Uradni list

Številka 70
Uradni list RS, št. 70/1996 z dne 6. 12. 1996
Uradni list

Uradni list RS, št. 70/1996 z dne 6. 12. 1996

Kazalo

3865. Odlok o ustanovitvi Javnega zavoda Zdravstveni dom Radeče, stran 6007.

Na podlagi 3., 8. in 51. člena zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91); 29., 100.a člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 in 14/95); 7. člena zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92) in na osnovi 19. člena statuta Občine Radeče (Uradni list RS, št. 51/95) je Občinski svet občine Radeče na seji dne 29. 10. 1996 sprejel
O D L O K
o ustanovitvi Javnega zavoda Zdravstveni dom Radeče
I. UVODNA DOLOČBA
1. člen
Občina Radeče ustanavlja s tem odlokom javni zdravstveni zavod za opravljanje osnovne zdravstvene dejavnosti za Občino Radeče.
Dejavnost zavoda je javna služba, katere izvajanje je v javnem interesu.
II. IME IN SEDEŽ USTANOVITELJA
2. člen
Ime ustanovitelja zavoda je: Občina Radeče, s sedežem Ulica Milana Majcna 1, Radeče.
III. IME IN SEDEŽ JAVNEGA ZAVODA
3. člen
Ime javnega zavoda je: Javni zavod Zdravstveni dom Radeče.
Sedež zavoda je Ulica OF 8, Radeče.
Skrajšano ime zavoda: ZD Radeče.
Zdravstveni dom ima pečat. Oblika in napis se določita v statutu Zdravstvenega doma.
4. člen
Zavod lahko spremeni ime in sedež po predhodnem soglasju ustanovitelja. V pravnem prometu mora zavod uporabljati ime iz predhodnega člena.
IV. ORGANIZIRANOST JAVNEGA ZAVODA
5. člen
Notranjo organizacijo zavoda, organizacijske in strokovne enote in lokacije, na katerih zavod organizira izvajanje dejavnosti, določa zavod s statutom.
V. DEJAVNOST JAVNEGA ZAVODA
6. člen
Dejavnost Javnega zavoda Zdravstveni dom Radeče je:
– osnovna zdravstvena dejavnost v skladu s 7. členom zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92);
– druge zdravstvene storitve v skladu z zakonom.
Zdravstveni dom ima organizirano najmanj:
– preventivno zdravstveno varstvo vseh skupin prebivalcev,
– nujno medicinsko pomoč,
– splošno medicino,
– zdravstveno varstvo žensk,
– zdravstveno varstvo otrok in mladine,
– patronažno službo,
– laboratorijsko in drugo diagnostiko,
– družinsko medicino,
– preventivno in kurativno zobozdravstvo,
– medicino dela ter fizioterapijo,
– reševalno službo,
– specialistično ambulantno dejavnost za področja, ki niso vezana na bolnišnično zdravljenje, v skladu z mrežo javne zdravstvene službe.
V tem členu naštete dejavnosti se lahko izvajajo v sodelovanju z zasebnimi zdravstvenimi delavci in zdravstvenimi sodelavci, ki na podlagi koncesije opravljajo javno službo.
VI. ORGANI ZAVODA
7. člen
Z zavodom upravljajo in vodijo posle zavoda v mejah pooblastil in nalog, ki jih v skladu z zakonom določata ta odlok oziroma statut zavoda:
– svet zavoda,
– direktor zavoda,
– strokovni svet zavoda.
Zavod ima lahko tudi druge organe, ki jih določata zakon ali statut zavoda.
a) Svet zavoda
8. člen
Svet zavoda sestavljajo:
– 3 predstavniki delavcev zavoda,
– 1 predstavnik zavarovancev in drugih uporabnikov,
– 3 predstavniki ustanovitelja.
Predstavnike delavcev zavoda izvolijo delavci neposredno po postopku in na način, ki ga v skladu z zakonom določa statut zavoda.
Predstavnika uporabnikov oziroma zavarovancev imenuje Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Predstavnike ustanovitelja imenuje občinski svet v skladu s statutom občine.
9. člen
Mandat članov sveta traja štiri leta.
Član sveta zavoda je v svet lahko izvoljen največ dvakrat zaporedoma.
Predsednika sveta se izvoli izmed članov sveta na konstitutivni seji.
10. člen
Svet zavoda:
– sprejema statut in druge splošne akte, ki urejajo zadeve iz pristojnosti sveta zavoda v soglasju z ustanoviteljem,
– sprejema program dela in razvoj zavoda,
– spremlja izvrševanje programa dela,
– sprejema finančni načrt,
– sprejema zaključni račun,
– odloča o najemanju dolgoročnih kreditov s soglasjem ustanovitelja,
– daje soglasje ob sklepanju pogodb in odločitvam, za katere je tako določeno v statutu,
– predlaga ustanovitelju spremembo ali razširitev dejavnosti,
– daje ustanovitelju in direktorju zavoda predloge in mnenja o posamičnih vprašanjih,
– sprejema program rezreševanja presežnih delavcev zavoda,
– imenuje in razrešuje glavnega direktorja zavoda s soglasjem ustanovitelja,
– imenuje in razrešuje člane disciplinske komisije, komisije za varstvo pravic delavcev, izvršilnih organov in stalnih ali občasnih komisij,
– opravlja druge zadeve v skladu z zakonom in aktom o ustanovitvi oziroma s statutom zavoda.
b) Direktor
11. člen
Direktorja imenuje svet zdravstvenega doma v soglasju z ustanoviteljem.
12. člen
Direktor zdravstvenega doma:
– predstavlja in zastopa zdravstveni dom,
– organizira in vodi delo in poslovanje zdravstvenega doma,
– odgovarja za zakonitost dela,
– vodi strokovno delo zdravstvenega doma,
– odgovorja za strokovnost dela zdravstvenega doma,
– odloča o sklenitvi delovnega razmerja delavcev,
– sklepa pogodbe do višine, ki jo določa statut,
– imenuje delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi,
– odloča o razporejanju delavcev k določenim delom in nalogam,
– predpiše splošne akte zavoda razen tistih, ki so v pristojnosti sveta zavoda,
– opravlja druge zadeve na podlagi zakona.
13. člen
Za direktorja je imenovan kandidat na podlagi javnega razpisa in soglasja ustanovitelja, če izpolnjuje pogoje v skladu z zakonodajo in statutom:
– visoka strokovna izobrazba medicinske smeri,
– 5 let delovnih izkušenj na ustreznih delih in nalogah.
c) Strokovni svet
14. člen
Naloge, sestavo in način oblikovanja strokovnega sveta določa statut zavoda.
VII. DELOVNA RAZMERJA
15. člen
Delovna razmerja ter udeležba delavcev pri upravljanju in uresničevanju sindikalnih pravic, se ureja v skladu z zakoni, kolektivnimi pogodbami in splošnimi akti zavoda.
VIII. SREDSTVA ZA DELO ZDRAVSTVENEGA DOMA
16. člen
Zdravstveni dom pridobiva sredstva s plačili za opravljene zdravstvene storitve, iz sredstev proračuna občine, iz pogodbenih razmerij z zasebnimi zdravstvenimi delavci in zasebnimi zdravstvenimi sodelavci koncesionarji ter iz drugih virov, določenih z zakonom.
17. člen
Ustanovitelj iz občinskega proračuna zagotavlja sredstva za investicije in za druge obveznosti, določene z zakonom in tem odlokom na osnovi sprejetega programa zdravstvenega varstva v občini.
18. člen
Zdravstveni dom lahko za izboljšanje materialne osnove dela, za nabavo specifične ali nadstandardne opreme ali za izvedbo nadstandardnega programa oziroma za organizacijo in izvajanje izrednih aktivnosti, zbira sredstva od donatorjev neposredno ali prek donatorskega sklada, ustanovljenega na ravni občine.
IX. RAZPOLAGANJE S PRESEŽKOM PRIHODKOV NAD ODHODKI IN NAČIN KRITJA PRIMANJKLJAJA
19. člen
Zdravstveni dom samostojno gospodari s sredstvi prihodkov, ki jih ustvari z opravljanjem svoje dejavnosti.
Presežek prihodkov nad odhodki zavod lahko nameni za razvoj, medicinsko-tehnološko posodobitev in opravljanje dejavnosti s soglasjem ustanovitelja.
Presežek prihodkov nad odhodki zdravstveni dom lahko nameni za investicije v opremo ali obnovo in vzdrževanje opreme s soglasjem ustanovitelja. Del presežka pa se po predhodnem soglasju ustanovitelja lahko nameni za stimulativno nagrajevanje delavcev.
20. člen
Primanjkljaj sredstev v poslovanju zdravstvenega doma, izkazan v medletnem in letnem poslovnem poročilu, krije ustanovitelj le, če zdravstveni dom z analizo stanja dokaže, ustanovitelj pa ugotovi, da je do primanjkljaja prišlo zaradi motenj v poslovanju, katerih vzrok je dispariteta med kalkulativnimi elementi cen storitev in realiziranimi cenami. Pri tem mora zdravstveni dom dokazati, da ima sistemizirano in zasedeno število delovnih mest v skladu z normativi in standardi sprejetimi na ravni občine ter da je realizirana masa sredstev za plače enaka ali nižja od zneska vkalkuliranih plač za obdobje, v katerem je ugotavljen primanjkljaj.
21. člen
Primanjkljaj sredstev, ugotovljen iz naslova preveč izplačanih plač, krije zdravstveni dom.
22. člen
Če zdravstveni dom v medletnem ali letnem obračunskem obdobju izkaže presežek prihodkov nad odhodki in presežek nameni za stimulacijo zaposlenih v skladu z zakonom, kasneje pa izkaže primanjkljaj, ga mora pokriti v breme sredstev za plače najkasnjeje v naslednjem obračunskem obdobju, razen če dokaže, da financer še ni izpolnil svoje obveznosti v celoti.
23. člen
Realizacija prihodkov zdravstvenega doma iz dejavnosti, ki ni predmet osnovnih dejavnosti (lastne realizacije), je prihodek zdravstvenega doma, s katerim samostojno razpolaga. Če ZD ne posluje pozitivno, se s temi prihodki najprej poravnajo stroški osnovne dejavnosti.
Prihodke iz prvega odstavka tega člena zdravstvenega doma se ne more razporejati v investicije ali za druge namene, iz naslova katerih bi nastale višje obveznosti financiranja, če k temu ustanovitelj ne da soglasja.
X. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI ZDRAVSTVENEGA DOMA V PRAVNEM PROMETU
24. člen
Zdravstveni dom odgovarja za svoje obveznosti s premoženjem, s katerim razpolaga.
Zdravstveni dom je pravna oseba. V pravnem prometu s tretjimi osebami ima vsa pooblastila, razen za promet z nepremičninami, kjer je potrebno soglasje ustanovitelja.
25. člen
Zdravstveni dom lahko sklepa pogodbe in opravlja druge pravne posle samo v okviru dejavnosti, ki je določena s tem odlokom in vpisom v sodni register.
26. člen
Zdravstveni dom predstavlja in zastopa v pravnem prometu direktor neomejeno.
27. člen
Zdravstveni dom je dolžan skrbeti za vzdrževanje in obnavljanje stavb in prostorov, ki jih je v soglasju z ustanovitelji oddal v najem ali v zakup koncesionarjem ter vzdrževati in obnavljati opremo v teh prostorih, v skladu s pogodbo.
28. člen
Zdravstveni dom je dolžan dati koncesionarju možnost najema prostih prostorov in opreme, ki jih dolgoročno ne bo potreboval za opravljanje javne zdravstvene službe, ter omogočiti vlaganje lastnih najemnikovih sredstev v prostore in opremo.
29. člen
Zdravstveni dom je dolžan koncesionarja na njegove stroške vključiti v strokovno izpopolnjevanje, ki ga organizira za svoje zdravnike in zobozdravnike oziroma za druge svoje zdravstvene delavce.
XI. ODGOVORNOST USTANOVITELJA ZA OBVEZNOSTI ZDRAVSTVENEGA DOMA
30. člen
Ustanovitelj odgovarja le za tiste obveznosti zdravstvenega doma, ki jih zdravstveni dom prevzame ali se zanje obveže iz pravnih poslov v okviru dejavnosti zdravstvenega doma, določene s tem odlokom ter na osnovi programa dela zdravstvenega doma, h kateremu je dal predhodno soglasje.
XII. DRUGE MEDSEBOJNE PRAVICE IN OBVEZNOSTI USTANOVITELJA ZDRAVSTVENEGA DOMA
31. člen
Zdravstveni dom je dolžan ustanovitelju najmanj enkrat letno pošiljati podatke o poslovnih rezultatih zdravstvenega doma ter druge podatke, ki so nujni za izvrševanje funkcije ustanovitelja.
32. člen
Ustanovitelj je dolžan zdravstvenemu domu zagotavljati sredstva za njegovo delo v okviru sprejetega programa po dogovorjeni dinamiki, odvisno od vrste sredstev, ki jih za delo zdravstvenega doma zagotavlja ustanovitelj.
Zdravstveni dom ne sme prevzemati finančnih obveznosti izven sprejetega programa.
33. člen
Zdravstveni dom mora od ustanovitelja:
– pridobiti soglasje k določbam statuta,
– pridobiti soglasje k imenovanju in razrešitvi direktorja,
– pridobiti soglasje k statutarnim spremembam in
– pridobiti soglasje k spremembi ali razširitvi dejavnosti.
Če ustanovitelj ne odloči o izdaji soglasja iz prejšnjega odstavka v roku 60 dni od vložitve zahtevka se šteje, da je soglasje izdal.
XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
34. člen
Zdravstveni dom ima statut, s katerim se natančneje ureja notranja organizacija zdravstvenega doma, organi, njihove pristojnosti, način odločanja in poslovanja zdravstvenega doma v skladu z zakonom in tem odlokom.
Statut sprejme svet zdravstvenega doma s soglasjem ustanovitelja.
Do uskladitve statuta se uporablja veljavni statut, razen določil, ki so v nasprotju z zakonom in s tem odlokom.
Zavod je dolžan uskladiti statut in druge splošne akte zavoda s tem odlokom v šestih mesecih po uveljavitvi tega odloka.
35. člen
Zdravstveni dom lahko za opravljanje skupnih zadev na področju izvajanja nalog knjigovodskega in finančnega poslovanja, planskostatističnih in pravno kadrovskih storitev ter storitev AOP sklene pogodbo z ustrezno službo kolikor navedene storitve ni mogoče zagotoviti v lastni upravi ali upravi ustanovitelja.
36. člen
V času največ 3 mesecev od zagotovitve racionalnejših pogojev in možnosti za opravljanje zadev navedenih v vsebini 35. člena v okviru lastne uprave, oziroma uprave ustanovitelja mora zdravstveni dom opravljanje teh zadev prenesti na ustrezno upravno službo na osnovi ugotovitve sveta JZ ZD Radeče in v soglasju z ustanoviteljem.
37. člen
Občina Radeče s tem odlokom ne prevzema in se ne obvezuje za kakršnekoli obveznosti JZ ZD Radeče in njenega dosedanjega ustanovitelja, ki so nastale pred l. l. 1995 z dnem ustanovitve nove Občine Radeče.
38. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati za zavod na območju Občine Radeče odlok o izločitvi organizacijskih enot Zdravstveni dom Laško in Zdravstveni dom Radeče iz javnega zavoda Zdravstveni center Celje in o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Laško ter javnega zavoda Zdravstveni dom Radeče (Uradni list RS, št. 60/92) v določbah, ki se nanašajo na ZD Radeče.
39. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Radeče
Matjaž Han l. r.