Uradni list

Številka 70
Uradni list RS, št. 70/1996 z dne 6. 12. 1996
Uradni list

Uradni list RS, št. 70/1996 z dne 6. 12. 1996

Kazalo

3837. Odlok o ureditvenem načrtu ob Cesti svobode-jug v Brežicah, stran 5977.

Občinski svet občine Brežice je na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 in 57/94) 39. in 40. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) ter na podlagi 17. in 70. člena statuta Občine Brežice (Uradni list RS, št. 38/95) na 24. seji dne 17. 10. 1996 sprejel
O D L O K
o ureditvenem načrtu ob Cesti svobode – jug v Brežicah
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se sprejme Ureditveni načrt ob Cesti svobode – jug v Brežicah, ki ga je izdelal Savaprojekt Krško pod številko UN 134/92, v avgustu 1996.
2. člen
Določbe tega odloka so dopolnjene z opisi in grafičnimi prikazi v ureditvenem načrtu, ki se nanašajo na lego in velikost objektov, potek infrastrukturnih vodov, pogoje za oblikovanje objektov, naprav in ureditev.
Sestavni deli so:
Tekstualni del
– 1.0. UVOD
– 2.0. IZVLEČEK iz sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Brežice v letu1993
– 3.0. OPIS STROKOVNE REŠITVE
– 4.0. IDEJNE REŠITVE PRENOVE, DOGRADITVE ALI NOVOGRADNJE PROMETNEGA, ENERGETSKEGA, VODOVODNEGA IN KANALIZACIJSKEGA OMREŽJA TER SISTEMA ZVEZ
– 5.0. PRIKAZI PROSTORSKIH UREDITEV IN POGOJEV PO POSAMEZNIH PODROČJIH
– 6.0. POGOJI SOGLASODAJALCEV
– 7.0. BESEDILO ODLOKA O UREDITVENEM NAČRTU
Grafični del
– 8.0. GRAFIČNE PRILOGE
U1 - Izsek iz planskega akta
U2 - Prikaz iz urbanistične zasnove
U3 - Prikaz iz programskih zasnov (namenska raba prostora)
U4 - Prikaz iz programskih zasnov (prostorske enote)
U5 - Geodetska podloga in kopija katastrskega načrta
U6 - Razdelitev območja in namembnost
U7 - Ureditvena situacija
U8 - Situacija komunalne infrasrukture
U9 - Situacija prometne ureditve
II. MEJA OBMOČJA UREJANJA
3. člen
Opis meje območja, ki se ureja z ureditvenim načrtom.
Območje urejanja je opredeljeno vključno z naslednjimi mejnimi ulicami: na jugu z Dobovsko cesto, na severu delno z Bizeljsko cesto in Hrastinsko potjo, na vzhodu s Cesto svobode in na zahodu delno s Trdinovo ulico in Aškerčevo ulico.
Obodna parcelacija navedenega območja je naslednja:
K.o. Zakot: 276/1, 375/1, 272/3, 271/5, 269/4, 268/5, 268/1, 266/1, 265/4, 348/5 (del);
K.o. Trnje: 1/99, 1/8(del), 1/140, 1/141, 1/142, 1/143, 1/144, 1/145, 1/146, 1/147, 1/148, 1/206, 1/230, 1/213, 1/252, 1/51, 1/335, 1/194, 1/332, 1/53, 1/52, 1/254, 10, 11/2, 11/1, 208/2, 1/123, 232;
K.o. Brežice: 1192, 1901, 1080 (del), 1094/1, 1094/1, 1096, 1102, 1099, 1127, 1169, 1199, 1198;
K.o. Trnje: 1/4, 1/156, 348/5 (del);
III. FUNKCIJE OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO PROSTORA
4. člen
Osnovna izhodišča za definiranje namenske rabe in izrabe območja so:
– prilagajanje obstoječemu coningu v programsko zaključenih in definiranih območjih
– izločanje motečih dejavnosti, ki ne sodijo v ožja mestna središča
– uvajanje visokoprofitnih dejavnosti na prostih površinah, predvsem ob Cesti svobode.
5. člen
S konceptom zasnove prostora se skuša:
– zajeziti razpršenost gradnje povojnega dela mesta in ustvariti močan urbani rob ob prostorski ločnici Cesti svobode, ki bo predstavljal protiutež starega mestnega jedra
– umiriti silhueto vzhodne fasade mesta in ustvariti reprezentančni prospekt mesta
– z novimi preboji – ulicami povezati obstoječo grajeno strukturo z upoštevanjem oziroma navezavo na obstoječe prostorske parametre
– ponovno ustvariti prostor ulice oziroma trga poudarjenega z dominantami
– poleg grajene strukture, kot glavnega elementa zasnove, jo dopolnjuje tudi ureditev zelenih površin.
6. člen
Razdelitev območja na prostorske enote:
Prostorska enota Marof
Obsega območje med Dobovsko cesto, Bizeljsko cesto, Trdinovo ulico in Cesto svobode, ki se deli na kareje:
Kare I; je predel med zeleno nepozidano površino na jugu in zadnjim nizom individualnih stanovanjskih hiš na Marofu, ter med Cesto svobode in Trdinovo ulico.
Kare II; je predel med zadnjim nizom individualnih stanovanjskih hiš na Marofu in prvim nizom individualni stanovanjskih hiš ob Borštnikovi ulici ter med Cesto svobode in Trdinovo ulico.
Kare III; je predel prvih, individualnih stanovanjskih hiš v trikotniku med Bizeljsko cesto, Cesto svobode in Borštnikovo ulico.
Kare IV; je predel zelenega nepozidanega pasu med Dobovsko cesto, Cesto svobode zadnjim nizom individualnih stanovanjskih hiš in Trdinovo ulico.
Prostorska enota tovarna pohištva
Obsega prostor med Trdinovo ulico, Hrastinsko potjo, Aškerčevo ulico in podaljškom Orehove aleje ter prostor med Tovarno pohištva in Stiplovškovo ulico.
Prostorsko enoto tovarne pohištva delimo na kareje:
Kare V; je predel, kjer stoji tovarna pohištva, med Trdinovo ulico, Aškerčevo ulico in podaljškom Orehove aleje.
Kare VI; je predel med Hrastinsko potjo, Trdinovo ulico, tovarno pohištva in Aškerčevo ulico.
Kare VII; je nepozidan predel med tovarno pohištva na vzhodu, Stiplovškovo ulico na jugu in stanovanjsko gradnjo na severu in zahodu.
7. člen
Usmeritve za namensko rabo po prostorskih enotah
Prostorska enota Marof
Obstoječa zelena površina s kmetijskimi zemljišči v kareju IV med Dobovsko cesto in Marofom je še naprej predvidena kot nepozidana zelena površina (v prihodnosti je možna parkovna ureditev). Edino pozidavo s programom na omenjeni zeleni površini predstavlja le obstoječa ter na novo predvidena bencinska črpalka. Stanovanjski kare I na Marofu je že formiran z enodružinsko stanovanjsko zazidavo. V prihodnosti so možne razširitve stanovanjskega programa in pa eventualno obrtno uslužnostna dejavnost (nehrupna dejavnost).
Obstoječi program kareja III predstavljata enodružinska stanovanjska gradnja in hiše z lokali ob Bizeljski cesti. Dovoljena je sprememba namembnosti stanovanjskega objekta – prvo nadstropje, ki je last Mlakar Ivana in Tatjane na Boršnikovi ulici 9, iz stanovanjske v prenočitveno, v obsegu kapacitet kot to omogoča pripadajoče funkcionalno zemljišče. Predvideni program kareja II predstavlja poslovni center ob Cesti svobode, gostinsko-poslovni center na obstoječi zeleni površini med Marofom in nizom enodružinskih hiš ob Bizeljski cesti, poslovni objekt ob Trdinovi ulici in manjši poslovno-stanovanjski objekt ob poslovnem centru.
V prihodnosti so močne razširitve stanovanjskega programa in morebitna obrtno uslužnostna dejavnost (nehrupna dejavnost).
Prostorska enota tovarna pohištva
Osnovni program predstavlja obstoječa Tovarna pohištva s svojo proizvodno dejavnostjo. Dopolnitev programa predstavljajo poslovni objekti s proizvodnjo ob Hrastinski poti ter stanovanjski objekti med Stiplovškovo ulico in tovarno pohištva.
IV. USMERITVE ZA URBANISTIČNO ARHITEKTONSKO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE
8. člen
Skupna splošna merila in pogoji za poseganje v prostor
V prostorskih enotah so dopustne gradnje in ureditve:
– poslovnih, stanovanjskih in pomožnih objektov v skladu z opremljeno vsebino
– adaptacije in rekonstrukcija obstoječih objektov
– nadomestne gradnje neustreznih objektov
– prometnih, komunalnih, energetskih objektov ter objektov in naprav sistema zvez
– zelenih površin
– likovnih elementov, tudi izven zarisanih lokacij (na podlagi lokacijskih preverb).
Za vsak poseg v prostor se pred izdajo lokacijskega dovoljenja, izdela dokumentacija za ugotovitev skladnosti s konceptom zasnove ureditvenega načrta. Osnova za to dokumentacijo je investitorjev program s prikazom tehnologij vhodnih in izhodnih parametrov in potrebnih gabaritov.
Za funkcionalno zemljišče se šteje cela gradbena parcela brez izjem.
Na parcelah, kjer je predvidena pozidava se lahko izdela lokacijska dokumentacija in izda lokacijsko dovoljenje za parkirišča, kar se šteje za usklajeno z UN.
Pri spremembi namembnosti obstoječih objektov mora investitor pridobiti pozitivno soglasje sosedov – mejašev.
Izhodišča za gradbene linije; gabariti in odmiki od objektov:
– višinski gabarit se odvisno od kareja vklaplja v kompozicijski odnos urbanega okolja in njegovih značilnosti, pomemben generator gabarita je tudi prometnica ob kateri bo stal objekt
– za novogradnje je minimalni gabarit P+1, maksimalni pa P+4+M, oziroma max. 21 m od nivoja terena
– vsi objekti imajo lahko največ dve kletni etaži.
Za nekontinuirano-razpršeno pozidavo je višinski gabarit (podstrešje vključeno):
– P+1 če je površina stavbišča manj kot 120m2
– P+2, če je površina stavbišča enaka ali večja od120m2
– P+3, če je površina stavbišča večja od 180m2
– možna je fazna gradnja objektov v sklopu funkcionalnega zemljišča
– gradbena linija ob prometnicah je označena v karejih, kjer je to potrebno za razumevanje odnosov do načrtovanih objektov, in začrtana z prekinjeno črto v ureditveni situaciji ureditvenega načrta – kar je tudi največja toleranca (od tlorisa) objektov.
– odmik od sosednjega objekta je določen za vsak kare posebej in glede na višino objekta, če je lociran ob parcelni meji ali prometnici veljajo odmiki določeni v 13. členu tega odloka
– poleg prometnic je določen tudi maksimalen odmik, ki znaša od 8 do 16 m
– gradbena linija se podreja značilnostim urbane teksture vsakega kareja.
9. člen
Usmeritve za posege v prostor po posameznih območjih
Prostorska enota Marof
Kare I;
Stanovanjski kare na Marofu je že formiran z enodružinsko stanovanjsko zazidavo. V prihodnosti so možne razširitve stanovanjskega programa in pa eventualno servisna dejavnost (nehrupna dejavnost – samozaposlitev lastnikov, brez povečanja kapacitet delovnih mest, oziroma bistvenega povečanja prometa). V odvisnosti od velikosti parcele in stavbišča se aplicirajo usmeritve za novogradnjo, nadomestno gradnjo, prizidke in manjše dozidave. Višina objektov je od VP+P +M do P+1.
Kare II:
Značilnost kareja je v težnji po kontinuirani pozidavi z enotno gradbeno linijo. Predvideni program predstavlja poslovni objekt ob Cesti svobode (P+4) in manjši poslovno- stanovanjski objekt ob njem (P+2), kompleks poslovno gostinske ponudbe (P+4, P+1), kompleks poslovnih objektov P+3 (P+2) in poslovni objekt ob Trdinovi ulici (P+2) na obstoječi zeleni površini med Marofom in nizom enodružinskih hiš ob Bizeljski cesti.
Kompleksi objektov, kjer je ob prometnicah začrtana kontinuirana gradbena linija, ima dopuščen višinski gabarit P+1, vsebina je namera formiranja mestne aleje. Objekti višinskega gabarita P+4 v območjih, kjer se stikajo neposredno s prej omenjenimi objekti, se priredijo za komunikacijske in skupne prostore.
Za vse večje objekte je potrebno zagotoviti predhodno geotehnično raziskavo terena.
Kare III:
Obstoječi program predstavljata enodružinska stanovanjska gradnja in hiše z lokali ob Bizeljski cesti.
V tem kareju je izrecno dovoljena kontinuirana gradnja, če se lastnika oziroma lasniki sosednjih parcel popreje sporazumno odločijo o simultani konstrukciji objektov, ki pa morajo biti enake višine in upoštevajo enotno gradbeno linijo in odmik od prometnic.
Višina objektov je od P+M do P+1.
Kare IV:
Obstoječa zelena površina s kmetijskimi zemljišči med Dobovsko cesto in Marofom je še naprej predvidena kot nepozidana zelena površina (v prihodnosti je možna parkovna ureditev). Edino pozidavo s programom na omenjeni zeleni površini predstavlja obstoječa in predvidena bencinska črpalka. Natančno lokacijo nezgrajene črpalke se določi z lokacijsko dokumentacijo glede na zmožnosti terena in upoštevanje veljavnih predpisov.
Prostorska enota tovarna pohištva
Kare V:
Osnovni program kareja, ki se ne spreminja, predstavlja obstoječa tovarna pohištva s svojo proizvodno dejavnostjo. Ob Trdinovi in Aškerčevi ulici se upošteva obvezni odmik od prometnic.
Kare VI:
Izvršitev programa v kareju predstavljajo poslovno-industrijski objekti ob Hrastinski poti. Z vzorcem pozidave poslovnih in proizvodnih objektov se poskušamo prilagoditi obstoječi grajeni strukturi, poskušamo ublažiti “mega” strukturo Tovarne pohištva, ter ustvariti novo gradbeno linijo – prostor ulice.
Stanovanjska namembnost v tem kareju je dovoljena.
Višina objektov je P+1+M.
Upošteva se odmik objektov od prometnic; Hrastinske poti, Trdinove ulice in Aškerčeve ulice.
Kare VII:
Stanovanjski objekti med tovarno pohištva na vzhodu, Stiplovškovo ulico na jugu in stanovanjsko gradnjo na severu in zahodu – višine P+2 tvorijo zaključen kompleks kolektivne stanovanjske gradnje z odgovarjajočim številom parkirinih prostorov (20) na svojem privatnem dvorišču.
10. člen
Iz izhodišča, da je to reprezentančni del mesta, je zahtevano skrbno oblikovanje fasade proti Cesti svobode. Glede na želeni “kontrast” staro mestno jedro – nova pozidava je zaželen sodoben pristop k oblikovanju fasad, brez uporabljanja klasičnih elementov značilnih za mestno jedro.
Na obstoječih “industrijskih” objektih je potrebno izvesti maskiranja fasad, oziroma dograditev objektov v smeri ceste po novih izhodiščih. Na območjih kjer poslovne pozidave še ni naj se začne trend ukinjanja in prestavljanja gospodarskih poslopij in pomožnih objektov iz najbolj atraktivnega območja.
11. člen
V območju urejanja ostaja zelena površina, to je območje v Marofu pri južnem vhodu v mesto, kjer je možna parkovna ureditev.
12. člen
Za realizacijo predvidene pozidave je potrebna v skladu z njeno dinamiko, rušitev nekaterih dotrajanih stanovanjskih objektov; objekt na parcelni številki 357/1 (že porušen) in objekt na parcelni številki 2/1 oba k.o. Trnje.
V. POGOJI ZA PROMETNO, KOMUNALNO IN ENERGETSKO UREJANJE OBMOČJA
13. člen
a) Primarna mestna cesta (hkrati tudi regionalna povezava) je Cesta svobode in bo v perspektivi osrednja os prometnega dogajanja. Glede na svoj pomen ji je potrebno zagotoviti najvišji standard:
– širina vozišča 8–7,50 m za zagotovitev tretjih pasov
– ločen kolesarski in peš promet
– najmanjša razdalja med priključki je 300 m
– možnosti širitve, izvedba dodatnih voznih pasov proti vzhodu
– najmanjši odmik od ceste je 10 m
sekundarne mestne ceste, mestne vpadnice zagotavljajo glavne prečne povezave v mestu in s tem močno vplivajo na propustnost, oziroma prispevajo k tekočemu prometu.
Ob rekonstrukcijah je potrebno zagotoviti naslednje osnovne elemente:
– širina vozišča 6 m–6,5 m
– ločen kolesarski in peš promet
– najmanjša razdalja med priključki je 80 m
– najmanjši odmik objektov od vozišča je 6 m, kjer je predviden nasad dreves pa 12m,
največji 18 m
Glede na stanje so vse vpadnice potrebne delnih rekonstrukcij.
b) Zbirne mestne ceste morajo zagotoviti naslednje osnovne elemente:
– širina vozišča 5–5,50 m
– najmanjša razdalja med priključki je 50 m
– izvedba obojestranskega pločnika
– najmanjši odmik objektov od vozišča – varovalni pas je 5 m, izjema sta Trdinova ulica in Hrastinska pot, kjer je varovalni pas v območju UN 7m, zaradi nasada dreves največji dovoljen odmik je 12 m, z izjemo kareja VI ob Hrastinski poti, kjer je največji dovoljen odmik 18m
– izvedba dvosmerne kolesarske steze na Trdinovi ulici.
Kjer obstoječe stanje ne omogoča zagotovitve teh elementov je možna tudi ureditev za izboljšanje razmer z omejitvenimi ukrepi – prometnimi znaki.
c) Stanovanjske ulice, ki zagotavljajo dovoze do objektov in parkirišč morajo zagotoviti naslednje osnovne elemente:
– najmanjši odmik objektov – varovalni pas je 4 m, največji dovoljen odmik je 12 m
– širina vozišča: 5–5,5 m:
– izvedba vsaj enostranskih pločnikov.
14. člen
Na celotnem območju urejanja je predviden dvosmeren avtomobilski promet. Višinski poteki rekonstrukcij in novogradenj se prilagajajo cestnemu omrežju, tako da je niveleta novih odsekov definirana s koto priključitve na obstoječo prometnico.
15. člen
Na območju so predvideni naslednji novi odseki:
– nova povezava v nadaljevanju Hrastinske poti proti poslovno-trgovskemu centru in njegovemu parkinemu prostoru, na katero se priključita dve krožni povezavi, ki napajata stanovanjski in poslovno-stanovanjski del kareja II in kareja III prostorske enote Marof
– več novih (slepih) ulic kot dovoz do stanovanjskih “otokov” in parkirišč, ter povezava z zbirnimi mestnimi cestami.
Trdinova ulica, Aškerčeva ulica in njen podaljšek pri tovarni pohištva, in Hrastinska pot so predvidene za delno rekonstrukcijo, in sicer do potrebnih standardov, z izgradnjo obojestranskih hodnikov za pešce. Trdinova ulica se poleg hodnikov za pešce razširi in rekonstruira še v smislu konstrukcije dodatne dvosmerne kolesarske steze na desni strani ulice gledano proti severu. Hodnik za pešce in omenjena dvosmerna kolesarska steza sta ločena z utopljenim vrtnim robnikom širine 5 cm.
Predvidena je rekonstrukcija križišč z večjimi elementi (radiji) z večjo preglednostjo in širino križišč; Cesta svobode z Bizeljsko cesto, Trdinova ulica z Bizeljsko cesto, Hrastinska pot s Trdinovo ulico in Aškerčeva ulica s Hrastinsko potjo.
16. člen
Potrebno število parkirnih mest se zagotavlja z izgradnjo predvsem tam, kjer je predvidena poslovna in mešano poslovno stanovanjska namembnost. Potrebno je opredeliti javna parkirišča in jih ločiti od potrebnih za stanovanja. Večje parkirišče je predvideno ob poslovno-trgovskem objektu ob Cesti svobode, in sicer ca. 66, ob poslovnem objektu ob Trdinovi ulici ca. 44 in za tovarno pohištva ca. 63 parkirnih mest.
Poleg teh so predvidene še manjše parkirne površine ob posameznih objektih predvidenih za poslovno-industrijsko dejavnost, skupaj ca. 52 parkirnih mest, kakor tudi parkiranje za stanovalce kareja VII ca. 20 parkirnih mest.
Vse parkirne površine morajo vsebovati obračališča. Prepovedana je vzvratna vožnja s parkirišč na cesta in ulice.
17. člen
Ločen kolesarski promet, kolesarske steze, so predvidene ob Cesti svobode, ter vpadnicah v mestno jedro, in sicer Bizeljski cesti. Na Trdinovi ulici je predviden dvosmerni kolesarski promet na desni strani ulice gledano proti severu.
Po ostalih prometnicah v območju urejanja se kolesarski promet odvija v sklopu skupnih prometnic. Pri javnih objektih je potrebno predvideti prostor za odstavo koles – kolesarnice.
18. člen
Peš promet je organiziran pretežno z izvedbo obojestranskih hodnikov za pešce, ki so predvideni ob vseh prometnicah. Ob Cesti svobode so ti ločeni od prometnih pasov. Posebna peš povezava je predvidena v nadaljevanju (opuščene) Bizeljske ceste s podhodom pod Cesto svobode, v povezavi s poslovno-trgovskim centrom s podhodom pod Cesto svobode do stanovanjske soseske Trnje, z nadhodom nad Cesto svobode, kot nadaljevanje peš poti, ki meji kare Marof na individualni stanovanjski del in poslovno-stanovanjski del in z nadhodom nad Cesto svobode, kot povezavo med individualno stanovanjsko gradnjo na Marofu in območjem kmetijskih površin, v prihodnosti namenjenih stanovanjski gradnji.
19. člen
Za zagotovitev racionalnejšega funkcioniranja vodovodnega sistema Brežic je potrebno na območju urejanja izvesti nov primarni vod ob Cesti svobode, ki bo povezoval črpališče z južnim delom Brežic ter hkrati omogočal navezave sekundarnih vej za napajanje tega območja.
Nove pozidave se oskrbuje s pitno in protipožarno vodo z izvedbo zank priključenih na ta dva voda, katerih koridorji potekajo ob prometnicah. Da se zadosti potrebam celotnega območja po požarni vodi, se locirajo ob teh vodih nadzemni hidranti, ki se postavijo na nepovoznih površinah, praviloma na zelenicah. Minimalna razdalja od objektov je izven dosega porušitve stanovanjskih in poslovnih objektov. Cevovod se položi na peščeno posteljico na globini 1,45 m. Na odsekih pod voznimi površinami se cevovod zaščiti z uvlečenjem v betonske ali druge zaščitne cevi.
20. člen
Odvajanje odpadnih voda iz območja UN se uredi z dograditvijo sekundarnih vodov mešane kanalizacije.
Za območje Kare II. se zgradi kanalizacija ob podaljšku Hrastinske poti in Trdinove ulice v dolžini 200 m in se priključi na primarni vod kanalizacije, ki poteka po Bizeljski cesti.
Za Kare VI: se zgradi nova sekundarna kanalizacija ob Hrastinski poti v dolžini 150 m in se priključi na kanalizacijo v Aškerčevi ulici. Na omenjeno kanalizacijo se priključi tudi Kare VII.
Sekundarni vodi na obravnavanem območju se izvajajo po dinamiki izgradnje in gravitirajo proti Cesti svobode.
Glede na to da je obstoječe kanalizacijsko omrežje preobremenjeno, je pogoj za priključitev katere koli nove površine na kanalizacijski sistem izgradnja zbirnega voda ob Cesti svobode.
21. člen
Za napajanje območja z električno energijo je potrebna vzpostavitev nove visokonapetostne linije s povezavo naslednjih obstoječih in predvidenih transformatorskih postaj:
– RTP Brežice, – TP Blagovnica, – TP Regulator, – TP IMV v zemeljski izvedbi.
Daljnovod, ki poteka iz RTP Brežice preko obravnavanega območja se prestavi ob kablovod ob Cesto svobode.
Območje ureditvenega načrta se bo preskrbovalo z električno energijo iz transformatorske postaje – TP Aškerčeva. Za ta namen se zgradi nizkonapetostno kablovodno omrežje v sklopu komunalnih koridorjev na območju UN. Kablovod se položi v jarek na peščeno posteljico 0,8 m globoko. Ob prečkanju, oziroma na odseku trase pod voznimi površinami se kablovod položi v zaščitne cevi.
Novo in rekonstrukcije obstoječega nizkonapetostnega omrežja se izvajajo z zemeljskimi kablovodi po idejnih rešitvah omrežja.
22. člen
Dograditev PTT omrežja na obravnavanem območju, je predvidena z izgraditvijo kabelske kanalizacije vzporedno s Cesto svobode od Bizeljske do Tovarniške ceste, priključni odcepi prostih zemeljskih vodov pa po novopredvidenih ulicah.
Za območje ureditvenega načrta se zgradi sekundarno PTT omrežje, ki se položi v kabelsko kanalizacijo na globini 0,8 m. Priključni vodi za posamezne objekte se izvedejo v kabelski izvedbi. Ob prečkanju, oziroma na odseku trase pod voznimi površinami se kabelska kanalizacija in kablovodi zaščitijo. Sekundarno omrežje ureditvenega načrta se lahko priključi na primarni vod mestnega PTT omrežja, ki poteka po Bizeljski cesti ali na primarni vod, ki poteka po Cesti svobode.
Rekonstrukcija oziroma povečanje kapacitet kabelske kanalizacije je predvideno po Bizeljski cesti.
Rekonstrukcije obstoječega omrežja se izvajajo z zemeljskimi vodi v skladu s programom upravljalca.
23. člen
Plinifikacija in KDS omrežje:
Glede na to da se sistem in izhodišča plinovodnega omrežja ter kabelskega distribucijskega sistema še niso definirana, bodo pa v prihodnosti aktualni, naj se načeloma ob prometnicah upoštevajo koridorji za te vode, v smislu definiranja dovolj širokega profila cestnega telesa – javne površine ob izgradnjah oziroma rekonstrukcijah le-teh. Natančna trasa se določi v lokacijski dokumentaciji za predvideno omrežje.
VI. OSTALI POGOJI ZA UREJANJE OBMOČJA
24. člen
V odloku o razvrstitvi območij v Sloveniji v območja onesnaženosti zraka za potrebe varstva okolja (Uradni list SRS, št. 19/88), so Brežice uvrščene v II. območje onesnaženosti zraka.
Ob povečanju števila objektov ni pričakovati znatnega povečanja emisij v ozračje. Glavni vir onesnaženja zraka na območju UN so interne kotlovnice, zato je v prihodnosti potrebno urediti skupen sistem ogrevanja za to področje oziroma za celo mestno območje.
25. člen
Na območju Brežic je Sava v II. do IV. kakovostnem razredu. To območje jo obremenjuje predvsem s komunalnimi odplakami, manj z industrijskimi. Delno se odpadne vode iz obravnavanega območja vodijo v začasno čistilno napravo ob potoku Gabernica.
Po programu ukrepov za izboljšanje kakovosti reke Save zaradi predvidene izgradnje hidroelektrarn na reki Savi je potrebno izboljšati kakovost reke Save za en kakovostni razred, kar pomeni, da je potrebno za širše območje Brežic zgraditi čistilno napravo ter rekonstruirati in dograditi kanalizacijski sistem.
Na obravnavanem območju je ugotovljeno precejšnje nihanje talne vode, kar povzroča probleme na objektih, ki imajo kletne prostore.
26. člen
Območje UN uvrščamo zaradi mešanih proizvodno-trgovskih funkcij z redkimi stanovanjskimi enotami v 5. stopnjo zahtevnosti varovanja pred hrupom (iz tabele 1 odloka o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa za posamezna območja naravnega in bivalnega okolja ter za bivalne prostore – Uradni list SRS, št. 29/80).
V peti coni velja maksimalno dovoljena ekvivalentna raven hrupa 65 dB (A) podnevi in 50 dB (A) ponoči.
Področje je obremenjeno s hrupom predvsem od Tovarne pohištva Brežice in obvoznice – Ceste svobode.
Na območju Tovarne pohištva Brežice je potrebno sanirati eventualne prekoračene ravni hrupa s sanacijami na viru in s protihrupnimi barierami.
Ob Cesti svobode se predvidevajo izključno trgovski in poslovni objekti, stanovanjski objekti pa so načrtovani za notranjost karejev, s tem so od prometnice odmaknjeni. Kolikor se izkaže, da eventualni proizvodni procesi povzročajo hrup iznad dovoljene vrednosti, je dolžan lastnik sanirati stanje v smislu predpisov.
27. člen
Komunalne odpadke z območja UN odvaža Komunalno obrtno podjetje KOP Brežice v skladu z odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 17/91) na komunalno deponijo v Dobovi. KOP Brežice prav tako definira velikost zbirnih posod in način odvoza odpadkov. Po sprejetju Koncepta ravnanja z odpadki v Posavju in pričetku obratovanja regionalne deponije, se komunalni odpadki odvažajo na regijsko deponijo komunalnih odpadkov po načinu in pogojih koncesijske pogodbe za odvoz komunalnih odpadkov za Očino Brežice.
Ob povečanju števila lokalov in stanovanj je pričakovati tudi povečanje količine komunalnih odpadkov. Pristojni občinski upravni organ določi tudi mesto odvoza gradbenih odpadkov v času gradnje in obnove.
28. člen
Ob poseganju na proste površine in izvajanu gradbenih jam je potrebno plodno zemljo odstraniti, jo deponirati in uporabiti za zunanje ureditve. Z viški plodne zemlje se ravna v skladu z odlokom o ravnanju s plodno zemljo (Uradni list SRS, št. 1/89 in Uradni list RS, št. 31/92).
29. člen
Po začasni karti maksimalnih intenzitet potresov v MCS (Seizmološki zavod SR Slovenije, 1982), spada območje ureditve v IX. stopnjo intenzitet potresa v MCS, zato je na območju Občine Brežice potrebno graditi po ustreznih kriterijih.
30. člen
Pri lociranju objektov se upoštevajo odmiki med objekti, da se prepreči širjrnje požara s prenosom gorečih delcev ali sevanjem. Ta razmak znaša od 1 do 1,2 višine višjega objekta. Razširitev ognja med objekti, ki se med seboj povežejo ali ne dosegajo zadostnega odmika, preprečimo s požarnim zidom dvignjenim nad strešino. V vsakem kompleksu je potrebno urediti tudi hidrantno omrežje. Premeri cevi in razdalja med hidranti se dimenzionira glede na požarno obremenitev posameznega kompleksa. Omrežje mora biti izvedeno z nadzemnimi hidranti, ki se po možnosti locirajo v zelenice ali pešpoti, dostop do vseh objektov z vseh strani se omogoči z intervencijskimi potmi. Potrebna je tudi namestitev ročnih gasilnih aparatov v objektih.
31. člen
Po mnenju ministrstva za obrambo Občine Brežice na območju UN ni posebnih pogojev s področja njihove dejavnosti.
Za območje velja odlok o graditvi in vzdrževanju zaklonišč na območju Občine Brežice (Uradni list RS, št. 3/93), ki v svojem 14. členu zahteva gradnjo zaklonišč osnovne zaščite v vseh novih objektih za šole, vrtce, zdravstvene zavode, energetske objekte ter drugih objektih, kjer je v vojni načrtovano opravljanje dejavnosti posebnega pomena za obrambo in zaščito.
32. člen
Obveznosti izvajalcev in investitorjev.
Pri izvajanju posegov v prostor so izvajalci in investitorji dolžni zagotoviti funkcioniranje vseh infrastrukturnih sistemov (dostop, oskrbe z vodo, elektriko, odvodnjo odpadnih voda) do obstoječih objektov in zemljišč ter racionalno in varno ureditev gradbišč.
33. člen
Etapnosti izvajanja ureditvenega načrta
Etapnost izvajanja delov ureditvenega načrta ni odvisno od prostorskih pogojev razen na naslednjih delih:
– ureditev odvodnjavanja na območju, ki je osnova za priključevanje novih objektov in površin na kanalizacijski sistem
– prestavitev vodovod S (25O na območjih, kjer ga tangira predvidena pozidava pred začetkom realizacije le-te
– prestavitev in kabliranje VN 20 KV daljnovoda pred začetkom novih ureditev v kareju ob Milavčevi in Cesti svobode
– prestavitev kotlovnice in prevezava daljinskega ogrevanja pred dokončno ureditvijo glavnega trga.
VII. TOLERANCE
34. člen
Odstopanja od določil tega odloka tolmači in preverja Zavod za prostorsko načrtovanje in razvoj Občine Brežice.
VIII. KONČNE DOLOČBE
35. člen
Ureditveni načrt je stalno na vpogled pri Zavodu za prostorsko načrtovanje in razvoj Občine Brežice in Savaprojektu Krško.
36. člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
37. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 466-317/94-7
Brežice, dne 17. oktobra 1996.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Brežice
dr. Alojzij Slavko Sušin l. r.