnosti opredeljene v urbanističnih zasnovah.
----------------------------------------------------------------
Planska        Ožje
cona in        ureditveno          Izvedbeni
planska        območje             akt
celota v UZ
----------------------------------------------------------------
I/2 Grosuplje  G11 – Gospodarska   UrN Nadvoz
               cona Bičje          – nov nadvoz in križišči
I/1 Šmarje ŠS  2 – Razdrto         LN Razdrto
                                   – AC priključek Šmarje
I/2 Grosuplje  G11 – Gospodarska   LN Železnica
               cona Bičje
----------------------------------------------------------------
Komunalne dejavnosti
Do leta 2000 bomo zagotovili stavbna zemljišča in potrebno dokumentacio za komunalne objekte na površinah, ki so za ta namen določene v urbanističnih zasnovah.
----------------------------------------------------------------
Planska        Ožje
cona in        ureditveno       Izvedbeni
planska        območje          akt
celota v UZ
----------------------------------------------------------------
I/2 Grosuplje  G11 Gospodarska  ZN Gospodarska cona
cela občina    cona Bičje       – toplarna,
                                – centralna plinska postaja
                                PUP (LN)
                                – toplovodno omrežje
                                – plinovodno omrežje
----------------------------------------------------------------
V ureditvenih območjih ostalih centrov in izven naselij bomo zagotovili stavbna zemljišča in pogoje za ureditev:
----------------------------------------------------------------
Planska        Ožje
cona in        ureditveno       Izvedbeni
planska        območje          akt
celota v UZ
----------------------------------------------------------------
I/3 Grosuplje  Stehan           UrN – sanacija
----------------------------------------------------------------
1.2.6. Vodnogospodarske ureditve (kartografski del DP listi 8, 9. SP list 3, SP)
Za načrtovane vodnogospodarske ureditve bomo v obdobju do leta 2000 zagotovili potrebne površine in določili pogoje za posege v prostor:
----------------------------------------------------------------
Planska            Ožje
cona in            ureditveno                Izvedbeni
planska            območje                   akt
celota v UZ
----------------------------------------------------------------
I/5 Polica         zadrževalnik              UrN Veliki potok
                   Veliki potok
I/4 Št. Jurij      regulacija                UrN Podlomščica
                   Podlomščice
I/1 Šmarje-Sap in
I/2 Grosuplje      zadrževalnik Bičje        UrN Bičje
I/7 Radensko       struge in ponori          PUP
polje              (poudarek na varstvu ND)
----------------------------------------------------------------
1.2.7. Kmetijske in gozdne površine (kartografska dela DP in SP)
Kmetijske površine
Za večjo kmetijsko proizvodnjo bomo določili pogoje za izvedbo naslednjih agromelioracij.
----------------------------------------------------------------
Planska         Ožje
cona in         ureditveno                 Izvedbeni
planska         območje                    akt
celota v UZ
----------------------------------------------------------------
I/1 Šmarje-Sap  Grosuplje                  Ld – agromelioracija
                – Šmarje 80ha              (za vse)
I/2 Grosuplje   Grosuplje 150ha
I/4 Št. Jurij   Vrbičje, Vino 298ha
I/4 Št. Jurij   Ponova vas – Cerovo 50ha
I/5 Polica      Gor. vas – Troščine 200ha
I/6 Žalna       Žalna, Plešivica 247ha
I/6 Žalna       Luče 22ha
I/7 Račna       Račna 50ha
I/8 Škocjan     Vel. Lipljene 50ha
I/1 Šmarje-Sap  Zg. Slivnica               Ld – akumulacija
                                           meteorne vode
I/5 Polica      Blečji vrh                 Ld – akumulacija
                                           meteorne vode
----------------------------------------------------------------
Območje agromelioracij prostorsko ni preučeno, zato je pri načrtovanju le-teh potrebno predhodno preveriti omejitve v prostoru (varovalni pasovi vodnih virov, kulturne – predvsem arheološke in naravne dediščine ter druge prostorske planske odločitve).
Izvajanje agromelioracij je možno tudi za manjše zaokrožene enote na vlogo lastnikov.
Gozdne površine
Gospodarske gozdove bomo izkoriščali in urejali na podlagi veljavnih gozdnogospodarskih načrtov.
Upoštevali bomo omejene pogoje gospodarjenja v varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim pomenom, ki so opredeljeni v dolgoročnem planu. Za območja zaraščanja, katera se bodo namensko opredelila za gozdarstvo, bodo GG pripravila programe za vlaganja v pospešeno vključevanje teh območij v gozdno proizvodnjo.
Gradnja novih gozdnih cest je prikazana v grafičnem delu DP v M 1 : 25.000
1.2.8 Območja za pridobivanje mineralnih surovin (kartografski del DP list 4 in 9, SP list 1 in 3)
Pridobivanje dolomitnih in apnenčastih agregatov predvsem pa sanacijo izkoriščenih površin bomo zagotovili na podlagi izdelanih izvedbenih aktov v območjih:
----------------------------------------------------------------
Planska         Ožje
cona in         ureditveno       Izvedbeni
planska         območje          akt
celota v UZ
----------------------------------------------------------------
I/1 Šmarje-Sap  peskokop Pleše   UrN Pleše*
I/1 Šmarje-Sap  peskokop         UrN Šmarje – Sap**
                “London”
I/1 Šmarje-Sap  peskokop pod     UrN pod avtocesto
                avtocesto
I/5 Polica      peskokop         UrN Sp. Duplice
Sp. Duplice
I/5 Polica      peskokop Dole    UrN peskokop Dole
I/5 Polica      peskokop Klanci  UrN Klanci II.***
----------------------------------------------------------------
* Ureditev peskokopa mora investitor uskladiti z režimom v varstvenem območju izvira Stavke.
** Obseg črpanja v peskokopu Šmarje-Sap mora investitor uskladiti z varstvenimi režimi arheološkega območja.
***Organizacijska naloga občinskih služb v letu 1996 in 1997 je, da za peskokop Klanci uskladijo interese nosilcev planiranja na isti lokaciji (varstveni pas vodnega vira, varovalni gozd in peskokop).
Pri pripravi ureditvenih načrtov se upošteva obvezna sanacija z vzpostavitvijo naravnih razmer (ureditev ustreznega reliefa, pogozditev ipd.).
Peskokope in kamnolome brez dovoljenja bodo uporabniki sanirali skladno z določili PUP za posamezna območja in s pogoji, ki jih bo določala LD.
1.3. Naloge v zvezi z urejanjem prostora
1.3.1. Izdelava prostorskih planskih in izvedbenih aktov (kartografski del DP št. 2, SP, listi 4–9)
V obdobju do leta 2000 bomo dopolnili prostorske planske akte in izvedbene akte. Prostorsko izvedbeni akti so PIN (prostorsko izvedbeni načrti) in PUP (prostorsko ureditveni pogoji). Prostorsko izvedbeni načrti so: ZN (zazidalni načrt), UrN (ureditveni načrt), in LN (lokacijski načrt).
Realizacija nalog v zvezi z urejanjem prostora zahteva pripravo in sprejem ustreznih PIN za vsa območja, kjer so predvideni pomembnejši posegi v prostor razen za območja, za katera obstajajo veljavni PIN (tabela 1)
PIN, ki se bodo izdelali in sprejeli v tem planskem obdobju, so opisani v programskih zasnovah.
Dinamika in zaporednosti izdelave PIN bo opredeljena v programu, ki ga sprejme Občinski svet občine Grosuplje. V programu se bo določil tudi obseg in dinamika priprave geodetskih in drugih podlag in način financiranja izdelave PIN.
Za celotno območje občine in naselja oziroma dele naselij, za katere se ne bodo izdelali PIN oziroma se bodo izdelali PIN oziroma se bodo le-ti izdelali v kasnejši fazi, bomo zagotovili pripravo in sprejem PUP. PUP se izdelajo za zaključena območja – planske celote za celotno območje občine.
Do sprejetja posameznih PUP veljajo za urejanje naselij in območij določila urbanističnega reda Občine Grosuplje razen v elementih, ki niso v skladu z DP in SP.
Tabela 1
Veljavni in usklajeni prostorsko izvedbeni načrti (PIN) sprejeti pred 1996
------------------------------------------------------------------------------------------------
Sprejeti PIN do leta 1996
in usklajeni s SP 1996-2000
(z oznako v kart.delu plana)
PPC                           naziv PIN                           list 5000       Uradni list
------------------------------------------------------------------------------------------------
A. Prostorski izvedbeni načrti (PIN) v ureditvenih območjih naselij
I/2 Grosuplje
G 11                          ZN Obrtno stanovanjska cona Brezje  Lj-J-38         SRS 9/88
B2                            ZN Eurotrans                        LJ-J 28, 38     RS 78/94
G13                           UrN Pokopališče                     Lj-J-39         SRS 9/88
I/1 Šmarje-Sap
SŠ4                           UrN Pokopališče                     Lj-J-27         SRS 1/89
PPC                           naziv PIN                           list 5000       Uradni list
B. Prostorski izvedbeni načrti izven ureditvenih območij naselij
I/1 Šmarje                    UrN Peskokop Pleše                  Lj-J-17, 27     RS 78/94
                              UrN Kamnolom Šmarje-Sap             Lj-J-27         SRS 1/89
I/5 Polica                    UrN Zadrževalnik Veliki potok       Lj-J-20, 30     RS 8/91
I/3 Vel. Mlačevo              UrN Stehan komunalna deponija       Lj-J-40         RS 34/92
------------------------------------------------------------------------------------------------
Izdelava prostorskih ureditvenih pogojev (PUP)
PUP se izdelajo in sprejemajo namesto urbanističnega reda občine za celotno območje občine za naslednje planske celote (glej kartogram št. 2)
Tabela 2
--------------------------------------------------------------------------------------------------
Prostorska                  Naselja                                 Posegi v prostor
planska                     in tipologija                           izven naselja
celota (PPC)                                                        1996–2000
--------------------------------------------------------------------------------------------------
I. PLANSKA CONA GROSUPLJE
I/1 PPC Šmarje-Sap                                                  agromelioracije
KS Šmarje-Sap                                                       peskokopi
I/1 a                       A –    Gajniče, Paradišče               LN Razdrto
                            B –    Podgorica, Sela                  male čistilne naprave
                            BC2 –  Cikava, Mali vrh                 zbiralnik Zg. Slivnica
                                   Veliki vrh, Tlake                obrtna cona
                            CD –   Šmarje-Sap                       kulturna dediščina
I/1 b                       B –    Zg. Slivnica
I/1 c                       A –    Huda polica
I/2 PPC Grosuplje,                                                  zadrževalnik
KS Grosuplje, del                                                   naravna dediščina
KS Št. Jurij del            A –    Hrastje                          kulturna dediščina
                            B –    Brezje, Brvace
                            DE –   Grosuplje
KS Grosuplje, del           A –    Sp. Duplice                      peskokopi
KS Mlačevo, del             B –    Gatina, Sp. Blato                komunalna deponija
                            BC2 –  Malo Mlačevo
                            BC1 –  Veliko Mlačevo
I/4 PPC Št. Jurij-Slivnica                                          agromelioracije
KS Št. Jurij                A –    Pece, Bičje, Podgorica           male melioracije
                            BC1 –  Sp. Slivnica, Št. Jurij,
                                   Mala vas                         zadrževalnik
I/4 a                       C2 –   Ponova vas                       počitniška naselja
I/4 b                       A –    Vino, Udje, Vrbičje              kulturna dediščina
                                   Rogatec, Medvedica
I/5 PPC Polica                                                      agromelioracije
KS Polica                   A –    Mala Stara vas                   varovalni gozd
                                   Zg. Duplica, Peč,                peskokopi
I/5 a                              Dole                             zaščita vodnih virov
                            B –    Velika Stara vas                 počitniška naselja
                            BC1 –  Polica                           zadrževalnik
I/5b                        A –    Blečji vrh, Kožljevec,           zbiralnik Blečji vrh
                                   Troščine, Dolenja vas,
                                   Gorenja vas, Mali Konec
I/6 PPC Žalna                                                       agromelioracije
KS Žalna                                                            počitniška naselja
I/6a                        A –    Mala Loka
                            B –    Velika Loka
                            C1 –   Žalna
I/6b                        A –    Plešivica
                            B –    Luče
I/7 PPC Radensko polje
KS Sp. Slivnica, del        A –    Predole                          agromelioracije
KS Mlačevo, del             B –    Zagradec, Čušperk,               čiščenje vodotokov
KS Račna del                       Mala Račna                       naravna dediščina
                            BC –   Velika Račna                     kulturna dediščina
I/8 PPC                            Škocjan                          počitniška naselja
KS Škocjan                  A –    M. Lipljene, Rožnik,             agromelioracije
                                   Železnica, Škocjan, V. Lipljene
I/9 PPC                            Suha krajina                     agromelioracije
KS Ilova gora               A –    Gaberje, M. Ilova gora           kulturna dediščina
                                   V. Ilova gora
--------------------------------------------------------------------------------------------------
Opomba: k tabeli 2 Izdelava prostorskih ureditvenih pogojev:
1. V stolpcu “naselja in tipologija” pomenijo oznake A, B, C, D, pred imeni vasi tip naselja, ki je opredeljen v dolgoročnem planu.
2. V posameznih planskih celotah bomo pri urejanju prostora upoštevali organizacijo dejavnosti, namensko rabo površin in varovanja območja kot obvezna izhodišča, opredeljene z DP ter dodatno konkretne naloge pri urejanju prostora v obdobju 1996–2000.
3. Opombe v tretjem stolpcu – Posegi v prostor izven naselja se nanaša na celotno plansko celoto.
Usmeritve za urejanje naselij različnih tipov so opredeljene v dolgoročnem planu in se upoštevajo kot obvezno izhodišče pri pripravi PUP.
1.3.2. Usmeritve za pripravo prostorskih izvedbenih aktov (PIA)
Pri pripravi PIA bomo upoštevali naslednje usmeritve:
– podrobno bomo razčlenili namensko rabo skladno s planirano organizacijo dejavnosti na posameznem območju; pri tem bomo zavarovali lokacije za objekte in naprave širšega družbenega pomena, ki se bodo gradili v kasnejših fazah;
– izboljšali bomo sedanje in uredili nove prometne ureditve in povezave, ki bodo omogočale varen promet in v največji možni meri zaščito okolja pred hrupom;
– zmanjšali bomo komunalne probleme z načrtovanjem komunalnega omrežja in naprav, ki ga bo mogoče postopoma izgrajevati in izboljševati;
– upoštevali bomo vsa v dolgoročnem planu opredeljena varstvena in zavarovana območja ter usmeritve o možnih posegih in ureditvah na teh območjih:
– upoštevali bomo omejitve, opredeljene v odloku o varstvu vodnih virov,
– pooblaščena organizacija za varstvo naravne in kulturne dediščine je dolžna pravočasno pripraviti smernice in pogoje za aktivno varovanje dediščine,
– prednostno bomo pripravili načrte sanacij degradacije okolja in škodljivih vplivov v varovanih območjih;
– pri urbanističnem načrtovanju in ureditvah bomo poleg funkcionalnih vidikov enakovredno upoštevali merila za oblikovanje kulturnega in humanega bivalnega ter delovnega okolja, pri tem bomo urejevalsko pozornost enakovredno posvečali urbanim in ruralnim naseljem;
– pri urejanju krajine bomo poleg funkcionalnih vidikov enakovredno upoštevali ohranitev značilne krajinske podobe ter ekološkega ravnotežja:
– za vse peskokope in kamnolome se izdelajo ureditveni načrti; sanacija se izvaja sočasno z eksploatacijo,
– ureditveni načrti in sprotna sanacija se izvaja tudi na vseh odlagališčih,
– pri melioracijskih posegih je potrebno paziti na kompleksno ovrednotenje s krajinskega in ekološkega vidika; skladno z ugotovljeno problematiko se po potrebi izdela UrN,
– pri urejanju vodotokov je treba uskladiti akcije vodnega gospodarstva, kmetijstva, ribištva in krajinskega varstva, prednost pred gradnjo kanalov naj ima povečanje kapacitete rečne struge in ohranjanje obrečne vegetacije,
– oblikovalsko pozornost bomo posvečali tudi vključevanju naselij v kulturno krajino, predvsem oblikovanju robov naselij (arhitektonski in krajinski vidik);
– preverili bomo vse obremenitve okolja (sedanje in pričakovane) ter načrtovali njihovo sanacijo;
– preverili bomo vse oblike ogroženosti prebivalcev ter materialnih dobrin ter vključili v PIA določila v zvezi z gradnjo, tehničnimi in obrambno zaščitnimi ukrepi na obravnavanem območju.
1.3.4. Programske zasnove za območja, kjer se bo izvajala kompleksna graditev ali prenova*
* Skladno z zakonom o urejanju prostora so sestavni deli družbenih planov tudi programske zasnove za območja, kjer se bo izvajala kompleksna graditev ali prenova. Dopuščena je možnost, da občinski sveti sprejmejo programske zasnove naknadno, po istem postopku kot družbeni plan. V tem poglavju obravnavamo zato le znane elemente programskih zasnov, ki jih je mogoče dopolniti na podlagi priprave dodatnih strokovnih podlag.
I. planska cona Grosuplje
Ureditveni načrt: Šmarje – Staro jedro
Lega: Planska celota I/1, KS Šmarje-Sap
Ožje ureditveno območje v UZ: ŠS Šmarje (SŠ3)
Območje zajema površine ob regionalni cesti okoli gostilne Majolka, zajema parcele, ki oklepajo trg pred cerkvijo, na vzhodu sega do nove ceste, ki pelje do AC nadvoza.
Površina: približno 1,8 ha
Zemljišče: VIII. kategorije,
Program:
– ureditev objektov za centralne dejavnosti, ki so v DP opredeljene za lokalna središča
– revitalizacija urbanističnega in arhitekturnega jedra
– javna pritličja, v etažah lahko stanovanja
Obvezna izhodišča:
– sanirati komunalno ureditev predvsem kanalizacijo in vodovod
– posvetiti pozornost urejanju spomeniškega kompleksa cerkve in Tabora, postopoma sanirati neprimerne ureditve in objekte v ožjem vizualnem prostoru
– upoštevati arheološke režime (I. stopnja in III. stopnja) ter ostalo kulturno in naravno dediščino na območju.
Ureditveni načrt: Šmarje – Šola
Lega: Planska celota I/1, KS Šmarje-Sap
Ožje ureditveno območje v UZ: ŠS Šmarje (SŠ3)
Območje zajema prostor med železnico, regionalno cesto, na zahodu ga omejuje nova povezovalna cesta do Farovškega hriba, na vzhodu pa je meja za vzgojno varstvenim zavodom.
Površina: približno 1.9 ha
Zemljišče: VIII. kategorije
Program:
– ureditev objektov za centralne dejavnosti
– ureditev javnih zelenih površin
– dopolnitev zunanjih šolskih in rekreacijskih površin
– javna pritličja, v etažah lahko stanovanja
Obvezna izhodišča:
– prestavitev neprimernih dejavnosti (betonarna, kovinarska obrt)
– sanirati komunalno ureditev predvsem kanalizacijo in vodovod
– upoštevati obstoječo kulturno dediščino
Ureditveni načrt: Šmarje – Trgovski center
Lega: Planska celota I/1, KS Šmarje-Sap
Ožje ureditveno območje v UZ: ŠS Šmarje (SŠ3)
Območje zajema prostor južno od regionalne ceste, na vzhodu pot do starega pokopališča, na zahodu meji na UrN Staro jedro, na jugu pa je meja bivši ZN Šmarje P2 – to je niz prosto stoječih stanovanjskih hiš.
Površina: približno 0,9 ha
Zemljišče: VIII. in II. kategorije
Program:
– ureditev objektov za servisno in trgovsko dejavnost ob cesti, blokovna stanovanjska gradnja v globini
– ureditev skupnih parkirnih površin
Obvezna izhodišča:
– višinski gabariti ne smejo konkurirati višini cerkve
– hrupne dejavnosti je treba organizirati ob cesti, bivanje pa od hrupa odmakniti
Ureditveni načrt: Šmarje – Staro pokopališče
Lega: Planska celota I/1, KS Šmarje-Sap
Ožje ureditveno območje v UZ: ŠS Šmarje (SŠ3)
Prostor je na severu omejen z regionalno cesto, na jugu z južno mejo pokopališča v mirovanju, na vzhodu s cesto ob gasilskem domu, na zahodu pa s potjo do pokopališča.
Površina: približno 0,8 ha
Zemljišče: VIII. in II. kategorije
Program:
– ureditev objektov za storitvene in uslužnostne dejavnosti
– ureditev javnih zelenih površin na bivšem pokopališču
– v etažah objektov so stanovanja ali pisarne
Obvezna izhodišča:
– arhitekturna sanacija gasilskega doma in njegove okolice
– prostor pokopališča je po dobi mirovanja treba z dolžno pieteto spremeniti v zelene površine naselja
Ureditveni načrt: Šmarje – Peskokop pod avtocesto
Lega: Planska celota I/1, KS Šmarje-Sap
Ožje ureditveno območje v UZ: Mali vrh (MV1)
Območje zajema prostor pod viaduktom avtoceste, med rezervirano, spremenjeno železniško traso, krajevno cesto, ki vodi do kamnoloma Pleše in utrditev brežine zaradi avtoceste.
Površina: približno 0,8 ha
Zemljišče: V. kategorije
Program:
– sanacija nelegalnega peskokopa
– ureditev podnožja hriba devastiranega ob gradnji AC
– ureditev parkirišča za tovorna vozila in deponije okolju nenevarnih gradbenih materialov
– gradnja garaž, strojnih lop in skladišč
Obvezna izhodišča:
– pred gradnjo morajo biti sanirane brežine
– sanirati odvodnjavanje
– upoštevati obstoječo naravno dediščino, na katero območje na severu meji
– urediti dovozno cesto tako, da bo prenesla velike osne pritiske
– pridobiti je potrebno smernice pristojne varstvene službe
Lokacijski načrt: Križišče Razdrto
Lega: Planska celota I/1, KS Šmarje-Sap
Ožje ureditveno območje v UZ: Šmarje-Sap – Razdrto (S2)
Območje zajema ozek pas ob sedanji regionalni cesti od konca prenovljene ljubljanske ceste v višini parcele 1244/2 k.o. Mali Vrh do kapele na Malem Vrhu v višini parcele 905/26 k.o. Mali Vrh. N SV ga zaključuje avtocesta na JZ pa meja poteka za prvim nizom hiš.
Površina: približno 1,0 ha
Zemljišče: VIII. kategorije
Program:
– Modernizira, premika in razširi se regionalna cesta R331 med Šmarjem in Malim vrhom in uredi križišče z magistralno cesto – priključkom na avtocesto.
Obvezna izhodišča:
– upoštevanje pogojev upravljavca avtoceste
– upoštevanje pogojev upravljavca regionalne ceste
Zazidalni načrt: Cikava – Obrtna cona v pentlji
Lega: Planska celota I/1, KS Šmarje-Sap
Ožje ureditveno območje v UZ: Cikava (C1)
Območje zajema pentljo med priključkom na avtocesto iz smeri Grosuplje proti Novem mestu in krajevno cesto Cikava – Paradišče.
Površina: približno 1,1 ha
Zemljišče: IV. kategorije
Program:
– ureditev cone za skladiščenje nenevarnega gradbenega materiala, ureditev parkirišč za tovorna vozila
– ureditev obodnih zelenih površin
– gradnja pisarniških, skladiščnih prostorov, lop in garaž
– komunalno opremiti zazidalni otok
Obvezna izhodišča:
– upoštevanje pogojev upravljavca avtoceste
– predhodni pogoj je izgradnja kanalizacije in priklop na obstoječe kanalizacijsko omrežje
– zunanji rob je treba intenzivno zazeleniti
Ureditveni načrt: Zadrževalnik Bičje
Lega: Planska celota I/2, KS Grosuplje, KS Šmarje
Ožje ureditveno območje: Nasip zadrževalnika je osno približno 40m oddaljen od korigirane ceste Brezje–Grosuplje. Severno od njega je razlivno polje, ki sega vzhodno do železniške proge Ljubljana–Novo mesto, na zahodu se dotakne obronkov vasi Brezje, na sever pa sledi konfiguraciji terena.
Površina: približno 55 ha
Zemljišča: IV. kategorije
Program:
– suhi zadrževalnik
Obvezna izhodišča:
– uskladitev interesov varovanja krajine in naseljenih področij
– izdelati je potrebno presojo vplivov na okolje, še posebej posledice za Radensko polje
– pod zadrževalnikom je treba ohraniti koridor industrijske ceste – obvoznice
Ureditveni načrt: Grosuplje – Klinčkar
Lega: Planska celota I/2, KS Grosuplje
Ožje ureditveno območje v UZ: G5 – Grosuplje – Center; delno sega v območje G1. Zajema območje mizarske delavnice ob vstopu v naselje Grosuplje do obstoječih stanovanjskih blokov. Na jugu je omejen z UrN Adamičeva, na severu pa s križiščem ulic Pod gozdom.
Površina: približno 0,5 ha
Zemljišča: VIII. kategorije
Program:
– trgovski lokali v pritličju
– stanovanjska blokovna gradnja (zapolnitve, poslovno stanovanjski objekti)
– prometne in komunalne ureditve
– ureditev urbanega prostora: trgi, pešpoti, nasadi, zelenice, otroška igrišča v stanovanjskem delu
Obvezna izhodišča:
– ureditev prometnega omrežja je določena v UZ
– gabarit ne sme presegati sedanje višine objektov
Ureditveni načrt: Grosuplje – Adamičeva
Lega: Planska celota I/2, KS Grosuplje
Ožje ureditveno območje v UZ: delno v G5 – Grosuplje – Center; delno sega v območje G1 – Pod gozdom, delno še v G6 – Mrzle njive, G2 – Brinje, G7 – Na hribu. Zajema območje Adamičeve ceste in mejnih parcel od križišča s Kadunčevo do mostu čez Grosupeljščico.
Površina: približno 2,4 ha
Zemljišča: VIII. kategorije
Program:
– ureditev mestne avenije s pripadajočo mikro urbano opremo in ureditvijo zelene poteze ob cesti
– preureditev pritličij tistih objektov na Adamičevi, ki tvorijo ulično fasado v javna pritličja s trgovsko, uslužnostno, kulturno, servisno dejavnostjo
– zapolnitev grajenega tkiva v strnjeno zazidavo
– prometne in komunalne ureditve
Obvezna izhodišča:
– ureditev osnovnega prometnega omrežja je določena v UZ
– Adamičeva cesta se v celotnem poteku skozi središče mesta oblikovalsko in programsko obravnava kot enoten prostor
– gabarit ne sme presegati sedanje višine objektov
– pozornost se posveti ureditvi prostora okrog kulturnih spomenikov (knjižnica, park L. Adamiča)
Ureditveni načrt: Grosuplje – Družbeni dom
Lega: Planska celota I/2, KS Grosuplje
Ožje ureditveno območje v UZ: G5 – Grosuplje – Center. Zajema območje obstoječega Družbenega doma s potrebnim funkcionalnim zemljiščem.
Površina: približno 0,1 ha
Zemljišča: VIII. kategorije
Program:
– nadzidava Družbenega doma, javna zgradba s trgovsko, uslužnostno dejavnostjo v pritličju in poslovno-upravno dejavnostjo ter galerijo v nadstropjih
– ureditev parkirnih mest in primerne zunanje zelene ureditve
Obvezna izhodišča:
– območje med Adamičevo, Taborsko in Kolodvorsko cesto je prednostno namenjeno ureditvi poslovnih in upravnih prostorov
– gabarit ne sme bistveno poslabšati osvetljenost prostorov v bližnjem stanovanjskem bloku
– posebno pozornost je potrebno nameniti oblikovanju in umestitvi objekta, saj gre za zelo izpostavljeno in upadljivo lokacijo
Ureditveni načrt: Grosuplje – Davkarija
Lega: Planska celota I/2, KS Grosuplje
Ožje ureditveno območje v UZ: delno v G5 – Grosuplje – Center. Območje omejujejo Taborska cesta na vzhodu, železnica na zahodu, na jugu se končuje s ploščadjo pred železniško postajo, na severu je omejen s stanovanjskimi hišami in uličico, ki pelje mimo prostorov Ljubljanskih mlekarn.
Površina: približno 0,6 ha
Zemljišča: VIII. kategorije
Program:
– gradnja poslovno stanovanjskih objektov, gostinskih in trgovinskih lokalov
– prometne in komunalne ureditve
– ureditev centralnega parkirnega prostora
– urediti zahodni rob ob železnici
Obvezna izhodišča:
– upoštevati je potrebno pogoje upravljavca železnice
– višinski gabarit ne sme presegati najvišje zgradbe na Taborski cesti.
– oblikovanje mora biti podrejeno formiranju strnjenega uličnega niza
– odstraniti je potrebno neustrezno situirane ali arhitekturno neprimerne objekte – Taborska 6 in 10
Ureditveni načrt: Grosuplje – Upravni center
Lega: Planska celota I/2, KS Grosuplje
Ožje ureditveno območje v UZ: G5 – Grosuplje – Center. Zajema trikotnik med Adamičevo, Kolodvorsko in Taborsko cesto, razen področja UrN Družbeni dom in področja obstoječega stanovanjsko poslovnega bloka.
Površina: približno 0,5 ha
Zemljišča: VIII. kategorije
Program:
– poslovno upravna zgradba ob Adamičevi cesti, ureditev parkirnih prostorov v notranjosti zazidalnega otoka – po potrebi parkirna hiša
– nadzidava stavbe sodišča s podobnim programom
– ureditev mestnih zelenih površin
Obvezna izhodišča:
– območje med Adamičevo, Taborsko in Kolodvorsko cesto je prednostno namenjeno ureditvi poslovnih in upravnih prostorov
– gabarit mora biti primerljiv z obstoječimi
– ker gre za zelo izpostavljeno in upadljivo lokacijo, je potrebno ulični prostor zelo kvalitetno urediti
– Kolodvorsko ulico je treba maksimalno sprostiti motornega prometa, drevored ob njej je treba ohraniti
– elemente naravne in kulturne dediščine je potrebno ohraniti in jih primerno dopolniti
Zazidalni načrt: Grosuplje – Pri pošti
Lega: Planska celota I/2, KS Grosuplje
Ožje ureditveno območje v UZ: G5 – Grosuplje – Center. Zajema območje za pošto, in bližnjim stanovanjskim blokom, med Taborsko in Trubarjevo cesto, na vzhodu območje omejujejo stanovanjski stolpiči, na zahodu pa Kolodvorska cesta.
Površina: približno 0,7 ha
Zemljišča: VIII. kategorije
Program:
– izgradnja poslovno trgovskega centra s pripadajočo prometno infrastrukturo
– ureditev in prenova objektov ob Kolodvorski
– vzpostavitev peš povezave trgovski center – Kolodvorska
Obvezna izhodišča:
– območje med Adamičevo, Taborsko in Kolodvorsko cesto je prednostno namenjeno ureditvi poslovnih in upravnih prostorov
– gabarit ne sme bistveno poslabšati bivalne pogoje v bližnjih stanovanjskih objektih
– porušiti (ali nadomestiti) je potrebno nekvalitetne pomožne objekte na Kolodvorski 9 in 11
Zazidalni načrt Grosuplje: Mrzle njive II.
Lega: Planska celota I/2, KS Grosuplje
Ožje ureditveno območje v UZ: G – Grosuplje – Mrzle njive. Območje leži med osnovno šolo, stanovanjskimi bloki, Levstikovo in Tovarniško cesto.
Površina: približno 1,2 ha
Zemljišča: VIII. kategorije
Program:
– stanovanjski bloki
– cestna povezava Taborske ali Tovarniške s Kersnikovo
Obvezna izhodišča:
– zgradbe morajo biti nižje od obstoječih stanovanjskih blokov za vsaj eno etažo
Ureditveni načrt: Grosuplje – Nadvoz
Lega: Planska celota I/2, KS Grosuplje
Ožje ureditveno območje v UZ: delno G11 – Grosuplje – gospodarska cona Bičje, delno G6 – Mrzle njive. Zajema območje obstoječega nadvoza nad železnico, prostor južno od njega in križišči na obeh straneh železnice.
Površina: približno 1,7 ha
Zemljišča: VIII. in II. kategorije
Program:
– izgradnja novega nadvoza prek železnice in pripadajočih prometnih ureditev
Obvezna izhodišča:
– upoštevati je treba pogoje upravljavca železnice
– prostor je treba urediti kot del uličnega sistema Grosupljega in ga tako tudi opremiti
Ureditveni načrt: Grosuplje – Pri Bambiču
Lega: Planska celota I/2, KS Grosuplje
Ožje ureditveno območje v UZ: G10 – Rožna dolina. Zajema med Gasilsko cesto, Ulico Rožna dolina, Javnim komunalnim podjetjem in Cesto na Krko.
Površina: približno 2,4 ha
Zemljišča: VIII. kategorije
Program:
– komunalne, obrtne dejavnosti
– ureditev parkirnih mest in primerne zunanje zelene ureditve
Obvezna izhodišča:
– zgradbe morajo biti locirane tako, da tvorijo notranja dvorišča, kamor so umeščeni vsi ostali prostori
– gabarit ne sme presegati 10m
– zunanje robove zazidalnega otoka je treba intenzivno zazeleniti
Ureditveni načrt: Grosuplje – Vodna pot
Lega: Planska celota I/2, KS Grosuplje
Ožje ureditveno območje v UZ: del G9 – Motel, del G4 – Jerova vas, del G8 – Ob Grosupeljščici, del G3 – Pri mostu, del G10 – Rožna dolina. Gre za pas parcel ob potoku Grosupeljščica od avtoceste do železnice.
Površina: približno 0,8 ha
Zemljišča: II., III., IV. in VIII. kategorije
Program:
– ureditev zelene poteze skozi mesto
– sprehajalna pot, rekreacijske površine, površine za oddih
Obvezna izhodišča:
– območje je treba urediti z enotno arhitekturno – krajinsko in likovno potezo
– upoštevati je treba priporočila Urada za varstvo narave – izpostava Ljubljana in Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine
Ureditveni načrt: Grosuplje – Stari gasilski dom
Lega: Planska celota I/2, KS Grosuplje
Ožje ureditveno območje v UZ: G8 – Ob Grosupeljščici. Gre za površine, kjer je sedaj stari gasilski dom, park, neurejeno parkirišče.
Površina: približno 0,5 ha
Zemljišča: VIII. kategorije
Program:
– sanacija parka
– rušitev gasilskega doma in izgradnja nove poslovno – trgovske zgradbe
– ureditev tržnice (delno pokrite)
– ureditev otroškega igrišča
– ureditev centralnega parkirnega prostora
Obvezna izhodišča:
– odstranitev začasnih objektov – kioskov
– obvezna prostorska delitev na park, tržnico, igrišče in parkirišče
– posebno pozornost je potrebno nameniti oblikovanju in umestitvi objektov, saj gre za zelo izpostavljeno lokacijo
– poiskati je treba sozvočje z rešitvami in UrN Adamičeva in UrN Vodna pot, ki se na tem mesto staknejo
Zazidalni načrt: Grosuplje – Dvori III.
Lega: planska celota I/2, KS Grosuplje
Ožje ureditveno območje v UZ: G8 – Ob Grosupeljščici. Zajema območje: na zahodu Ljubljanska cesta in deloma prosto stoječe stanovanjske hiše ob Ljubljanski, ZN Dvori IV., na vzhodu potok Grosupeljščica, na jugu podaljšek Erjavčeve ceste mimo Marles centra do Ljubljanske.
Površina: približno 2,7ha
Zemljišče: IV. kategorija
Program:
– strnjena enodružinska stanovanjska gradnja (gostota 100 prebivalcev/ha, del območja namenjen gradnji za trg, del pa individualni stanovanjski gradnji, oboje pod enakimi urbanistično-arhitektonskimi in oblikovalskimi kriteriji)
– lokalni park s povezovalnimi pešpotmi in otroškimi igrišči
– parkirišča
Obvezna izhodišča:
Kot obvezna izhodišča za pripravo ZN se smiselno upošteva “Zazidalni načrt Dvori II. – programski del”, UI SRS, januar 1984, z dopolnitvami v letu 1989 (Zavod za urbanistično načrtovanje Grosuplje). Vse ureditve se podrejajo potoku Grosupeljščica kot dominanti širšega Grosupeljskega prostora.
Zazidalni načrt: Grosuplje – Dvori IV.
Lega: planska celota I/2, KS Grosuplje
Ožje ureditveno območje v UZ: G8 – Ob Grosupeljščici. Zajema območje: na zahodu Ljubljanska cesta, na severu priključek na avtocesto, na vzhodu potok Grosupeljščica, na jugu ZN Dvori III.
Površina: 3,1 ha
Zemljišče: IV. kategorija
Program:
– dokončanje teniškega centra s potrebno infrastrukturo in parkirišči
– strnjena enodružinska stanovanjska gradnja
– pas ob priključku na avtocesto ostane nepozidan – tamponsko območje med stanovanjsko gradnjo in turistično oskrbovalnim centrom
Obvezna izhodišča:
– izvaja se skladno z ZN Dvori III.
Kot obvezna izhodišča za pripravo ZN se smiselno upošteva “Zazidalni načrt Dvori II. – programski del”, UI SRS, januar 1984, z dopolnitvami v letu 1989 (Zavod za urbanistično načrtovanje Grosuplje). Vse ureditve se podrejajo potoku Grosupeljščica kot dominanti širšega Grosupeljskega prostora.
Zazidalni načrt: Grosuplje – Nova šola Brinje
Lega: planska celota I/2, KS Grosuplje
Ožje ureditveno območje v UZ G8 – Ob Grosupeljščici. Zajema območje: na zahodu Ljubljanska cesta in prostor gradu Brinje, na severu podaljšek Erjavčeve ceste mimo Marles centra do Ljubljanske, na vzhodu cesta ob Grosupeljščici, na jugu pa meji na že zgrajeno I. fazo Dvorov.
Površina: 10,2 ha
Zemljišče: IV. kategorija
Program:
– osnovna šola s športnimi igrišči
– športna dvorana
– športni park z atletskim stadionom in nogometnim igriščem, strelišče, balinišče, kegljišče
– parkirišča
– oskrbna in storitvena ponudba in stanovanja nasproti Marles centra
– zaključek Dvorov I. s strnjeno stanovanjsko gradnjo
Obvezna izhodišča:
Kot obvezna izhodišča za pripravo ZN se smiselno upošteva “Zazidalni načrt Dvori – programski del”, UI SRS, januar 1984, z dopolnitvami v letu 1989 (Zavod za urbanistično načrtovanje Grosuplje) in zapisnike gradbenega odbora za izgradnjo nove šole in športne dvorane.
Upoštevati je treba stik z UrN Vodna pot.
Zazidalni načrt: Turistično – oskrbovalni center pri motelu II.
Lega: Planska celota I/2, KS Grosuplje
Ožje ureditveno območje v UZ G9 – Motel zajema območje ceste proti Perovem, AC in priključka na AC.
Površina: približno 2,7 ha
Zemljišče: IV. in VIII. kategorija
Program:
– dopolnitev programa počivališča ob AC: parkirišče, bencinska črpalka (tudi za potrebe naselja) in avtomobilski servis;
– ureditev površin za oskrbne dejavnosti, za katere je pomembna dobra dostopnost – predvsem: trgovina za občasne nakupe in nakupe zanimive za turiste, servisi regionalnega pomena, kombinacija proizvodne obrti in prodaje, poslovni prostori itd.
Obvezna izhodišča:
– ureditev osnovnega prometnega in infrastrukturnega omrežja je določena z urbanistično zasnovo
– z urbanistično arhitektonsko rešitvijo zagotoviti zaščito okolja pred vplivi hrupa in onesnaženja z AC, z oblikovanjem sklopov objektov pa kvalitetno urbano podobo vstopa v naselje z ohranitvijo lokalne tipike
– upoštevati je pogoje, ki jih posreduje upravljalec avtoceste
Zazidalni načrt: Turistično – oskrbovalni center pri motelu III.
Lega: Planska celota I/2, KS Grosuplje
Ožje ureditveno območje v UZ G9 – Motel; zajema območje regulirane struge Grosupeljščice, regulirane struge potoka Breg, AC, ceste proti Perovem in podaljšane ceste ob Grosupeljščici.
Površina: 5,3 ha
Zemljišče: IV. kategorija
Program:
– ureditev površin za centralne in oskrbne dejavnosti, za katere je pomembna dobra dostopnost – predvsem: trgovina za občasne nakupe in nakupe zanimive za turiste, servisi regionalnega pomena
– proizvodne obrti in prodaja, poslovni prostori
– komunalna ureditev
– parkirišča
Obvezna izhodišča:
– ureditev osnovnega prometnega in infrastrukturnega omrežja je določena z urbanistično zasnovo
– z urbanistično arhitektonsko rešitvijo zagotoviti zaščito okolja pred vplivi hrupa in onesnaženja z AC,
– z oblikovanjem sklopov objektov zagotoviti kvalitetno urbano podobo roba naselja
– pri oblikovanju se je treba izogniti gradnji brez tesne navezave na arhitekturno izročilo
– upoštevati je treba mnenje Urada za varstvo narave, izpostava Ljubljana
Zazidalni načrt: Grosuplje – Gospodarska cona Grosuplje (sever, jedro, jug)
Lega: Planska celota l/2, KS Grosuplje
Ožje ureditveno območje v UZ G11 – gospodarska cona Bičje: zajema območje med železnico in bodočo gospodarsko cono od Kadunčeve do Taborske ceste
Površina: 43 ha
Zemljišče: 6 ha II. kategorije namenjene za stavbna zemljišča v DP, ostalo zemljišče je VIII. in VI. kategorije
Vsebina:
Tekstualni del:
1. Podlage
2. Izhodišča
3. Cilji
4. Program
5. Urbanistična zasnova
6. Promet
7. Zelene površine
8. Faznost gradnje
9. Oblikovalska izhodišča arhitekture
10. Komunala
1. Podlage
Programske zasnove za gospodarsko cono Grosuplje so izdelane na podlagi razpisa in usmeritev, ki jih je pripravil Oddelek za prostor pri Občini Grosuplje.
Pri izdelavi programskih zasnov za območje smo upoštevali naslednjo dokumentacijo:
– Programske zasnove za izdelavo ureditvenega načrta rekonstrukcije postajnih tirov in objektov železniške postaje Grosuplje (PA projektivni atelje, Ljubljana, april 1988),
– Študija omejitvenih faktorjev obrtne cone Bičje v Grosupljem (Hidroinženiring, april 1990),
– Poslovno organizacijski koncept gospodarske cone Grosuplje (Razvojni center Celje, april 1990),
– Ekopsihološka raziskava Stanje in razvoj v KS Grosuplje (Katedra za Krajinsko arhitekturo Univerze v Ljubljani, 1990),
– Analiza naravnega prostora bodoče gospodarske cone Grosuplje (Katedra za krajinsko arhitekturo, Biotehniška fakulteta Ljubljana, april 1990),
– Urbanistična zasnova gospodarske cone Grosuplje (LUZ, Ljubljana, 1991),
– Gospodarska cona Grosuplje – Idejna urbanistično arhitekturna zasnova (Ogrin-Vodopivec, Ljubljana, 1991),
– Gospodarska cona Grosuplje – Programske zasnove (UIRS, Ljubljana, 1991),
– Gospodarska cona Grosuplje, predlog ureditve, sinteza (ULA, Studio za regulacijo naselij, julij 1993),
– Vodnogospodarske osnove za gospodarsko cono Grosuplje ob potoku Bičje (R. Fazarinc, Ljubljana, 1994),
– Omejitve v gospodarski coni Grosuplje (Zeleni – ekološko socialna stranka, okt. 1994)
2. Izhodišča
Programske zasnove v največji meri upoštevajo naravne kvalitete prostora in naravo-varstevne zahteve: zato bistveno zmanjšujejo prvotno predvideni prostor gospodarske cone (kot ga je opredeljevala Urbanistična zasnova Grosuplje Šmarje – UI 1986 – ki je sestavni del dolgoročnega plana Občine Grosuplje za obdobje 1986–2000). Izločeno je celotno zemljišče jugozahodno od potoka Bičje in obsežno območje na severnem delu, medtem ko močvirno področje ob gozdu Smrekec in sam gozd ostajajo nezazidljivi območji znotraj cone, kot njen osrednji krajinski motiv.
Zasnova gospodarske cone mora biti tesno povezana z značajem mesta Grosuplje, ki že sedaj izkazuje vrsto značilnosti vrtnega mesta. Med temi izstopajo: bližina nacionalnega središča s katerim je Grosuplje prometno dobro povezano (avtocesta in železnica); zeleno, razmeroma mirno stanovanjsko okolje pretežno individualne zazidave; neposredna bližina obsežnega naravnega zaledja; odsotnost težke industrije; razmeroma čisto okolje ipd.
Da bi Grosuplje te lastnosti obdržalo, se v gospodarski coni ne smejo pojaviti industrijske dejavnosti, ki bi lahko prizadele kvalitete okolja. Zato v coni ni prostora za industrijo, ki je vezana na velike prometne storitve, ki predeluje velike količine surovin in v ta namen porabi veliko energije. Prav tako ni smotrno načrtovati dejavnosti, ki oddajajo industrijske odplake (zlasti zaradi kraškega značaja območja), ki onesnažujejo ozračje ali proizvajajo hrup, saj se gospodarska cona nahaja na robu mestnega središča (glej – Omejitve v gospodarski coni Grosuplje, Zeleni – ekološko socialna stranka, okt. 1994).
Prevajanje teh izhodišč v zasnovo gospodarske cone pomeni naravnanost na lahko predelovalno industrijo, manjše proizvodne obrate in delavnice ter čim več razvojnih dejavnosti. V tej luči bi gospodarska cona, upoštevajoč tudi sedanje gospodarske razmere, najbolj smotrno rasla iz kombinirane zasnove tehnološkega parka in industrijskega območja.
3. Cilji
Prostorska zasnova gospodarske cone ima naslednje značilnosti in sestavine:
– Cona se navezuje na mesto kot njegov organski del, pomeni njegovo širitev, hkrati pa razvija svojo identiteto. Izpeljava tega cilja pomeni, da se cona zrašča z mestom preko neposrednih cestnih in peš povezav. Na ta način je zrahljana prostorska ločnica, ki jo pomeni železniška proga. Cona se navezuje na mestno središče tudi s prvinami zelenega sistema in z določenimi objekti javnega ali poslovnega programa. Cona dobi tedaj značaj zazidave v zelenju, kar je antiteza enoličnim, mestu odtujenim klasičnim industrijskim conam.
– Izraba površin kaže občutno zmanjšanje zazidalnih površin glede na veljavne urbanistične dokumente, saj upošteva omejitve, ki so jih nakazale uvodoma navedene študije.
– Cona je funkcionalno in prostorsko smiselno in pregledno členjena na osnovi diferenciranega programa in oblikovanja odprtega prostora.
– Enostavna, geometrijsko pravilna zasnova zagotavlja smotern in gospodaren razvod infrastrukturnega omrežja.
– Gradbeni gabariti v coni so zadržani, zlasti kar zadeva gradnjo v višino.
– V oblikovalskem in programskem pogledu izkazuje cona poteze mesta in se v smislu reintegracije dela in bivanja spaja z mestom v prostorsko celoto višjega reda.
– Varovane so naravne kvalitete okolja. Zato so ohranjena obsežna naravno-varstveno zanimiva področja: bodisi, da so iz same cone izločena ali pa so ohranjena znotraj cone kot del nezazidljivih zelenih površin.
– Cono opredeljuje navzven zeleni pas, ki jo označuje v prostoru in povezuje z naravno okolico, obenem pa izboljšuje kakovost okolja in prispeva k boljši notranji členitvi cone.
– Zaradi postopne rasti in širitve obstoječih zazidanih struktur tudi faznost gradnje ne zahteva velikih vlaganj v sekundarne komunalne in prometne objekte, temveč upošteva obstoječe elemente kot izhodišče rasti.
4. Program
V coni je predvidena kombinacija naslednjih okvirnih vsebin in programov:
– lahka industrija
– drobno gospodarstvo in podjetništvo s področja proizvodno servisnih dejavnosti
– poslovno storitvena dejavnost (tudi trgovina in gostinstvo)
– razvojno tehnološke dejavnosti
Glede na naravovarstvene zahteve je cona namenjena predvsem za kakovostnejše in sodobnejše gospodarske dejavnosti z zahtevnejšimi delovnimi mesti.
V coni so poleg gospodarske, t.j. obrtniške in industrijske funkcije predvidena tudi stanovanja in rekreacija – slednja predvsem v smislu varovanja naravnega okolja. Na ta način so izkoriščene naravne danosti in kvelitete okolja, kar zagotavlja coni svojstveno identiteto.
5. Urbanistična zasnova
Urbanistična zasnova poskuša ohraniti najkvalitetnejše prvine naravnega okolja in obenem ponovno vzpostaviti nekatere kvalitete, posebnosti in vzorce, ki so že prizadeti z neustreznim urejanjem prostora v bližnji preteklosti (renaturacija meandrov). V središču cone ostaja obsežen zeleni klin z ohranjenimi značilnostmi naravnega prostora (močvirje, ribniki, gozd).
Lega cone na obrobju mestnega tkiva omogoča njeno aktivno povezavo in vsestransko vključitev v nastajajoče mestno tkivo in dejavnosti Grosuplja. Edina ovira organski zraščenosti mesta in gospodarske cone je železniška proga, ki razmejuje oba prostora, a s cestnimi povezavami in izvennivojskimi prehodi za pešce (zlasti ob železniški postaji) jo je možno prometno navezati na obstoječo strukturo mestnega središča.
Celotno območje cone ločuje obsežni zeleni klin z močvirjem in rekreacijskimi, t.j. sprehajalnimi površinami, v dva dela. V južnem delu cone, ki je umaknjen za gozd Smrekec in je na ta način izločen iz vizualnega prostora mesta, je predvidena širitev obstoječih industrijsko prizvodnih obratov. Osnovna ureditvena enota je t.im. zazidalni otok, velikosti 80 x 100 m. Posamezni otok ali kare je možno poljubno deliti na manjše gospodarske enote. Vsak kare meji z eno stranjo na glavne prometne povezave v območju (drevoredi), h katerim se ozirajo javni programi (trgovine, poslovni prostori itd.). Z druge strani so kareji dostopni za dostavni promet. Otok je potemtakem zazidan z izhodiščno strukturo z dveh strani, vmesni notranji prostor pa služi kot rezervni prostor širitve osnovne dejavnosti, kot manipulacijsko dvorišče, proizvodna dvorana, skladišče ipd.
Organizacijska mreža cone, ki sovpada s prometno mrežo, je v veliki meri že nastavljena z obstoječimi dostavnimi cestami in posameznimi objekti predvsem v neposredni bližini železnice. Mreža omogoča dobro preglednost prostora, programsko jasnost in čitljivost ter dobro orientacijo. Takšna modularna mreža omogoča tudi največjo možno fleskibilnost – prilagodljivost izrabe območja glede na danes nepoznane bodoče uporabnike prostora.
Zahodni del cone (ob Gumi) je namenjen obrtnim in manjšim storitvenim dejavnostim, v kombinaciji s stanovanji ter rekreaciji. Gre za skupine t. i. gručaste zazidave. Z izgradnjo zahodnega dela gospodarske cone se ponuja možnost povezave vasi Brezje s centrom Grosuplja. V tem smislu ima ta del značaj obrtno rekreacijske in stanovanjske cone. Skupaj z zelenim klinom je oblikovana identiteta prostora, ki nima značilnosti industrijskih con.
Celotna cona je členjena v prečni smeri, t.j. sever-jug, z drevoredi vzdolž primarnih cesnih ali peš povezav. Osrednjo kompozicijsko os v prečni smeri tvori drevored v osi Kolodvorske ulice. Z ostalimi cestnimi povezavami v tej smeri je vzpostavljen prometni in oblikovni stik cone z mestom. Hkrati se na ta način mestno središče navezuje na naravno in podeželsko zaledje cone.
Območje ostaja poplavno kljub nekaterim posegom za regulacijo površinskih voda, zato lahko zagotovimo varnost pred zalitjem z vodo predvsem z nasipavanjem terena.
6. Promet
Gospodarska cona je prometno vezana na regionalno cesto Ljubljana–Grosuplje–Ivančna Gorica, preko nje pa na avtocesto Ljubljana–Zagreb. Obenem poteka na severovzhodnem robu cone železniška proga Ljubljana–Novo mesto–Sevnica. Cona je torej prometno dobro dostopna, neposreden stik ceste in železnice pa omogoča hitro menjavo transportnih sredstev.
Motorni promet
Prometna dostopnost gospodarske cone se ureja vzporedno z izgrajevanjem cone. Razpotegnjenost območja cone zahteva že v prvi fazi dostopnost z dveh strani:
– z vzhodne strani (s strani mestnega središča), to je z obstoječega (in kasneje rekonstruiranega) nadvoza nad železnico na Taborski cesti in
– s severne strani z rekonstruirane Kadunčeve ceste.
Oba priključka se medsebojno povežeta s cesto vdolž železnice.
V končni fazi je predvidena izgradnja obvozne ceste, ki služi tedaj tudi kot glavni dostop motornega prometa v gospodarsko cono. Obvozna cesta ima značaj hitre ceste, le s tremi priključki na gospodarsko cono. Trasa obvozne ceste poteka po jugozahodnem robu cone, vzolž vodnega kanala Bičje, predvsem zaradi naravovarstvenih razlogov, ki terjajo ohranitev in razvoj območja v čim bolj prvobitnem stanju, t.j. renaturacijo meandrov in varovanje močvirnih zemljišč.
Če je severovzhodni rob cone povsem jasno opredeljen z železniško progo, je analogno artikuliran tudi južnozahodni rob s traso obvozne ceste. Prav na južnem robu, kjer cona meji na kvalitetno naravno okolje, je čitljivost in trdnost meje zazidljivosti nadvse pomembna. Ta prostor lahko ostane nezazidan le, če ga v celoti in brez izjem ščitimo kot nezazidljivo površino. Cesta pomeni najbolj nedvoumno mejo med zazidljivo in naravno varovalno površino.
Gospodarska cona ostaja v tem primeru enotno območje, omejeno po obodu z glavnima prometnima navezavama, s cesto in železnico. Ves interni promet znotraj cone poteka neovirano, brez križanja s prometnimi povezavami višjega reda. Manjše enote znotraj cone je možno poljubno združevati v večje.
Promet znotraj cone poteka po primarnih dostavnih cestah (širine 7 m, z obojestranskim hodnikom za pešce širine 1,5 m), ki se v prvi fazi priključujejo le na Taborsko in Kidričevo cesto, v končni fazi pa se priključujejo z druge strani na obvozno cesto. Cestne povezave sekundarne mreže znotraj cone so široke 6 metrov.
Preko cone poteka tudi pomembna peš povezava v podaljšku osi Kolodvorske ulice, z izvennivojskim prehodom preko železnice v območju postaje (kar služi obenem za dostop do peronov). Pot poteka preko varovanega močvirnega območja do naselja Brezje.
Železnica
Upoštevana je rekonstrukcija železniške postaje v skladu s programskimi zasnovami za izdelavo ureditvenega načrta rekonstrukcije postajnih tirov in objektov – železniške postaje Grosuplje (PA – projektivni atelje, Ljubljana, april 1988), ki predvideva ob ureditvi postajnih poslopij tudi tri glavne tire za vlakovni promet dolžine 650 m, ob tiru 1 in 2 peron dolžine 150 m z izvennivojskim dotopom, četrti odstavni tir v dolžini celotne postaje, nakladalni – razkladalni tir dolžine 280 m, ter opremišče za oskrbo dizel lokomotiv.
7. Zelene površine
Zeleni sistem znotraj gospodarske cone pomeni obenem zeleno zaledje mestnega središča. Predvidena je ohranitev obstoječih tipičnih zelenih prvin (gozd Smrekec, močvirno območje z ribniki, renaturacija opuščenih meandrov), z novimi ozelenitvami v obliki drevoredov pa so poudarjene pomembne smeri in povezave v prostoru.
Osrednja os in oblikovalski poudarek v coni je nadaljevanje drevoreda Kolodvorske ulice, ki ponazarja širitev mestnega središča preko tirnih naprav. Obenem pešpot preko močvirnega dela povezuje mesto z naseljem Brezje in širšimi zelenimi rekreacijskimi površinami v zaledju.
Gozd Smrekec se ohranja v današnjem obsegu. Njegova funkcija je dvojna: ob običajni funkciji zelenja tudi omejuje hrup in vizualno ločuje mestno središče od osrednjega, programsko najbolj obremenjenega dela industrijske cone.
Območje opuščenih meandrov jugozahodno od potoka Bičje, ki je bilo prvotno namenjeno gospodarski coni, je izločeno iz cone in se v celoti ohranja kot obsežna, kvalitetna zelena površina. Predvidena je renaturacija meandrov z značilnim rastjem močvirnih biotopov.
8. Faznost gradnje
Prva faza izgradnje gospodarskih objektov se navezuje na že izgrajene objekte vzdolž industrijske ceste.
Organizacija prostora omogoča postopno izgrajevanje cone brez velikih posegov (sredstev) za pripravo zemljišča. Potrebna je sanacija obstoječih proizvodnih objektov ob progi. Izgradnja obvozne ceste časovno ni vezana na izgrajevanje gospodarske cone.
9. Oblikovalska izhodišča arhitekture
V grafičnem delu programskih osnov so opredeljeni le horizontalni gabariti zazidave. Glede na želje bodočih uporabnikov je možno posamezne enote deliti na manjše ali združevati v večje (tudi z opuščanjem sekundarnih cestnih povezav).
Zavezujoča horizontalna linija zazidave so le gabariti uličnega prostora vzdolž prometnih povezav znotraj območja cone, t.j. vzdolž vseh primarnih prečnih povezav (ki jih označujejo drevoredi). Velikost posameznih obratov se tedaj oblikuje prosto v notranjosti posameznega zazidalnega otoka.
Vertikalni gabarit je omejen na višino tipskih proizvodnih dvoran (max. 10 m), česar tudi poslovni objekti ne bi smeli preseči. Objekti neproizvodnih dejavnosti (trgovina, pisarne, socialni prostori itd.) morajo biti orientirani k glavnim prometnim povezavam (vzdolž drevoredov), se pravi v smeri širitve cestne sheme mesta, da bi na ta način oblikovali ulično fasado z arhitekturo neindustrijskega značaja. Ti objekti morajo biti načrtovani individualno, z arhitekturo mestnega značaja, analogno arhitekturi sorodnega programa v mestnem središču.
10. Komunala
Vodovod
Naselje Grosuplje je napajano iz vodovodnega sistema Grosuplje–Šmarje in vodovodnega sistema Podtabor.
Smatramo, da je pri napajanju gospodarske cone smiselna povezava obeh vodovodnih sistemov, saj bo v primeru izpada enega izmed sistemov cona lahko oskrbovana iz drugega sistema tako, da bo proizvodnja nemoteno potekala.
Voda iz vodovodnega sistema bo služila samo za potrebe pitne vode, medtem ko je potrebno tehnološko vodo za proizvodnjo pridobiti iz potoka. Vsa industrijska območja bodo morala biti opremljena s sklenjenim krogom požarnih vodov.
Gospodarska cona se bo napajala iz obeh vodovodnih sistemov in sicer:
– del cone pri tovarni Guma se bo napajal iz sistema Grosuplje–Šmarje. Projektirani vodovod se naveže na obstoječi vodovod fi 100 pri skladišču ABC Tabor in poteka po cesti mimo železniške postaje, mimo bodoče gospodarske cone do tovarne Guma, kjer se naveže na obstoječi vodovod, ki poteka proti naselju Brezje;
– del cone za tovarno Motvoz in platno se bo oskrboval iz sistema Podtabor. Projektirani vodovod se naveže na obstoječi vodovod fi 200 pri mostu na cesti Ponova vas. Potrebna je rekonstrukcija obstoječega cevovoda (zaradi poteka gospodarske cone po obstoječem cevovodu in zaradi dotrajanosti samega cevovoda) od mostu na cesti Panova vas pa do tovarne Motvoz in platno, kjer se naveže na že obnovljeni vodovod. Vodovodno omrežje po coni poteka po dovoznih cestah skozi cono in po bodoči obvozni cesti do tovarne Guma, kjer se naveže na vodovodni sistem Grosuplje.
Kanalizacija
Kanalizacijski sistem Grosuplje–Šmarje je v načelu mešan.
Glavni kanal “S” poteka od naselja Šmarje-Sap, mimo naselja Grosuplje, do čistilne naprave Grosuplje, ki je locirana ob lokalni cesti na Spodnjo Slivnico.
Za gospodarsko cono je potrebna preverba možne višine nasipa terena z namenom doseči prostopadno odvajanje odpadnih voda.
Vse proizvodne dejavnosti v gospodarski coni morajo pridobiti ustrezna mnenja o odpadnih vodah in morajo same tehnološko rešiti predčiščenje v primerih, ko odpadne vode ne sodijo v komunalno čistilno napravo.
Del gospodarske cone ob tovarni Guma se preko sekundarnega omrežja navezuje na glavni kanal “S”, medtem ko se del cone ob tovarni Motvoz in platno navezuje na glavni kanal “B”, ki se preko razbremenilnika visokih voda vključuje v kanal “S”.
Vsi kanalski vodi morajo biti izvedeni vodotesno s kvalitetnimi materiali.
Zazidalni načrt: Grosuplje – Obrtno stanovanjska cona Brezje
Lega: Planska celota I/2, KS Grosuplje
Ožje ureditveno območje v UZ G11 gospodarska cona Bičje
Zajema območje med naseljem Brezje in območjem podjetja Guma
Površina: 1,8 ha
Zemljišče: IV. kategorija
Program: stanovanjsko obrtna cona; velikost parcel odvisna od dejavnosti
Obvezna izhodišča:
– za celotno območje G11 se izdela programska zasnova (glej ZN Gospodarske cone)
– ohrani se cezura med ruralnim naseljem Brezje in novim območjem
– v območju se usmerja za bivalno okolje nemotena proizvodnja.
Zazidalni načrt: Grosuplje–Rožna dolina II.
1. Podlage
Programska zasnova je izdelana na podlagi razpisa in usmeritev, ki jih je pripravil Oddelek za prostor pri Občini Grosuplje z dne 3. 6. 1991.
2. Podlage za določitev stavbnega zemljišča
Na severu meji na predvideno obvozno cesto, na severovzhodu na potok Grosupeljščico, na jugu sega do železniške proge Ljubljana–Novo mesto, na zahodu pa do meje Gasilskega centra in njenega podaljška do proge.
Na obravnavanem območju so naslednje parcele: del parcele 1910/6, parcele 1906/1, 1906/2, 1905/9, 1905/10, 1905/11, 1905/12, 1905/1 ter deli parcel 1904 in 2134 ob potoku Grosupeljščica.
3. Usmeritve za organizacijo dejavnosti in podrobnejša namenska raba površin
Območje je namenjeno za obrtno cono – za usmerjeno gradnjo manjših obratov obrti in drobne proizvodnje s spremljajočimi upravnimi, poslovnimi in prodajnimi površinami.
Pri organizaciji dejavnosti je potrebno upoštevati:
– vsebinsko in funkcionalno zaključenost cone
– racionalnost izgradnje
– možnost samogradnje oziroma kombinirane gradnje
– racionalno skupno komunalno in infrastrukturno omrežje
– enakovredna in enostavna prometna dostopnost
– možnost postopne izgradnje
– možnost združevanja oziroma deljenja posameznih enot
– upoštevanje veljavnih predpisov in normativov.
Ob Grosupeljščici je potrebno ohraniti in oblikovati zeleni pas v minimalni širini 30 m s parkovno ureditvijo (UrN Vodna pot), ločen od obrtne cone z močno zeleno bariero. Ob železnici je v širini dosedanjega kanalizacijskega kanala rezervat za važen industrijski tir.
4. Usmeritve za infrastrukturno opremljanje
4.1. Prometna ureditev
Prometni dostop do obrtne cone bo iz predvidene obvoznice od Cesta na Krko do Adamičeve ceste. Trasa ceste je že začrtana, potrebno je izvesti profil širine 6 m z obojestranskim pločnikom širine 1,5 m in zgraditi nov most preko Grosupeljščice. Obrtna cona bo na cesto priključena z enim uvozom in izvozom, ki naj bo pregleden in dovolj širok za zavijanje kamionov. Notranji promet naj bo enostaven in naj omogoča enakovredno dostopnost s kamioni do vseh enot.
Glede na kapaciteto obrtne cone je potrebno zagotoviti število parkirnih mest po normativu, ter dodatna parkirna mesta za obiskovalce.
Ob obvoznici je v skladu s prometnim režimom v kraju priporočljivo urediti avtobusno postajališče za lokalne avtobuse. Kolesarski promet se bo odvijal po obvoznici, v sklopu obrtne cone je potrebno zgraditi kolesarnico.
Za peš promet je potrebno zgraditi pločnike ob obvoznici in znotraj obrtne cone. Potrebno je zagotoviti dostop za funkcionalno ovirane. Intervencijski dostop naj bo omogočen iz vseh strani.
4.2. Komunalna infrastruktura
Projektirana komunalna mreža naj bo prilagojena obstoječim in planiranim vodom v širšem območju. Obrtna cona bo vezana na zgrajene in projektirane komunalne vode v trasi obvozne ceste.
4.3. Energetsko omrežje
Predvideva se izgradnja skupne energetske, prezračevalne in ekološke postaje, ki bo zagotavljala potrebne vire in vrste energije (topla voda, zrak, vakuum, para, odsesavanje prašnih delcev, transformatorska postaja, agregat, prezračevanje, ogrevanje, čiščenje odplak in izpuhov, požarna zaščita ipd.).
5. Usmeritve za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje
Urbanistična zasnova naj izhaja iz strukturnih določil širšega prostora kraja, ki oblikuje prepletajoče se koncentrične vzorce. Vogal med Grosupeljščico in železnico predstavlja rob kraja. Pas ob Grosupeljščici je ciljna točka sprehajalne poti, ki poteka vzdolž potoka skozi celo naselje.
Dve lameli oblikujeta lijakast odprt osrednji prostor, ki se preko železnice odpira proti ravnini in Boštanju. Lameli omejita prostor cone proti sosednjim območjem; na eni strani gasilskemu domu in na drugi strani parku ob Grosupeljščici in jih ščitita pred hrupom in prometom.
Osrednji del prostora cone je namenjen prometni zanki z mirujočim prometom in parceli poslovnega trgovskega, razstavnega in gostinskega objekta v sredini. V sklopu objekta je tudi energetska postaja.
Na vsako stran vhoda je po ena proizvodna enota. V nadaljevanju je zahodna lamela namenjena za oddajanje obrtnikom – začetnikom (valilnica). To je skupna enonadstropna hala s skupnim dvoriščem. Pred njo so tri posamezne manjše dvonadstropne enote, namenjene poslovni, proizvodni, razvojni dejavnosti – lahko kot poslovni prostori za obrate v skupni hali ali kot samostojne enote.
Vzhodna lamela je namenjena posamičnim proizvodnim enotam z lastnim dvoriščem. V sprednji vrsti so manjše dvonadstropne enote, ki so lahko samostojne enote ali pa kot poslovni objekti v sklopu večje enote.
Proizvodne hale so pritlične ali enonadstropne (vertikalni gabarit ca. 7 m), pač odvisno od tipa proizvodnje. Arhitektura objektov naj bo enostavna in elementarna, stopnja obdelave naj narašča od utilitarnih hal preko proizvodno, upravnih objektov do najbolj ambiciozno oblikovanega osrednjega objekta. Proti sosednjim področjem so zidovi in ograje dvorišč ozelenjeni in zakriti s hortikulturno ureditvijo. Celotna zasnova naj bo bogato hortikulturno opremljena vendar tako, da ne bo ovirala, ampak usmerjala poglede preko železnice proti Boštanju. Ob Grosupeljščici bo oblikovan fluvialni park z obvodnimi in močvirnimi biotopi, razširitvami vode v jezerca, peščeno obrežno potjo, klopmi, paviljonom ipd. Zasnova parka bo kulminirala v obnovljenem železniškem objektu ob mostu.
6. Usmeritve za zaporednost izvajanja
Osnovna ideja zasnove obrtne cone je v tem, da bi najprej komunalno opremili zemljišče, uredili prometno infrastrukturo in zgradili energetsko postajo. Zahodno lamelo se nameni za t.i. “valilnico obrtnikov” in bo zgrajena v režiji agencije za drobno gospodarstvo.
Ob zunanjem robu parcele bo zgrajena skupna industrijska hala. Le-ta bo razdeljena na 6 manjših enot s pripadajočim skupnim velikim predprostorom, na katerem so locirani manjši proizvodni ali upravni objekti. Hala bo dvoetažna, fleksibilnost uporabe je možna z združevanjem manjših enot znotraj hale. Ostale površine (skupaj 8 enot) so namenjene za novo – gradnjo posameznim obrtnikom s pogojem, da so načrti usklajeni z zazidalnim načrtom in da so spoštovani vnaprej določeni maksimalni gabariti, tako tlorisni kot višinski. Zasnova postavitve objektov je takšna, da je možno združevanje in predeljevanje tudi med enotami in je zagotovljena trajna fleksibilnost.
7. Usmeritve za varovanje in izboljšanje delovnega okolja.
Z ureditvijo obrtne cone je potrebno zagotoviti kvalitetne delovne pogoje v skladu z normativi in pravilniki o varstvu pri delu. Prav tako je potrebno zavarovati sosednja področja pred škodljivimi vplivi onesnaževanja zraka, vode, zemlje ali prevelike emisije hrupa, koncentracije prometa ipd. in to tako, da se sedanje razmere ne bodo poslabšale. V postopku oblikovanja, zazidalnega načrta je potrebno izdelati detajlno oceno novo predvidenih dejavnosti s stališča požarne varnosti: preveriti medsebojne odmike z ozirom na možne medsebojne vplive, izračunati potrebno količino požarne vode in za konkretne obrate določiti režim in stabilne gasilne naprave.
Programske zasnove za ZN G 10 SP Rožna dolina so stalno na vpogled pri pristojnem občinskem upravnem organu.
Spremembe in dopolnitve družbenega plana Občine Grosuplje za obdobje 1990–2000, programske zasnove za zazidalni načrt Rožna dolina 2 – Grosuplje so stalno na vpogled pri pristojnem občinskem upravnem organu.
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna občinska urbanistična inšpekcija.
Zazidalni načrt: Sp. Slivnica – Slivniški pomol
Lega: planska celota I/2, KS Slivnica
Zajema območje vrh pomola slivniškega hriba severno od vasi Spodnja Slivnica.
Površina: 4,1 ha
Zemljišče: IV. kategorija
Program:
– enodružinska stanovanjska gradnja (gostota 50 prebivalcev/ha, območje namenjeno individualni stanovanjski gradnji, možne mirne storitvene dejavnosti
– lokalni park s povezovalnimi pešpotmi in otroškimi igrišči
– lokalni center s storitvenimi dejavnostmi
– ceste in druga infrastruktura
Obvezna izhodišča:
– dostop do novega naselja se mora izogniti prehodu skozi obstoječe strnjeno naselje
– pred izgradnjo individualnih hiš mora biti zgrajeno infrastrukturno omrežje
– upoštevati je treba krajinsko sliko terasastega pobočja – hiše morajo “sedeti” na terasah, arhitektura mora biti izrazito podolžna.
Ureditveni načrt: Odlagališče komunalnih odpadkov Stehan
1. Količine odpadkov v Občini Grosuplje in zmogljivosti deponije
Na osnovi ocene 200 kg odpadkov na prebivalca letno in sedanje količine industrijskih odpadkov znaša skupna letna količina odpadkov v Občini Grosuplje približno 10.500 ton.
Po razpoložljivih podatkih se na deponijo odvaža 110 do 130 m3 odpadkov dnevno, kar znaša 32.500 m3 odpadkov letno. Pri pravilnem kompaktiranju odpadkov na deponiji se volumen zmanjša na 13.060 m3.
Obstoječa deponija komunalnih odpadkov na Stehanu je neustrezno urejena in polna. Z razširitvijo proti zahodu in sanacijo obstoječe deponije je na razpolago 47.000 m3 prostora, kar omogoča deponiranje za 3,6 leta. Za podaljšanje deponiranje na 5 let je potrebno uvesti ločeno zbiranje odpadkov, ki ustrezno zmanjša količine odpadkov, ki se odlagajo na deponijo.
2. Meja območja deponije
Dolgoročni plan Občine Grosuplje določa, da se za odlaganje komunalnih odpadkov s celotnega območja občine, uredi deponija na Stehanu.
Območje deponije ureja z ureditvenim načrtom.
Območje ureditvenega načrta deponije obsega dele naslednjih parcel v k.o. Grosuplje: 833/1, 834/1, 835, 837, 839. Velikost območja je 2,2 ha. Površina novega deponijskega prostora je 0,7 ha, volumen deponije pa 47.000 m3.
3. Podatki in pogoji za realizacijo deponije
3.1. Deponija na Stehanu je namenjena za odlaganje komunalnih odpadkov in izjemoma nenevarnih posebnih odpadkov III. kategorije, skladno s pravilnikom o ravnanju s posebnimi odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi (Uradni list SRS, št. 20/86) ter skladno s 6. in 10. členom odloka o obveznem zbiranju, odvozu in odstranjevanju odpadkov na območju Občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 43/86) po predhodnem soglasju in pod nadzorom pristojne inšpekcije in upravljavca deponije.
3.2. Urejanje deponije obsega naslednje:
– ureditev deponije prostora za varno in neškodljivo deponiranje komunalnih odpadkov:
– zatesnitev dna in bokov deponije z naravnimi in umetnimi tesnilnimi materiali;
– zbiranje izcednih vod v cisterni pod deponijo in sprotno odvažanje v komunalno čistilno napravo Grosuplje;
– odplinjevanje deponije z vertikalnimi sondami;
– odvajanje padavinskih in zalednih vod mimo deponije;
– požarna zaščita deponije;
– ukrepi za zmanjšanje količin izcednih vod;
– žična ograja okoli deponije;
– izvajanje sprotne in končne sanacije in rekultivacije. Po zaključenem odlaganju se mora deponija prekriti s humusom in zatraviti. Po umiritvi deponije se zasadi avtohtoni gozd.
3.3. Odpadki se deponirajo za čelnim zemeljskim nasipom na južni strani deponije v etažah po pet metrov. Odpadki se morajo sproti vgrajevati v delovno čelo, kompaktirati in prekrivati z inertnim materialom. V bližini delovnega čela mora biti deponija prekrivnega materiala.
3.4. Naklon čelnega nasipa oziroma nasipa je 1:3. Končna oblika deponije mora vsebovati značilen teren.
3.5. Deponija je prometno vezana na cesto Grosuplje–Višnja Gora. Vhod mora biti izveden na severni strani deponije. Ob vhodu je plato s kontejnerjem (pisarna, garderoba, sanitarije in priročno skladišče). Za odvod izcednih voda je potrebno zgraditi dovozno cesto pod deponijo.
3.6. Za oskrbo s sanitarno in požarno vodo se zgradi priključek na obstoječe vodovodno omrežje. Dopustna je izvedba cisterne za sanitarno vodo in cisterne za požarno vodo, ki mora zagotoviti dveurno gašenje.
3.7. Golosek se izvede le na površini, potrebni za ureditev deponije in spremljajočih ureditev (dostopne ceste, protipožarni pas, deponija prekrivnega materiala). Ob regionalni cesti je potrebno zasaditi zaščitno zelenje iz avtohtonih vrst drevja in grmičevja.
3.8. Ureditev deponije in odlaganje odpadkov mora preprečevati nastajanje in širjenje škodljivih vplivov na okolje. V primeru večjih škodljivih vplivov, kot so le-ti dopustni, je potrebno izvesti takojšnjo sanacijo in po potrebi zapreti deponijo.
3.9. Deponija mora biti zasnovana tako, da bo omogočeno postopno izvajanje sanacije in rekultivacije na območjih, kjer je odlaganje zaključeno ter kar najhitrejšo vzpostavitev prvotnega stanja in vključitev območja v značilno krajinsko podobo. Dodatna zasaditev zaščitnega zelenja ob regionalno cesto ter gozd na jugu deponije omili vidno degradacijo in preprečuje morebitno širjenje škodljivih vplivov deponije (predvsem smrad) v širši prostor.
1.3.5. Usmeritve za urejanje drugih območij v naseljih
Za urejanje drugih posegov v območja naselij bomo upoštevali naslednje usmeritve.
Pokopališča se urejajo z ureditvenimi načrti. Nova pokopališča se parkovno urejajo.
– Na podlagi UrN se postopno širi sedanje pokopališče v Grosuplju (območje G13 Pokopališče) in Šmarje-Sap (ŠS3 Šmarje)
Manjše površine za šport in rekreacijo v naseljih se urejajo s PUP, večje sklenjene športne površine pa z UrN.
1.3.6. Urejanje ostalih naselij
Ruralna, pretežno ruralna in ruralno – urbana naselja se bodo v tem planskem obdobju urejala na podlagi določil PUP oziroma do njihovega sprejetja na podlagi določil UR.
Podrobne usmeritve za urejanje različnih tipov naselij so kot obvezno izhodišče za pripravo prostorskih izvedbenih aktov, opredeljene v DP.
Sedanja počitniška naselja se bodo urejala na podlagi določil UR oziroma PUP.
Tabela: Površine počitniških naselij, ki se do sprejetja PUP urejajo z urbanističnim redom
----------------------------------------------------------------
Naselje                                         Novo stanje v ha
----------------------------------------------------------------
1. Dole                                                    15,09
2. Male Lipljene                                            6,90
3. Polica I.                                                2,70
4. Polica II.                                               2,10
5. Škocjan                                                  2,40
6. Velike Lipljene                                         11,93
7. Vino                                                     2,00
----------------------------------------------------------------
1.3.7. Urejanje posegov z prostor izven naselij
Za območja agromelioracij se izdelajo lokacijske dokumentacije na podlagi določil PUP razen v območjih kjer je zaradi varovanja naravne in kulturne dediščine potrebna izdelava UrN. Območja dediščine v okviru planiranih kompleksov agromelioracij so označena v kartografskem delu DP list 9.
Za vsa območja pridobivanja mineralnih surovin se izdelajo UrN, ki vključujejo nadaljnjo eksploatacijo in sprotno sanacijo območij.
Za odlagališča odpadkov (komunalni odpadki) se izdelajo UrN na podlagi predhodno izdelanih strokovnih podlag, s katerimi so preverjeni vsi možni vplivi na okolje in zaščitni ukrepi.
Za infrastrukturne objekte in naprave izven naselij se izdelajo lokacijski načrti (LN). Za omrežje lokalnega pomena se izdela lokacijska dokumentacija na podlagi določil PUP.
Na prvih območjih kmetijskih zemljišč je predvidena intenzivna kmetijska izraba za poljedelstvo in živinorejo, zato na teh zemljiščih še posebej ne bomo dovoljevali urbanističnih posegov, postavitev lop, čebelnjakov, drugih “vrtičkarskih” objektov, živih mej in podobno.
4. Naloge v zvezi z varstvom okolja
Zaradi naglega gospodarskega razvoja in ob zapostavljanju ekoloških vidikov postaja problem urejanja okolja vse bolj zapleten. Zadnje čase pa se vedno bolj krepi družbena zavest o nujnosti bolj organiziranih naporov za reševanje obstoječih in novo nastajajočih okolskih in ekoloških problemov.
Kljub ukrepom in določenim naporom v prejšnjem srednjeročnem obdobju, glavni problemi okolja še vedno ostajajo:
a) Kemične snovi, nevarni in posebni odpadki v okolju
Za reševanje teh problemov načrtujemo, da se bodo vse organizacije in obrtniki, ki kot stranski produkt proizvajajo take snovi, vključile v zato ustanovljen regijski konzorcij in da bodo nevarne in posebne odpadke zbirali na ustrezno zaščitenih mestih, odlagali pa na posebej za to določeni regijski deponiji.
b) Odlaganje komunalnih odpadkov
Dosedanje, praviloma neurejeno odlaganje smeti in odpadkov kjerkoli ali kvečjemu na neurejenih krajevnih smetiščih je stalen vir onesnaževanja. Z vzpostavitvijo centralne deponije komunalnih odpadkov v Stehanu bo za območje celotne občine organiziran tudi obvezen odvoz odpadkov na to deponijo ob zapolnitvi le-te pa na ustrezno pripravljeno novo deponijo, kjer bo večji poudarek na sortiranju in predelavi odpadkov kot na deponiranju.
c) Onesnažena voda
V prejšnjem obdobju so bile nakazane rešitve v zvezi s čiščenjem odpadnih voda. Z izgradnjo centralne čistilne naprave v Grosupljem je zagotovljena možnost, da se ustrezno prečiščujejo industrijske in komunalne odplake najbolj problematičnih območij Grosuplje–Šmarje. Prioritetna naloga ostaja izgradnja kanalizacijskega sistema v teh naseljih, na katerega se bodo obvezno morali priključiti vsi onesnaževalci vode. Za manjša naselja, kjer priklop na osrednji kanalizacijski sistem ni smotrn, se predvideva izgradnja manjših – lokalnih čistilnih naprav.
Za zavarovanje potencialnih virov pitne vode je sprejet odlok o zaščiti vodnih virov v Občini Grosuplje, ki se po potrebi dopoljnjuje.
d) Onesnaževanje zraka
Območje občine še vedno spada v cono ustrezne čistosti zraka, za katero ni potrebno sprejemati posebnih ukrepov. Vendar merjenja v zadnjem času že kažejo občasno prestopanje dovoljene meje onesnaženja zraka, zlasti v Grosuplju.
Za pravočasno zavarovanje zraka v Grosupljem že obratuje skupna kotlarna za področje vzhodnega dela Grosupljega (Brinje, Jerova vas, Ob Grosupeljščici), ki bo nadomestila večje število individualnih kurišč. V industrijski coni Grosuplje se bo predvidela skupna toplarna. Proučena bo tudi možnost priključevanja preostalega dela naselja. Podpreti je treba možnost oskrbe gospodinjstev in industrijskih obratov z zemeljskim plinom iz centralne plinske postaje ali iz plinovoda (iz Ljubljane).
e) Izgubljanje orne zemlje
Po sprejemu intervencijskega zakona o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti smo iz zazidljivih con izvzeli večino kmetijskih zemljišč I. in II. kategorije. Poizkuse samovoljne gradnje na teh zemljiščih naj inšpekcijske službe dosledno opravljajo.
Izjemni možni posegi na ta zemljišča so sprejeti z dolgoročnim planom Občine Grosuplje.
Zaraščanje kmetijskih zemljišč je prisotno na za kmetijstvo manj primernih zemljiščih. Kjer je ekonomsko upravičeno, bodo taka zemljišča ponovno rekultivirana. Prepočasi pa poteka preurejanje pašnikov in travnikov v orne njivske površine, predvsem v nižinskem delu, kjer so to absolutne orne površine in za poljedelstvo primerni pogoji.
f) Nered v gradnjah
Nered v gradnjah je v občutnem porastu. To je posledica zaostrenih razmer na področju gradnje stanovanj in poslovnih prostorov, v neizgrajenih ekonomskih, davčnih, še posebej pa zemljiški – lastninskih mehanizmih usmerjanja gradnje, neučinkovitosti upravnih in ostalih za to zadolženih ustanov (v poslovanju, nadzoru, vodenju upravnih postopkov, svetovanju in usmerjanju gradnje) in neustrezne kaznovalne politike.
V kratkem času žal ni možno predvideti bistvenih izboljšav na tem področju, temveč lahko načrtujemo predvsem zaustavitev sedanjih nesprejemljivih trendov in zahtevamo odločnejše posredovanje pri začetih nedovoljenih gradnjah.
g) Kamnolomi, peskokopi in drugi posegi v prostor
Sanacija opuščenih kopov in priprava ustrezne dokumentacije za sanacije ostaja ena izmed pomembnih nalog iz prejšnjega obdobja.
Poizkušali se bomo izogniti parcialnemu reševanju posegov v prostor in pomanjkanju strokovnosti v določenih fazah, kar je do sedaj pogojevalo izsiljevanje rešitev novih posegov v prostor brez alternativnih variant.
Zaključek:
Občinski svet bo zagotovil izdelavo programa varstva okolja v občini in izdelavo katastrov onesnaževalcev.
Takojšnjo saniranje okolskih in ekoloških problemov ni možno opraviti “čez noč”. Zato si poleg postopnega saniranja obstoječih žarišč lahko postavimo za cilj, da ne bomo povzročali novih problemov na tem področju.
Do leta 2000 načrtujemo, da bodo postali ekološki kriteriji novih investicij enakovredni ekonomskim, po tem pa moramo vztrajati, da ekološki vidiki postanejo najpomembnejši kriteriji.
6. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 352-36/96
Grosuplje, dne 18. decembra 1996.
Predsednica
Občinskega sveta
občine Grosuplje
Angelca Likovič, dipl. org. l. r.