Uradni list

Številka 65
Uradni list RS, št. 65/1996 z dne 19. 11. 1996
Uradni list

Uradni list RS, št. 65/1996 z dne 19. 11. 1996

Kazalo

3644. Odlok o pokopališkem redu Občine Krško, stran 5491.

Na podlagi 29. in 61. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93; 6/94 – odločba US RS, 45/94 – odločba US RS in Uradni list RS, št. 57/94, 14/95 in 20/95 – odločba US RS), 12. in 25. člena zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč (Uradni list SRS, št. 34/84, Uradni list RS, št. 26/90 ), 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 13/93 in 66/93), 3. in 7. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93) ter 3., 4. in 9. člena odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 30/95) in 16. člena statuta Občine Krško (Uradni list RS, št. 2/96) je Občinski svet občine Krško na seji dne 17. 10. 1996 sprejel
O D L O K
o pokopališkem redu Občine Krško
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom določamo način, prevoz in čas pokopa, zvrsti grobov, tehnične normative za grobove, vzdrževanje reda, čistoče in miru na pokopališču, postavljanje spomenikov, urejanje pokopališča, ki morajo imeti mrliške veže, mirovalno dobo za grobove, čuvanje umrlih in pogrebne svečanosti ter druge naloge s področja javnih služb:
– urejanje in vzdrževanje pokopališč ter
– pogrebne storitve.
2. člen
S tem odlokom se uvaja pokopališki red na naslednja pokopališča v Občini Krško:
Senovo, Brestanica, Krško, Leskovec, Raka, Podbočje, Kostanjevica, Zdole, Koprivnica, Stranje, Veliki Trn, Oštrc, Gorica pri Brestanici, Kancijan (Rožno).
3. člen
Pokopališko in pogrebno dejavnost ter urejanje pokopališč bodo v Občini Krško opravljale, na podlagi statuta, krajevne skupnosti, fizične ali pravne osebe pa na podlagi podeljene koncesije.V tem primeru bo občina v soglasju s krajevno skupnostjo lahko podelila koncesijo najboljšemu ponudniku, lahko pa podeli hkrati koncesijo več zainteresiranim, vendar za različna pokopališča.
II. UREJANJE POKOPALIŠČ
4. člen
Na določenem pokopališču se pokopavajo:
– vsi umrli na območju, za katerega je pokopališče namenjeno,
– umrli v sosednjem naselju ali kakšnem drugem kraju, če je umrli pred smrtjo tako želel, oziroma če tako želijo svojci umrlega, ki imajo po zakonu pravico izbirati pokopališče,
– neidentificirane osebe, ki so umrle na območju, za katerega je pokopališče namenjeno.
Dovoljeni so naslednji načini pokopa:
– umrli se položi v krsto in se pokoplje v grob za klasičen pokop, v vrstni grob ali grobišče,
– upepeljeni ostanki umrlega se shranijo v žaro in pokopljejo v grob za klasični pokop ali v žarni grob,
– upepeljeni ostanki umrlega se raztresejo na posebej določenem prostoru na pokopališču ali izjemoma zunaj pokopališča, za kar da dovoljenje upravna enota Krško.
Pokop se lahko opravi vsak dan od 8. do 19. ure.
5. člen
Na pokopališčih so naslednje zvrsti grobov:
– enojni grobovi, dvojni grobovi, otroški grobovi in grobnice (klasični grobovi),
– vrstni grobovi,
– grobišča,
– žarni grobovi,
– prostor za anonimne pokope,
– prostor za raztrositev pepela.
Graditev novih grobnic je dovoljena samo v skladu z načrtom za širitev pokopališč.
6. člen
Minimalne površine prostora za grobove so: dolžina 2,40 m, širina 1 m, za družinske 2 m. Za umrle otroke do 10 let in žare s pepelom zadostujejo polovične mere.
Minimalne mere grobne jame so: dolžina 2,20 m, širina 0,80 m in globina 1,80 m. Za umrle otroke do 10 let smejo biti jame odgovarjajoče skrajšane in zožene, vendar najmanj 1,20 m globoke.
Če je v isti jami predvidenih več zaporednih pokopov, je lahko jama poglobljena največ do 3,20 m, plast zemlje nad zadnjo krsto pa mora biti najmanj 1,50 m.
Poti med posameznimi zvrstmi grobov so lahko široke najmanj 0,50 m. Pri razširjenih obstoječih in novih pokopališčih pa najmanj 1 m.
7. člen
Pokopališče mora biti ograjeno z ograjo in zimzelenim rastlinjem ter praviloma odmaknjeno od drugih objektov.
Če je pokopališče ograjeno z zidom, se nanj na novo ne smejo pritrjevati nagrobne plošče.
Spomeniki, nagrobni okvirji in druga znamenja ne smejo segati preko grobnega prostora.
Vsako pokopališče mora imeti urejen prostor, kamor upravljavec spravi spomenike, ki so ostali od prekopa minulih grobov ali so jih odstopili lastniki pri zamenjavi z novimi.
Vsako pokopališče mora imeti tudi shrambo za orodje, urejeno smetišče, prostor za odlaganje odstranjenih spomenikov ter prostor za pričetek pogrebnih slovesnosti. Način ureditve določi upravljavec pokopališča v načrtu pokopališča.
8. člen
Obiskovalec pokopališča oziroma mrliške vežice se mora vesti tako, da ne žali pietete do umrlih.
9. člen
Za obdobje od pokopa do postavitve spomenika in v primerih, ko spomenik iz določenih razlogov ne bo postavljen, določi in postavi upravljavec pokopališča enotno obeležje, glede na minuli življenjski nazor umrlega.
Za razširitev obstoječih pokopališč in za pokopališča na novih lokacijah, so dovoljena le enotna obeležja v predpisanih izmerah in odstopanjih skladno z načrtom pokopališča.
10. člen
Vsa pokopališča, ki so v kraju, kjer je sedež krajevne skupnosti, morajo imeti mrliško vežo, zraven ali v okviru nje pa je lahko tudi sakralni objekt. Mrliška veža, to je prostor, ki je namenjen za čuvanje umrlih do njihovega pokopa oziroma prevoza v kraj pokopa.
Pokopališče v Krškem mora imeti tudi urejen prostor za obdukcijo.
V času uporabe so mrliške veže praviloma odprte, v zimskem času, tj. od 1. 10. do 1. 4., od 7. do 18. ure in v letnem času, tj. od 1. 4. do 1. 10., od 6. do 19. ure oziroma v skladu z določitvijo upravljavca pokopališč.
11. člen
Mirovalna doba za grobove ne sme biti krajša od deset let, upravljavec pokopališča pa lahko v načrtu pokopališča določi tudi daljšo dobo, če zemljišče, na katerem je pokopališče, to narekuje.
12. člen
V stanovanjskih objektih, ki so v naseljih mešanega in mestnega značaja z več kot dvema stanovanjema, se umrli mora čuvati v mrliški veži.
V primeru, če se umrli čuva v mrliški veži, mora biti krsta z umrlim, ali žara z upepeljenimi ostanki umrlega najmanj dve uri pred pričetkom pogrebnih svečanosti, prepeljana v mrliško vežo pokopališča, na katerem bo pokop.
Če se umrli čuva doma, se lahko prične pogrebna slovesnost na domu, ali pa se krsta z umrlim ali žara z upepeljenimi ostanki umrlega prepelje na za to po 7. členu tega odloka določeno mesto na pokopališču neposredno pred pričetkom pogrebnih svečanosti.
III. PRIJAVA POKOPA IN SKLENITEV NAJEMNE POGODBE ZA GROB
13. člen
Pokop odredi mrliški preglednik po ugotovljeni smrti in določi okvirni čas pokopa. Praviloma mora preteči od trenutka smrti do pokopa oziroma upepelitve najmanj 36 ur. Točen čas pokopa določi upravljavec pokopališča v dogovoru s svojci umrlega in predstavnikom verske skupnosti, če gre za verski pogreb.
Po ugotovljeni smrti se pokop prijavi upravljavcu pokopališča, s katerim se dogovori o vseh pokopaliških in pogrebnih storitvah.
14. člen
Sorodniki pokojnika oziroma najemniki groba sklenejo ob prijavi pokopa najemno pogodbo za grob z upravljavcem pokopališča, kadar gre za nov grob. Ob sklenitvi pogodbe se vplača najemnina za grob, ki jo določi občinski svet s posebnim sklepom.
Z vplačilom najemnine za grob je plačano tudi vzdrževanje pokopališča oziroma skupnih naprav.
Cene pogrebnih storitev določa s posebnim cenikom upravljavec pokopališča na podlagi soglasja Občinskega sveta občine Krško.
15. člen
Najemnik pridobi pravico razpolaganja z grobom s sklenitvijo pogodbe z upravljavcem pokopališča, ki mora vsebovati:
– podatke o grobu,
– obveznosti najemnika in upravljavca,
– višino najemnine,
– rok rednega plačila,
– dolžnost najemnika, da pred iztekom pogodbe le-to obnovi.
16. člen
Upravljavec pokopališča razveljavi sklenjeno pogodbo v naslednjih primerih:
– če najemnik grobnega prostora po predhodnem opozorilu ne poravna najemnine za preteklo leto,
– če najemnik ne vzdržuje redno groba kljub posebnemu opozorilu,
– ob opustitvi pokopališča,
– kadar tako zahteva načrt razdelitve pokopališča.
Neredno vzdrževan je grob takrat, kadar nagrobnik ogroža varnost ljudi oziroma je tako zanemarjen, da kvari estetski videz pokopališča.
17. člen
Po razveljavitvi najemne pogodbe se smatra grobni prostor kot opuščen grob do konca mirovalne dobe, na kar se prekoplje in odda drugemu najemniku.
Najemnik grobnega prostora mora odstraniti opremo groba v 15 dneh po poteku ali razveljavitvi najemne pogodbe. Kolikor ne odstrani opreme v določenem roku, jo po predhodnem opozorilu najemnika grobnega prostora, odstrani upravljavec pokopališča na stroške najemnika grobnega prostora.
V času od odstranitve opreme groba do poteka mirovalne dobe in ponovne oddaje grobnega prostora drugemu najemniku, skrbi za minimalno vzdrževanje opuščenega groba upravljavec pokopališča.
Sredstva za kritje vzdrževanja iz prejšnjega odstavka tega člena zagotavlja upravljavec.
18. člen
Upravljavec pokopališča ima naslednje pravice in obveznosti:
– ugotavlja pravilnost pokopaliških dokumentov za dovolitev pokopa,
– določa cene grobnega prostora, za pogrebne in druge pokopališke storitve,
– določi prostor, dan in uro pokopa v sporazumu z naročnikom pokopa,
– oddaja grobne prostore v najem in o tem sklepa najemne pogodbe ter vodi evidenco sklenjenih pogodb,
– opravlja pokope in prekope grobov,
– skrbi za red in čistočo v mrliški veži in na pokopališču ter za vzdrževanje objektov in naprav, poti, zelenic in ograje na pokopališču,
– vodi evidenco o grobovih in pokopanih na določenem pokopališču,
– skrbi za organizacijo javne pogrebne svečanosti,
– skrbi za zasutje groba, najkasneje pol ure po končanih pogrebih tistega dne,
– določa enotno obeležje do postavitve nagrobnika oziroma če ta ni postavljen,
– vodi kataster komunalnih naprav na pokopališčih,
– opravlja druge naloge v skladu z veljavnimi predpisi,
– skrbi za to, da ob pokopu, prekopu in urejanju pokopališča ne poškoduje grobov.
19. člen
Upravljavec je dolžan zavarovati vrednostne predmete, ki se najdejo ob prekopu grobov, ter jih shraniti. Najdene predmete mora upravljavec izročiti upravičencu oziroma občini.
IV. VZDRŽEVANJE REDA IN ČISTOČE
20. člen
Najemniki grobnih prostorov in obiskovalci pokopališč so dolžni:
– na pokopališču in pripadajočih objektih izražati pieteto do umrlega,
– redno vzdrževati grobove in saditi ter odstranjevati drevje samo z dovoljenjem upravljavca pokopališč,
– odlagati smeti in druge odpadke v za to določene kontejnerje in koše za smeti,
– postaviti ali odstraniti nagrobni spomenik le v soglasju z upravljavcem pokopališča, oziroma spremeniti arhitektonsko zasnovo groba samo v skladu z načrtom razdelitve pokopališča,
– skrbeti za to, da ne poškodujejo grobov,
– najemnik grobnega prostora mora sporočiti upravljavcu pokopališča spremembo naslova.
21. člen
Najemnikom grobnih prostorov in obiskovalcem pokopališč ter mrliške veže je prepovedano:
– nedostojno vedenje, glasno smejanje, vpitje, žvižganje, razgrajanje, kajenje v mrliški veži in podobno,
– stopanje in hoja po grobovih,
– vodenje živali na pokopališče,
– odlaganje smeti in drugih odpadkov izven določenega prostora,
– trganje zelenja in cvetja na tujih grobovih,
– onesnaževanje pokopališča in poškodovanje prostorov, naprav, predmetov in nasadov,
– vožnja s kolesom ali motornim vozilom in jih shranjevati na pokopališču,
– poškodovanje grobov,
– odlaganje zemlje, robnikov ali drugega materiala, ki ostane od prenove grobov, v kontejnerje ali koše za smeti.
22. člen
Pokopališke poti, zgradbe, ograje, žive meje, spomenike in obeležja splošnega pomena ter druge komunalne naprave mora vzdrževati upravljavec pokopališča. Za sakralne objekte v sklopu pokopališča skrbi lastnik ali upravljavec pokopališča, če ga lastnik pooblasti.
Za red in vzdrževanje pokopališča je odgovoren upravljavec pokopališča.
Za red in vzdrževanje grobov so odgovorni najemniki grobov.
Upravljavec pokopališča in uporabnik oziroma najemnik groba lahko skleneta posebno pogodbo o vzdrževanju groba.
V. POGREBNE SVEČANOSTI
23. člen
Pogrebna svečanost je sestavni del pogreba, t.j. obreda pokopavanja in ima javni pietetni značaj.
Če je bila želja pokojnika ali njegovih najbližjih svojcev, se lahko pokop opravi v ožjem družinskem krogu.
24. člen
Pogrebna svečanost se opravi na pokopališču, kjer bo pokop. O pogrebni svečanosti je upravljavec pokopališča dolžan obvestiti javnost z obvestilom na oglasni deski pokopališča ali na krajevno običajen način.
25. člen
Verski obred s prisotnostjo krste z umrlim ali žare z upepeljenimi ostanki umrlega se na njegovo željo ali željo sorodnikov, opravi v sakralnem objektu.
26. člen
Pogrebno svečanost organizira upravljavec pokopališča. O tem obvesti krajevno skupnost, v kateri je pokojnik prebival, da le-ta zagotovi predstavnika, ki se na pogrebni svečanosti poslovi od pokojnika.
27. člen
Pogrebna svečanost se prične z dvigom krste z umrlim ali žare z upepeljenimi ostanki umrlega z mrliškega odra v mrliški veži ali na za to določenem mestu po 7. členu tega odloka, pogrebni sprevod pa se odvija v skladu z minulim življenjskim nazorom umrlega.
Udeleženci sprevoda se razporedijo na krajevno običajen način.
28. člen
Udeleženci pogrebne svečanosti se razvrstijo ob grobu tako, da so neposredno ob njem svojci in sorodniki pokojnika, zastavonoše in praporščaki ter nosači odlikovanj in priznanj, nato pa drugi udeleženci pogreba.
V primeru verskega pogreba se neposredno ob grobu razvrstijo tudi predstavniki verske skupnosti z verskim obeležjem.
Krsta z umrlim ali žara z upepeljenimi ostanki umrlega se položi v grob. Sočasno se v primeru verskega pokopa opravi del verskega obreda. Nato zaigra godba ali pevci zapojejo žalostinko, če sodelujejo pri pogrebu. Sledijo poslovilni govor predstavnika krajevne skupnosti, če te poslovitve ni bilo na začetku pogrebne svečanosti, ter govori drugih predstavnikov, šele nato se opravi obred pokopa.
Po zadnjem pozdravu z zastavo in prapori je pogrebna svečanost zaključena.
29. člen
Če pri pogrebnih svečanostih sodeluje častna enota s strelnim orožjem, da bi izstrelila častno salvo kot zadnji pozdrav pokojniku, mora biti zagotovljena popolna varnost udeležencev pogreba, za kar je odgovoren poveljnik oziroma vodja enote.
Častna salva se izstreli pred zaključkom pogrebne svečanosti.
30. člen
V primeru upepelitve pokojnika se pogrebne svečanosti lahko opravijo kot poslovitev pred ali kot pogrebna svečanost po upepelitvi pokojnika v skladu z določbami tega odloka.
31. člen
Če pri pogrebu pokojnika tudi zvonijo, zvonjenje lahko traja med pogrebno svečanostjo do deset minut oziroma s prekinitvami do petnajst minut, v primeru verskega pogreba pa v skladu s predpisi verske skupnosti.
VI. KAZENSKE DOLOČBE
32. člen
Z denarno kaznijo od 3.000 SIT do 360.000 SIT se kaznuje upravljavec pokopališča, če:
– ravna v nasprotju s tretjim odstavkom 10. člena,
– če ravna v nasprotju z 11., 23. in 25. členom tega odloka,
– ne vzdržuje pokopaliških poti, zgradb, ograj in drugih komunalnih naprav (prvi odstavek 22. člena),
– ne vzdržuje reda na pokopališču (drugi odstavek 22. člena),
– če ne obvesti o pogrebni svečanosti krajevne skupnosti, v kateri je pokojnik prebival (26. člen).
Z denarno kaznijo od 1.000 SIT do 60.000 SIT se kaznuje odgovorna oseba upravljavca, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
33. člen
Z denarno kaznijo od 1.000 SIT do 60.000 SIT se kaznuje za prekršek posameznik, če ravna v nasprotju z 8., 9. in 21. členom, ter tretjim odstavkom 22. člena tega odloka.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
34. člen
V treh mesecih po uveljavitvi tega odloka se v vseh mrliških vežah v Občini Krško opravi pregled in pridobi strokovno mnenje za čuvanje umrlih v mrliški veži ter pridobi ustrezno dovoljenje.
35. člen
Uresničevanje tega odloka nadzoruje pristojni občinski upravni organ (komunalno nadzorstvo) ter pristojne inšpekcijske službe.
36. člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o pokopališkem redu Občine Krško (Uradni list SRS, št. 35/88).
37. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 353-9/96-1/18
Krško, dne 17. oktobra 1996.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Krško
Franci Bogovič l. r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti