Uradni list

Številka 59
Uradni list RS, št. 59/1996 z dne 25. 10. 1996
Uradni list

Uradni list RS, št. 59/1996 z dne 25. 10. 1996

Kazalo

3393. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o graditvi objektov (ZGO-B), stran 5050.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o graditvi objektov (ZGO-B)
Razglašam zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o graditvi objektov (ZGO-B), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 10. oktobra 1996.
Št. 001-22-110/96
Ljubljana, dne 18. oktobra 1996.
Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O GRADITVI OBJEKTOV (ZGO-B)
1. člen
V zakonu o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 40/94 – odločba US in 69/94 – odločba US) se 4. člen, naslov poglavja za 8. členom, členi od 9. do vključno 16. člena, 28., 31., 38., 46., 47., 53., 54., 55., 59. in 62. člen, naslov poglavja za 76. členom, členi od 77. do vključno 87. člena, 101. člen ter členi od 102. do vključno 107. člena črtajo.
V 2. členu, drugem odstavku 64. člena, prvem in drugem odstavku 66. člena, tretji alinei 70. člena in drugem odstavku 75. člena se besedi “napeljave, naprave” v različnih sklonih nadomestita z besedo “inštalacije” v ustreznih sklonih.
V 24. členu in tretjem odstavku 57. člena se besede “republiški upravni organ, pristojen za gradbeništvo” nadomestijo z besedami “minister, pristojen za graditev”.
V začetnem stavku 17. člena, prvem odstavku 18. člena, 19. in 32. členu, prvem, drugem in tretjem odstavku 37. člena, prvem odstavku 44. člena, prvem odstavku 45. člena, prvem odstavku 60. člena, peti alinei tretjega odstavka 61. člena, prvem odstavku 66. člena, drugi alinei 68. člena in prvi alinei 70. člena se besedi “tehnična dokumentacija” v različnih sklonih nadomestita z besedama “projektna dokumentacija” v ustreznih sklonih.
V 51., 52. in 76. členu se besedi “izvajalska organizacija” nadomestita z besedama “izvajalsko podjetje”.
2. člen
V prvem odstavku 1. člena se besede “in rekonstrukcijo vseh objektov” nadomestijo z besedami “objektov ter predpisuje lastnosti gradbenih proizvodov in pogoje za njihovo uporabo”.
Drugi odstavek se spremeni, tako da se glasi:
“Graditev objektov po tem zakonu je projektiranje in gradnja.”
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
“Določbe tega zakona ne veljajo za gradnjo podzemnih objektov, ki se z uporabo rudarskih metod dela gradijo za raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin.”
3. člen
V 2. členu se za besedami “sam gradbeni objekt” doda vejica in besedi “del objekta”, za besedami “z vgrajenimi napeljavami in napravami” se doda besedilo v oklepaju “v nadaljnjem besedilu: inštalacije”.
Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:
“Gradbeni proizvodi po tem zakonu so tisti gradbeni materiali, iz njih izdelani gradbeni elementi ter drugi izdelki, ki so namenjeni za trajno vgraditev v objekte in je od njih odvisno izpolnjevanje bistvenih zahtev za objekte.”.
4. člen
3. člen se spremeni tako, da se glasi:
“Gradnja po tem zakonu je gradnja novih objektov ali rekonstrukcija objektov.
Gradnja po tem zakonu obsega pripravljalna dela na gradbiščih, izvajanje gradbenih del, montažo in vgrajevanje strojnih in električnih inštalacij in opreme ter izvajanje zaključnih gradbenih del.
Določbe tega zakona, ki veljajo za gradnjo, se uporabljajo tudi za odstranjevanje ali rušenje objektov.”
5. člen
V 5. členu se za besedama “Pripravljalna dela” dodata besedi “na gradbiščih”, besedilo “za zgraditev objekta, oziroma zgraditi pred začetkom gradnje ali med gradnjo objekta” pa se nadomesti z besedama “zaradi gradnje”.
6. člen
V prvem odstavku 6. člena se črtajo besede “naprave, napeljave ali oprema” in besede “oziroma njegovih delov”, besedilo “ki vplivajo na spremembo onesnaženja zraka, vode, na spremembo jakosti hrupa” pa se nadomesti z besedami “ki lahko vplivajo na okolje”.
V drugem odstavku se besedi “in komunalnih” nadomestita za besedami “komunalnih in telekomunikacijskih”, znak “PTT” pa se nadomesti z besedo “zračnega”.
7. člen
Za 6. členom se doda nov 6.a člen, ki se glasi:
“6.a člen
Projektiranje je izdelovanje projektne dokumentacije in z njim povezano tehnično svetovanje.
Tehnično svetovanje je svetovanje in zastopanje investitorja v zvezi z graditvijo objektov.”
8. člen
V 7. členu se črtajo besede “oziroma rekonstrukcijo objekta”, besedilo “šele, ko izda pristojni organ zanjo gradbeno dovoljenje” pa se nadomesti z besedilom “na podlagi gradbenega dovoljenja”.
9. člen
Za 8. členom se dodajo nov naslov poglavja in novi 8.a, 8.b, 8.c, 8.č, 8.d in 8.e členi, ki se glasijo:
“II. GRADBENI PROIZVODI IN BISTVENE ZAHTEVE ZA OBJEKTE
8.a člen
Gradbeni proizvodi morajo, ob normalnem vzdrževanju v ekonomsko sprejemljivi dobi brez večjih poškodb in prekomerne obrabe, prenesti vse vplive normalne rabe in okolja tako, da objekt, v katerega so vgrajeni, ves čas svoje uporabe izpolnjuje naslednje bistvene zahteve:
1. trdnost in stabilnost;
2. varnost pred požarom;
3. higiensko, zdravstveno in okoljevarstveno zaščito;
4. varno uporabo objekta;
5. zaščito pred hrupom;
6. varčevanje z energijo in toplotno zaščito.
S tehničnimi predpisi se za posamezne vrste objektov določijo njihove tehnične značilnosti tako, da bodo objekti izpolnjevali eno, več ali vse bistvene zahteve iz prejšnjega odstavka.
8.b člen
Poleg izpolnjevanja bistvenih zahtev iz prejšnjega člena morajo novi objekti v javni rabi, ki so zgrajeni po določbah tega zakona, zagotavljati funkcionalno oviranim osebam dostop, vstop in uporabo brez grajenih ovir.
Pri novih stanovanjskih zgradbah z več kot desetimi stanovanji morajo zahtevo iz prejšnjega odstavka izpolnjevati skupni prostori ter najmanj ena desetina vseh stanovanj.
8.c člen
Gradbeni proizvodi morajo biti skladni s tehničnimi predpisi ali pa mora biti zanje izdano tehnično soglasje.
S tehničnimi predpisi se podrobneje določijo tehnične in druge zahteve, ki jim morajo ustrezati gradbeni proizvodi.
S tehničnimi predpisi se določi tudi način ugotavljanja skladnosti gradbenih proizvodov.
Tehnične predpise za gradbene proizvode in objekte izdaja minister, pristojen za graditev.
8.č člen
Skladnost gradbenih proizvodov s tehničnimi predpisi se ugotavlja s preskušanjem, nadzorom nad kontrolo kakovosti in certificiranjem.
Skladnost gradbenih proizvodov se potrdi s certifikatom.
Preskušanje, nadzor nad kontrolo kakovosti in certificiranje izvajajo osebe, ki jih izmed oseb, akreditiranih po zakonu o standardizaciji, določi minister, pristojen za graditev.
Proizvajalec mora izvajati kontrolo kakovosti gradbenih proizvodov, ki jih proizvaja in o tem voditi ustrezno dokumentacijo.
8.d člen
Tehnično soglasje je pozitivna tehnična presoja o izpolnjevanju bistvenih zahtev in uporabnosti gradbenega proizvoda za predviden namen.
Tehnično soglasje se lahko izda za proizvode, za katere v Republiki Sloveniji še ni tehničnega predpisa, za katere odbor izvedencev meni, da zanje tehnični predpis ne more biti izdan ali za proizvode, ki pomembno odstopajo od tehničnih predpisov.
Na zahtevo proizvajalca ali uvoznika gradbenega proizvoda in na predlog odbora izvedencev izda tehnično soglasje minister, pristojen za graditev.
Minister iz prejšnjega odstavka s pravilnikom določi pogoje in postopek za izdajo tehničnega soglasja.
8.e člen
Minister, pristojen za graditev, imenuje odbor izvedencev, ki opravlja naslednje naloge:
1. predlaga izdajo tehničnega soglasja po določbah prejšnjega člena;
2. sodeluje pri pripravi tehničnih predpisov iz 8.a, 8.c in 8.d člena tega zakona;
3. po odredbi ministra opravlja še druge strokovne naloge.
Odbor izvedencev opravlja svoje naloge v skladu s poslovnikom, ki ga sprejme minister, pristojen za graditev.”
10. člen
V naslovu III. poglavja se beseda “TEHNIČNA” nadomesti z besedami “PROJEKTIRANJE IN PROJEKTNA”, v 17. členu pa se pred prvo alineo doda nova prva alinea, ki se glasi:
“– idejni projekt;”.
Sedanja prva, druga, tretja, četrta in peta alinea postanejo druga, tretja, četrta, peta in šesta alinea.
11. člen
V prvem odstavku 18. člena se za besedo “dokumentacija” doda vejica in besede “razen idejnega projekta,”, za besedami “izdelana v skladu “ se dodajo besede “z lokacijskimi pogoji oziroma”, za besedami “za varstvo okolja” pa se dodajo besede “ter varstvo naravne in kulturne dediščine”.
12. člen
Za 18. členom se doda nov 18.a člen, ki se glasi:
“18.a člen
Idejni projekt obsega zlasti tehnični opis objekta, opis tehnološkega dela z navedbo opreme in njenimi osnovnimi karakteristikami, opis ukrepov varstva okolja, karakteristične gradbene načrte in situacije z osnovnimi gabariti, prikaz usklajenosti projektne rešitve s pogoji za poseg v prostor, osnovne izračune, ki dokazujejo pravilnost idejnih rešitev ter tehnološko shemo in dispozicijski načrt opreme z vpisanimi osnovnimi podatki.”
13. člen
V 19. členu se besedilo “projektov oziroma delov: projekt gradbenega dela objekta, projekt napeljav, naprav in opreme” nadomesti z besedilom “načrtov iz 27. člena tega zakona”.
14. člen
25. člen se spremeni tako, da se glasi:
“Dejavnost iz 6.a člena tega zakona sme opravljati gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ima v sodni register vpisano dejavnost projektiranja in z njim povezanega tehničnega svetovanja oziroma ima takšno dejavnost priglašeno pri Davčni upravi Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: projektivno podjetje).”
15. člen
26. člen se spremeni tako, da se glasi:
“Projektivno podjetje sme pričeti opravljati svojo dejavnost, ko je vpisano v imenik projektivnih podjetij pri inženirski zbornici iz IX. oddelka tega zakona.
Projektivno podjetje dobi ob vpisu v imenik identifikacijsko številko.
Projektivno podjetje mora uporabljati svojo identifikacijsko številko v enotnem žigu projektivnih podjetij na vsaki zaključeni sestavini projektne dokumentacije.
Obliko in vsebino enotnega žiga projektivnih podjetij določi inženirska zbornica v soglasju z ministrom, pristojnim za graditev.”
16. člen
Za 26. členom se dodajo novi 26.a, 26.b, 26.c, 26.č, 26.d, 26.e in 26.f členi, ki se glasijo:
“26.a člen
Projektivno podjetje mora za vsak načrt imenovati odgovornega projektanta.
Odgovorni projektant je odgovoren za skladnost načrta s predpisi, kar potrdi s svojo identifikacijsko številko in podpisom na vseh zaključenih sestavinah načrta.
Kadar se izdelujeta dva ali več načrtov je treba določiti odgovornega vodjo projekta.
Odgovorni vodja projekta je odgovoren za medsebojno usklajenost posameznih načrtov v projektu in kakovost obdelave celotnega projekta, kar potrdi s svojo identifikacijsko številko in podpisom na vseh zaključenih sestavinah projektne dokumentacije.
Odgovorni projektanti in odgovorni vodje projekta so lahko osebe, ki so vpisane v imenik pooblaščenih inženirjev pri inženirski zbornici (v nadaljevanju: pooblaščeni inženirji).
26.b člen
V imenik pooblaščenih inženirjev se lahko vpiše posameznik, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1. da ima stalno bivališče v Republiki Sloveniji;
2. da ima v Republiki Sloveniji pridobljen strokovni naslov diplomirani inženir oziroma inženir ali v Republiki Sloveniji nostrificirano v tujini pridobljeno diplomo ustrezne visokošolske organizacije;
3. da ima pri inženirski zbornici opravljen strokovni izpit za izdelovanje posameznih načrtov iz 27. člena tega zakona;
4. da ima diplomirani inženir najmanj tri leta delovnih izkušenj, inženir pa najmanj deset let delovnih izkušenj;
5. da je član inženirske zbornice.
Pravilnik o programu in načinu opravljanja strokovnih izpitov iz 3. točke prejšnjega odstavka predpiše minister, pristojen za graditev.
26.c člen
Imenik pooblaščenih inženirjev vsebuje naslednje podatke:
1. ime in priimek;
2. rojstne podatke;
3. stalno bivališče;
4. strokovni in znanstveni naslov;
5. podatke o specialističnih znanjih;
6. podatke o opravljenem strokovnem izpitu;
7. identifikacijsko številko;
8. podatke o izrečenih disciplinskih ukrepih.
Pooblaščeni inženir mora inženirski zbornici sporočiti spremembo podatkov, ki se vpisujejo v imenik v 15 dneh po nastanku spremembe.
26.č člen
Pred vpisom v imenik pooblaščenih inženirjev mora posameznik predložiti identifikacijsko številko podjetja, pri katerem je v delovnem razmerju ali potrdilo Zavoda za zdravstveno varstvo Slovenije, da ni v delovnem razmerju.
Posameznik ob vpisu v imenik pooblaščenih inženirjev dobi identifikacijsko številko, ki je nanj trajno vezana.
Kadar je posameznik pri projektivnem podjetju v delovnem razmerju, je njegova identifikacijska številka sestavljena iz številke, ki je nanj trajno vezana in identifikacijske številke projektivnega podjetja, pri katerem je v delovnem razmerju.
Identifikacijsko številko iz prejšnjega odstavka sme pooblaščeni inženir uporabljati samo skupaj z enotnim žigom projektivnega podjetja, drugače pa le, če s tem to podjetje pisno soglaša.
26.d člen
O vpisu in izbrisu iz imenika projektivnih podjetij oziroma imenika pooblaščenih inženirjev odloča organ, določen s statutom inženirske zbornice.
Zoper odločbo o vpisu ali izbrisu iz imenika je dovoljen upravni spor.
26.e člen
Pooblaščeni inženir se izbriše iz imenika:
– če pisno zahteva izbris;
– če mu je izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica;
– če se ugotovi, da ne izpolnjuje z zakonom določenih pogojev za opravljanje dejavnosti;
– če umre;
– če mu je v disciplinskem postopku izrečen ukrep izbrisa iz imenika ali izključitve iz inženirske zbornice.
Projektivno podjetje se izbriše iz imenika, če je izbrisano iz sodnega registra ali če se ugotovi, da ne izpolnjuje z zakonom določenih pogojev za opravljanje dejavnosti.
26.f člen
Projektivno podjetje se mora pred pričetkom opravljanja dejavnosti zavarovati pred odgovornostjo za škodo, ki bi utegnila nastati investitorju v zvezi z opravljanjem njegove dejavnosti.
Projektivno podjetje mora tudi poskrbeti za kontrolo brezhibnosti in računske pravilnosti načrtov gradbenih konstrukcij za objekte iz tretjega odstavka 51. člena tega zakona.
Kontrolo iz prejšnjega odstavka (v nadaljevanju: revizija načrtov gradbenih konstrukcij) mora projektivno podjetje poveriti drugemu projektivnemu podjetju.
Revizijo načrta gradbenih konstrukcij lahko za projektivno podjetje opravi pooblaščeni inženir ustrezne stroke, ki ni sodeloval pri izdelavi načrta, ki je predmet revizije, kar potrdi s svojo identifikacijsko številko in podpisom na vseh zaključenih sestavinah načrta.”
17. člen
27. člen se spremeni tako, da se glasi:
“Projekti iz 19. do 22. člena tega zakona se sestojijo iz posameznih načrtov.
Vrste načrtov po tem zakonu so:
1. načrti arhitekture;
2. načrti krajinske arhitekture;
3. načrti gradbenih konstrukcij in drugi gradbeni načrti;
4. načrti strojnih inštalacij;
5. načrti električnih inštalacij;
6. načrti tehnologije;
7. načrti izkopov in osnovne podgradnje za podzemne objekte;
8. drugi načrti za gradnjo objektov.”
18. člen
29. člen se spremeni tako, da se glasi:
“Odgovorni projektant posameznega načrta iz drugega odstavka prejšnjega člena mora imeti naslednji strokovni naslov:
– za načrt arhitekture: diplomirani inženir arhitekture;
– za načrt krajinske arhitekture: diplomirani inženir krajinske arhitekture;
– za načrt gradbenih konstrukcij in druge gradbene načrte: diplomirani inženir gradbeništva;
– za načrt strojnih inštalacij: diplomirani inženir strojništva;
– za načrt električnih inštalacij: diplomirani inženir elektrotehnike;
– za načrt izkopov in osnovne podgradnje pri podzemnih objektih: diplomirani inženir montanistike ali diplomirani inženir gradbeništva;
– za tehnološki načrt in druge načrte: diplomirani inženir stroke, ustrezne vsebini načrta.
Ne glede na prejšnji odstavek so lahko odgovorni projektanti za druge načrte tudi diplomirani inženirji drugih strok, če opravijo strokovni izpit iz 3. točke prvega odstavka 26.b člena tega zakona.”
19. člen
Začetni stavek prvega odstavka 30. člena se spremeni, tako da se glasi:
“Pri projektiranju je treba upoštevati:”.
V 1. točki prvega odstavka se besede “gradbene objekte, napeljave, naprave in oprema” nadomestijo z besedo “objekte”.
V 2. točki prvega odstavka se besedilo “hrupom, varstva zraka in vode pred onesnaženjem, naravnimi in drugimi nesrečami ter vojnim dejstvovanjem” nadomestijo z besedama “varstvo okolja”, besedilo “za odpravo arhitektonskih ovir, ki telesno prizadetim in funkcionalno oviranim občanom omejujejo ali preprečujejo dostop do objektov in njihovo uporabo” pa se nadomesti z besedilom “ki zagotavljajo funkcionalno oviranim osebam dostop, vstop in uporabo brez grajenih ovir”.
V 3. točki prvega odstavka se črtata besedi “ekonomske in”.
V 6. točki prvega odstavka se pika na koncu stavka nadomesti z dvopičjem.
Za 6. točko prvega odstavka se doda nova 7. točka, ki se glasi: “7. rezultate predhodne preveritve zanesljivosti obstoječih delov objekta, nosilnosti in stabilnosti temeljnih tal in uporabnosti že vgrajenih gradbenih proizvodov, kadar gre za rekonstrukcijo objektov.”
20. člen
Naslov IV. oddelka se spremeni tako, da se glasi “DOVOLJENJE ZA GRADNJO”, v 33. členu pa se na koncu stavka dodajo besede “ali enotnega dovoljenja za gradnjo”.
21. člen
Za 33. členom se doda nov 33.a člen, ki se glasi:
“33.a člen
Investitorju se na njegovo zahtevo lahko izda enotno dovoljenje za gradnjo, če zahtevi za izdajo tega dovoljenja poleg dokazil iz 36. člena tega zakona, razen pravnomočnega lokacijskega dovoljenja, predloži tudi dokazila, ki so po predpisih o urejanju prostora potrebna za izdajo lokacijskega dovoljenja.
Enotno dovoljenje za gradnjo vsebuje sestavine lokacijskega dovoljenja po predpisih o urejanju prostora in gradbenega dovoljenja po tem zakonu ter je v posledicah izenačeno z gradbenim dovoljenjem, glede lokacijskih pogojev pa tudi z lokacijskim dovoljenjem.
Določbe tega zakona, ki se nanašajo na gradbeno dovoljenje se smiselno uporabljajo tudi za enotno dovoljenje.”
22. člen
V prvem odstavku 34. člena se besede “graditev celotnega objekta” nadomestijo z besedama “celoten objekt”, beseda “ekonomsko-tehnično” pa se nadomesti z besedami “tehnično, tehnološko ali funkcionalno”.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
“Ne glede na prejšnji odstavek se lahko da gradbeno dovoljenje tudi za del objekta oziroma za izvedbo posameznih del, če gre za graditev infrastrukturnih objektov.”
23. člen
35. člen se spremeni tako, da se glasi:
“Gradbeno dovoljenje izda upravna enota.
Ministrstvo, pristojno za graditev izda dovoljenje za objekte, za katere je izdalo lokacijsko dovoljenje ministrstvo, pristojno za prostor in za objekte, ki so posebnega pomena za obrambo.”
24. člen
Prva alinea 36. člena se spremeni, tako da se glasi:
“– dokaz, da ima pravico graditi na določenem zemljišču oziroma pravico rekonstruirati objekt”.
V tretji alinei se na koncu stavka doda vejica in besedilo “v katerem mora biti vsaka zaključena sestavina projektne dokumentacije potrjena z žigom projektivnega podjetja ter opremljena z identifikacijskimi številkami in podpisi odgovornega vodje projekta oziroma odgovornih projektantov iz 26.a člena tega zakona”.
Četrta alinea se spremeni tako, da se glasi:
“– soglasje projektivnega podjetja iz 26.č člena tega zakona in dokazilo o opravljeni reviziji načrta gradbenih konstrukcij kadar je to potrebno;”.
25. člen
Za 37. členom se doda nov 37.a člen, ki se glasi:
“37.a člen
Iz projektne dokumentacije, ki se priloži zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja v primeru rekonstrukcije objekta, mora biti razvidno, da je nosilnost temeljnih tal ustrezna, da so že vgrajeni gradbeni proizvodi, ki bodo ohranjeni, uporabni in da je objekt primeren za rekonstrukcijo.
Če se z rekonstrukcijo objekta, ki je bil zgrajen na podlagi gradbenega dovoljenja, ne spremeni njegov namen ali velikost, se gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo izda brez predhodne predložitve lokacijskega dovoljenja.
Zahtevi iz prvega odstavka za objekte zgrajene pred letom 1967 ni treba predložiti lokacijskega in gradbenega dovoljenja.”
26. člen
39. člen se spremeni tako, da se glasi:
“Zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja za odstranitev oziroma rušenje objekta mora investitor predložiti tudi načrt odstranjevalnih del z njihovim opisom.”
27. člen
V 41. členu se prva alinea črta, sedanja druga in tretja alinea pa postaneta prva in druga alinea.
28. člen
V 43. členu se beseda “šestih” nadomesti z besedo “treh”, besede “priskrbi gradbeno dovoljenje in po tehničnem pregledu” pa se nadomestijo z besedami “vloži zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja in pridobi”.
29. člen
V prvem odstavku 44. člena se besede “organ oziroma organizacija, na katero je prenešena pravica uporabe objektov” nadomestijo z besedo “lastnik”.
30. člen
V prvem odstavku 45. člena se za besedama “zdravstvene pogoje” doda vejica in besedi “na okolje”, besedilo “ali povzročajo večjo emisijo” pa se nadomesti z besedilom “ali spremembo okoljevarstvenih pogojev”. Prvi stavek drugega odstavka se črta, sedanji drugi stavek pa postane prvi stavek.
31. člen
V naslovu poglavja pred 49. členom se črta beseda “OBJEKTOV”, 49. člen pa se spremeni tako, da se glasi:
“Dejavnost iz 3. člena tega zakona lahko opravlja gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ima v sodni register vpisano dejavnost gradbeništva, oziroma ima takšno dejavnost priglašeno pri davčni upravi Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: izvajalsko podjetje).
Posameznik ali društvo lahko v svoji režiji gradi objekt za lastne potrebe, če površina objekta ne presega 250 m2 koristne površine in če zagotovi strokovno nadzorstvo nad gradnjo po določbah tega zakona.
Gospodarska zbornica Slovenije in Obrtna zbornica Slovenije vodita vsaka svoj seznam izvajalskih podjetij iz prvega odstavka.”
32. člen
50. člen se spremeni tako, da se glasi:
“Oseba, ki je registrirana za prostorsko planiranje in urbanistično načrtovanje, na območju, za katerega je izdelala prostorski izvedbeni akt, ne sme opravljati dejavnosti projektiranja ali gradbene dejavnosti pet let od uveljavitve prostorskega izvedbenega akta, razen če je bila izbrana na natečaju ali če je bila na javnem razpisu, ki je bil izveden po predpisih o javnih naročilih, izbrana kot najugodnejši ponudnik.”
33. člen
V drugem odstavku 51. člena se črta besedilo “ter pooblastilom izvajalske organizacije za vodenje dela”.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
“Odgovorni vodja del pri gradnji energetskih objektov, pri gradnji pristanišč, letališč, sistema za vodenje zračnega prometa, avtocest, mostov z razpetino nad 15 m, zaklonišč osnovne zaščite ter pri drugih zahtevnih objektih javnega pomena, mora biti pooblaščeni inženir ustrezne stroke z najmanj petimi leti delovnih izkušenj pri gradnji.”
V četrtem odstavku se črta besedilo “ter pooblastilom izvajalske organizacije za izvajanje teh del.”
Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
“Program in pravilnik o opravljanju strokovnih izpitov ter podrobnejša merila za to, kaj se šteje za zahtevne objekte javnega pomena po tem zakonu predpiše minister, pristojen za graditev.”
34. člen
V 56. členu se besedilo “Izvajalska organizacija mora sporočiti organu, ki je izdal gradbeno dovoljenje in organom pristojnih inšpekcij” nadomesti z besedilom “Izvajalsko podjetje in oseba iz drugega odstavka 49. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: izvajalec) mora sporočiti pristojni inšpekciji”.
35. člen
Pred prvim odstavkom 57. člena se doda nov prvi odstavek, ki se glasi:
“Izvajalec mora gradbišče označiti ter na njem imeti projektno dokumentacijo in gradbeno dovoljenje.”
Sedanji prvi in drugi odstavek postaneta drugi in tretji odstavek.
V novem drugem odstavku se besedi “izvajalska organizacija” nadomestita z besedo “izvajalec”, v novem tretjem odstavku pa se besede “in knjige obračunskih izmer, vrste dokumentacije, ki jo mora imeti izvajalska organizacija na gradbišču”, črtajo.
36. člen
V začetnem stavku prvega odstavka 58. člena se besedilo “Izvajalska organizacija, ki gradi objekt ali izvaja dela” nadomesti z besedo “Izvajalec”.
Četrta alinea se spremeni tako, da se glasi:
“– vgrajevati gradbene proizvode, katerih skladnost je potrjena s certifikati ali pa je zanje izdano tehnično soglasje;”.
Drugi odstavek se črta.
37. člen
V prvem odstavku 60. člena se besedi “izvajalska organizacija” nadomestita z besedo “izvajalec”, besedi “projektivno organizacijo” pa se nadomestita za besedo “projektivno podjetje”.
V drugem stavku drugega odstavka se za besedama “varnost objekta” doda beseda “okolje,”.
38. člen
V naslovu oddelka pred 61. členom se črta beseda “OBJEKTOV”.
V prvem odstavku 61. člena se črta besedilo “objekta oziroma nad izvajanjem del”.
Drugi odstavek se črta.
Sedanji tretji in četrti odstavek postaneta drugi in tretji odstavek.
V novem drugem odstavku se črtajo druga, četrta in šesta alinea, sedanja tretja, peta in sedma alinea pa postanejo druga, tretja in četrta alinea.
Nova druga alinea se spremeni tako, da se glasi:
“– nad gradbenimi proizvodi, napeljavami, napravami in opremo, ki se vgrajujejo;”.
39. člen
63. člen se spremeni tako, da se glasi:
“Strokovno nadzorstvo iz prejšnjega člena se s pogodbo poveri izvajalskemu ali projektivnemu podjetju, ki ne izvaja gradnje na istem objektu (v nadaljnjem besedilu: nadzornik).
Strokovno nadzorstvo nad gradnjo lahko za nadzornika opravlja posameznik, ki izpolnjuje pogoje, predpisane za odgovornega vodjo del v 51. členu tega zakona.
Strokovno nadzorstvo nad gradnjo objektov iz drugega odstavka 49. člena tega zakona se s pogodbo lahko poveri posamezniku, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka.”
40. člen
V prvem odstavku 65. člena se besedi “izvajalske organizacije” nadomestita z besedo “izvajalca”, besedi “ekonomsko tehnično” pa se nadomestita z besedami “tehnično, tehnološko ali funkcionalno”.
V drugem odstavku se besede “izvajalska organizacija, ki je zgradila objekt” nadomestijo z besedo “izvajalec”.
41. člen
V prvem odstavku 66. člena se besede “naprave in ime organizacije združenega dela, ki je” nadomestijo z besedami “projektivna podjetja, ki so”, besedi “izvajalska organizacija” pa se nadomestita z besedo “izvajalec”.
V drugem odstavku se besede “napeljav, naprav, opreme in materiala” nadomestijo z besedami “gradbenih proizvodov, inštalacij in opreme”, za besedami “varstva pred požarom” pa se dodajo besede “varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in varstva okolja”.
42. člen
V drugem odstavku 67. člena se črtajo besede “predstavniki pristojnih inšpekcijskih organov in”.
V četrtem odstavku se besede “vse projektivne in izvajalske organizacije” nadomestijo z besedami “vsa projektivna podjetja, izvajalce in nadzornike”.
43. člen
V začetnem stavku 68. člena se besedi “izvajalska organizacija” nadomestita z besedo “izvajalec”.
V drugi alinei se besedilo “22. člena tega zakona z vsemi spremembami in dopolnitvami, na katere podlagi je bil objekt zgrajen” nadomesti z besedilom “19. in 22. člena tega zakona”.
Črta se tretja alinea, sedanja četrta, peta in šesta alinea pa postanejo tretja, četrta in peta alinea.
V novi peti alinei se pika na koncu stavka nadomesti s podpičjem ter dodata nova šesta in sedma alinea, ki se glasita:
“– navodila za obratovanje in vzdrževanje objekta;
– geodetski načrt novega stanja zemljišča in novo zgrajenih objektov na zemljišču.”
Dodata se drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
“Za objekt, za katerega je bila skladno z zakonom izvedena presoja vplivov na okolje in izdano okoljevarstveno soglasje, mora investitor oziroma izvajalec na dan tehničnega pregleda predložiti komisiji tudi dokazilo o skladnosti izvedenih del s sestavinami projekta, ki so bile predmet presoje vplivov na okolje.
V primeru iz prejšnjega odstavka je sestavina predloženih navodil za obratovanje in vzdrževanje objekta tudi program obratovalnega monitoringa po določbah zakona o varstvu okolja.”
44. člen
V 69. členu se besedilo “nadzornega organa, izvajalskih in projektnih organizacij ter dobaviteljev glavne opreme, ki so sodelovali pri graditvi objekta” nadomesti z besedilom “nadzornika, izvajalcev in projektivnih podjetij ter dobaviteljev glavne opreme, ki so sodelovali pri gradnji”.
45. člen
Za začetnim stavkom 70. člena se doda nova prva alinea, ki se glasi:
“– ali je objekt izveden v skladu z gradbenim dovoljenjem;”.
V dosedanji prvi alinei, ki postane druga alinea, se besedilo “o stabilnosti objekta in njegovi varnosti glede požara, naravnih in drugih nesreč ter vojnih dejstvovanj, življenja in zdravja ljudi, prometa in sosednjih objektov, ali je izveden” nadomesti z besedo “in”.
Sedanja druga, tretja in četrta alinea postanejo tretja, četrt in peta alinea.
V novi peti alinei se za besedo “obratovanje” doda besedilo “in vzdrževanje objekta ter program obratovalnega monitoringa, kadar je to predpisano;”.
Za novo peto alineo se doda nova šesta alinea, ki se glasi:
“– ali je izdelan geodetski načrt novega stanja zemljišča in novo zgrajenih objektov na zemljišču.”
46. člen
Za 70. členom se doda nov 70.a člen, ki se glasi:
“70.a člen
Zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja za objekt, ki je bil zgrajen na podlagi gradbenega dovoljenja izdanega pred 27. 11. 1984, mora vlagatelj poleg razpoložljivih listin iz drugega odstavka 66. člena tega zakona predložiti:
– gradbeno dovoljenje;
– geodetski načrt zemljišča, na katerem je objekt zgrajen;
– projektno dokumentacijo iz 19. ali 22. člena tega zakona za gradbeni del objekta.
Na tehničnem pregledu komisija presodi skladnost objekta z zahtevami iz 8.a člena in skladnost objekta z gradbenim dovoljenjem.
Zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja za objekt, ki je bil zgrajen pred letom 1967, mora vlagatelj predložiti dokaz iz prvega odstavka 37.a člena tega zakona in geodetski načrt zemljišča, na katerem je objekt zgrajen.”
47. člen
V 71. členu se za besedami “izda uporabno dovoljenje” doda besedilo “ali odredi poskusno obratovanje ter izvedbo prvih meritev obratovalnega monitoringa po predpisih o varstvu okolja,”, besede “ali sosednje objekte” pa se nadomestijo z besedami “sosedne objekte ali okolje”.
Dodata se drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
“Poskusno obratovanje objekta ali dela objekta, ki predstavlja tehnično, tehnološko ali funkcionalno celoto, je obvezno, kadar brez njega ni mogoče ugotoviti skladnosti zgrajenega objekta z okoljevarstvenimi predpisi.
Poskusno obratovanje sme trajati največ eno leto.”
48. člen
V prvem odstavku 72. člena se besedi “graditvi objekta” nadomestita z besedo “gradnji”.
V drugem odstavku se besede “ali sosednji objekti” nadomestijo z besedami “sosedni objekti ali okolje”.
49. člen
V prvem odstavku 74. člena se beseda “ekonomsko-tehnično” nadomesti z besedami “tehnično, tehnološko ali funkcionalno”.
50. člen
Prvi in četrti odstavek 75. člena se črtata.
V dosedanjem drugem odstavku, ki postane prvi odstavek, se besedilo “s projektom predvideni vpliv na okolje” nadomesti z besedilom “ne presegajo s predpisi dovoljenih vplivov na okolje”.
V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane drugi odstavek, se za besedo “sporočiti” dodajo besede “organu, ki je izdal gradbeno dovoljenje in”.
V dosedanjem petem odstavku, ki postane tretji odstavek, se besede “na podlagi ugotovitev iz drugega odstavka tega člena” nadomestijo z besedami “na predlog investitorja opravi ponoven tehnični pregled in”.
51. člen
Za 76. členom se dodajo nov naslov poglavja in novi 76.a, 76.b, 76.c, 76.č, 76.d in 76.e členi, ki se glasijo:
“IX. INŽENIRSKA ZBORNICA
76.a člen
Zaradi zagotavljanja strokovnosti in varovanja javnega interesa na področju graditve objektov ter varstva tretjih oseb se inženirji, ki delajo pri graditvi objektov in urbanističnem načrtovanju ter drugi inženirji, če tako določa zakon, združujejo v inženirsko zbornico z imenom Inženirska zbornica Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zbornica).
Zbornica je pravna oseba.
Najvišji organ zbornice je skupščina. V skupščini morajo biti enakopravno in enakovredno zastopane vse stroke, ki so združene v zbornici.
Skupščina sprejme statut zbornice. K statutu daje soglasje Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).
S statutom se podrobneje določijo naloge in organizacija zbornice ter pristojnosti skupščine in drugih organov zbornice.
76.b člen
Zbornica skrbi za strokovni razvoj gradnje, projektiranja in urbanističnega načrtovanja, zagotavlja skupne pogoje za delo svojih članov in zastopa njihove interese ter izvaja strokovno nadzorstvo nad delom svojih članov.
Zbornica opravlja zlasti tele naloge:
1. sprejme pravila dobre prakse gradnje, projektiranja in urbanističnega načrtovanja ter druga pravila za delo svojih članov;
2. sprejme pravila o tehničnih vsebinah natečajev, ki zagotavljajo enake pogoje udeležbe in enakopravnost vseh udeležencev natečaja;
3. vzpostavi, vodi in vzdržuje imenik projektivnih podjetij ter imenik pooblaščenih inženirjev;
4. zagotavlja izvajanje strokovnih izpitov po določbah tega zakona;
5. skrbi za izobraževanje članov in sodeluje pri oblikovanju izobraževalnih programov;
6. določa višino članarine svojih članov;
7. vodi disciplinske postopke proti svojim članom in izreka ukrepe;
8. s soglasjem vlade določa minimalne tarifne pogoje, ki zagotavljajo potrebno kvaliteto in nadzira njihovo upoštevanje.”
Naloge iz 3. in 4. točke prejšnjega odstavka opravlja zbornica kot javna pooblastila.
76.c člen
Sredstva za poslovanje zbornice se zagotavljajo:
1. s članarino in drugimi prispevki njenih članov;
2. z dotacijami;
3. iz sredstev od plačanih denarnih kazni.
76.č člen
V disciplinskih zadevah zoper člane zbornice na prvi stopnji odloča disciplinska komisija, na drugi stopnji pa disciplinsko sodišče zbornice. Pred disciplinsko komisijo in disciplinskim sodiščem zastopa obtožbo disciplinski tožilec.
Predsednika in člane disciplinskih organov iz prejšnjega odstavka izvoli skupščina zbornice. Izvoljeni ne morejo opravljati drugih funkcij v organih zbornice.
76.d člen
Pristojni organ zbornice določi dejanja, ki pomenijo kršitev pravil stroke.
V disciplinskem postopku se lahko izrečejo naslednji ukrepi: opomin, izbris iz imenika pooblaščenih inženirjev in izključitev iz zbornice.
Izbris iz imenika pooblaščenih inženirjev se sme izreči za hujše kršitve pravil stroke, s katerimi je kršitelj ogrozil varnost ljudi ali povzročil večjo materialno škodo. Ukrep se lahko izreče največ za pet let.
Če je uveden postopek zaradi kršitve, za katero se lahko izreče izbris iz imenika pooblaščenih inženirjev, disciplinski organ lahko izreče začasen izbris do konca disciplinskega postopka, vendar največ za eno leto.
76.e člen
Disciplinski postopek se začne na pisno zahtevo disciplinskega tožilca.
V disciplinskem postopku ima kršitelj pravico biti zaslišan in lahko predlaga izvedbo dokazov.
Disciplinska komisija odloči po opravljeni ustni obravnavi.
Zoper odločbo disciplinske komisije je dovoljena pritožba na disciplinsko sodišče.
Zoper odločbo disciplinskega sodišča je dovoljen upravni spor.
Odločbe disciplinskih organov zbornice so izvršljive.
Natančnejše določbe o disciplinskih organih in disciplinskem postopku določi statut zbornice.”
52. člen
88. člen se spremeni tako, da se glasi:
“Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem določb tega in drugih zakonov, ki urejajo graditev izvajajo inšpektorji inšpektorata v sestavi ministrstva, pristojnega za graditev (v nadaljnjem besedilu: inšpektor za graditev) oziroma inšpektorji inšpektorata v sestavi ministrstva, pristojnega za gradbeništvo (v nadaljnjem besedilu: gradbeni inšpektor).”
53. člen
89. člen se spremeni tako, da se glasi:
“Inšpektor za graditev nadzoruje zlasti:
– ali je bilo za dela, ki se izvajajo, izdano gradbeno dovoljenje, ali odločba o dovolitvi priglašenih del po predpisih o urejanju prostora;
– ali imajo gradbeni proizvodi, ki se vgrajujejo certifikat ali tehnično soglasje;
– ali se dela izvajajo v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem, ali odločbo o dovolitvi priglašenih del po predpisih o urejanju prostora;
– ali se dela izvajajo v skladu s projektno dokumentacijo, na podlagi katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje;
– ali se objekti gradijo ter ali so objekti zgrajeni tako, da zagotavljajo zanesljivost in izpolnjujejo bistvene zahteve po tem zakonu;
– ali so bili pri projektiranju objektov upoštevani predpisi s področja graditve objektov;
– ali projektivna podjetja in izvajalci za opravljanje svoje dejavnosti izpolnjujejo pogoje določene s tem zakonom;
– ali je za objekt, ki se uporablja, izdano uporabno dovoljenje.”
54. člen
90. člen se spremeni tako, da se glasi:
“Gradbeni inšpektor nadzoruje ali se gradbeni proizvodi in gradbene konstrukcije izdelujejo v skladu s tehničnimi predpisi.”
55. člen
91. člen se spremeni tako, da se glasi:
“Inšpektor za graditev z odločbo:
1. odredi, da se nepravilnosti, ki jih ugotovi, odpravijo v roku, ki ga določi;
2. odredi, da se ustavi nadaljnja gradnja:
– če investitor nima gradbenega dovoljenja oziroma odločbe o dovolitvi priglašenih del,
– če se objekti ne gradijo po izdelani projektni dokumentaciji in utegne to spraviti v nevarnost, stabilnost in obstoj objektov, življenje in zdravje ljudi, prometa in sosednih objektov,
– če se ne odpravijo ugotovljene nepravilnosti v roku, ki ga je določil inšpektor,
– če izvajalci ne izpolnjujejo s tem zakonom določenih pogojev za gradnjo;
3. prepove uporabo objekta, ki se uporablja brez uporabnega dovoljenja, če investitor oziroma lastnik v roku, ki mu je bil določen, ne pridobi uporabnega dovoljenja;
4. odredi odstranitev oziroma porušitev objekta, če se ugotovijo take pomanjkljivosti ali nepravilnosti, da pomeni to nevarnost za stabilnost objekta, za varnost objekta pred požarom in za varnost življenja ali zdravja ljudi, prometa, sosednih objektov ali okolja, pa teh pomanjkljivosti in nepravilnosti ni mogoče odpraviti;
5. prepove vgrajevanje gradbenih proizvodov, ki ne izpolnjujejo pogojev po tem zakonu;
6. odredi lastniku objekta, da v določenem roku izvede vzdrževalna dela, če objekt ogroža varnost ljudi in okolice. Če lastnik v roku, ki je določen, del ne izvede, inšpektor odredi, da vzdrževalna dela na stroške lastnika izvede občina, na katere območju se objekt nahaja.
V primeru iz 5. točke prejšnjega odstavka inšpektor za graditev odredi, da se gradbeni proizvodi začasno odvzamejo.”
56. člen
Za 91. členom se doda nov 91.a člen, ki se glasi:
“91.a člen
Gradbeni inšpektor z odločbo ustavi proizvodnjo gradbenih proizvodov, ki se izdelujejo v nasprotju z zahtevami tehničnih predpisov ter odredi, da se proizvodi začasno odvzamejo.”
57. člen
Pred prvim odstavkom 92. člena se doda nov prvi odstavek, ki se glasi:
“Inšpektor za graditev in gradbeni inšpektor lahko odločata brez zaslišanja strank.”
V sedanjem prvem odstavku, ki postane drugi odstavek, se besedilo “okolico, lahko določi gradbeni inšpektor s svojo odločbo, s katero odredi ukrepe iz prejšnjega člena” nadomesti z besedilom “okolje, inšpektor odredi”.
58. člen
93. člen se spremeni tako, da se glasi:
“Inšpektor za graditev in gradbeni inšpektor morata imeti naziv diplomirani inženir gradbeništva ali diplomirani inženir arhitekture, najmanj pet let delovnih izkušenj ter opravljen strokovni izpit za inšpektorja.”
59. člen
V XI. poglavju se 94., 95., 96., 97., 98., 99. in 100. člen spremenijo, tako da se glasijo:
“94. člen
Z denarno kaznijo od 900.000 do 1,200.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki po določbah tega zakona nastopa kot investitor:
1. če poveri gradnjo osebi, ki nima priglašene ali registrirane dejavnosti gradbeništva (prvi odstavek 49. člena);
2. če ne zagotovi strokovnega nadzorstva nad gradnjo (prvi odstavek 61. člena);
3. če poveri strokovno nadzorstvo nad gradnjo osebi, ki nadzorstva ne sme izvajati (63. člen);
4. če uporablja ali da v uporabo ali obratovanje objekt, za katerega ni izdano uporabno dovoljenje (prvi odstavek 74. člena).
Z denarno kaznijo od 90.000 do 120.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba investitorja, ki stori katero izmed dejanj iz prejšnjega odstavka.
95. člen
Z denarno kaznijo od 900.000 do 1,200.000 tolarjev se za prekršek kaznuje projektivno podjetje:
1. če pri izdelavi projektne dokumentacije ne upošteva, da morajo objekti, ki so namenjeni javni rabi, funkcionalno oviranim osebam zagotavljati dostop, vstop in uporabo brez grajenih ovir (prvi odstavek 8.b člena);
2. če pri projektiranju stanovanjskih zgradb z več kot desetimi stanovanji ne upošteva, da morajo skupni prostori in vsaj ena desetina stanovanj, funkcionalno oviranim osebam zagotavljati dostop, vstop in uporabo brez grajenih ovir (drugi odstavek 8.b člena);
3. če pri izdelavi projektne dokumentacije ne ravna po 18. in 30. členu tega zakona;
4. če kot odgovornega projektanta imenuje osebo, ki nima ustreznega strokovnega naslova (29. člen);
5. če izdeluje projektno dokumentacijo za objekt, ki bo zgrajen na območju, na katerem ne sme projektirati (50. člen).
Z denarno kaznijo od 90.000 do 120.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe iz prejšnjega odstavka, ki stori katero izmed dejanj iz prejšnjega odstavka.
96. člen
Z denarno kaznijo od 900.000 do 1,200.000 tolarjev se za prekršek kaznuje gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik, če gradi kljub temu, da nima priglašene ali registrirane dejavnosti gradbeništva (prvi odstavek 49. člena).
Z denarno kaznijo od 90.000 do 120.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba gospodarske družbe iz prejšnjega odstavka, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
97. člen
Z denarno kaznijo od 900.000 do 1,200.000 tolarjev se za prekršek kaznuje izvajalsko podjetje:
1. če gradi brez gradbenega dovoljenja (33. člen);
2. če vgrajuje gradbene proizvode, ki ne izpolnjujejo pogojev po tem zakonu (prvi odstavek 8.c člena);
3. če ne imenuje odgovornega vodje del (prvi odstavek 51. člena);
4. če kot odgovornega vodjo del imenuje osebo, ki ne izpolnjuje pogojev iz drugega ali tretjega odstavka 51. člena;
5. če inšpektorju za graditev v roku, ki je določen v 56. členu tega zakona, ne sporoči dneva, ko bo pričelo graditi;
6. če ne vodi dnevnika o izvajanju del in knjige obračunskih izmer, kadar je ta predpisana (prvi odstavek 57. člena);
7. če ne označi gradbišča ali na gradbišču nima gradbenega dovoljenja in projektne dokumentacije (drugi odstavek 57. člena);
8. če pri gradnji ne ravna v skladu z 58. členom tega zakona.
Gradbeni proizvodi iz 2. točke prejšnjega odstavka se odvzamejo in uničijo.
Z denarno kaznijo od 90.000 do 120.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe iz prvega odstavka tega člena, ki stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.
98. člen
Z denarno kaznijo od 900.000 do 1,200.000 tolarjev se za prekršek kaznuje proizvajalec gradbenih proizvodov, če proizvaja gradbene proizvode, ki niso skladni s tehničnimi predpisi (prvi odstavek 8.c člena).
Gradbeni proizvodi iz prejšnjega odstavka se odvzamejo in uničijo.
Z denarno kaznijo od 90.000 do 120.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe iz prvega odstavka tega člena, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
99. člen
Z denarno kaznijo od 90.000 do 120.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik:
1. če v lastni režiji gradi objekt, ki ga ne potrebuje za lastne potrebe, ali če v lastni režiji gradi objekt, ki ga sicer potrebuje za lastne potrebe, njegova površina ne presega 250 m2 koristne površine ali če gradnjo poveri osebi, ki nima priglašene ali registrirane dejavnosti gradbeništva (drugi odstavek 49. člena);
2. če inšpektorju za graditev v roku, ki je določen v 56. členu tega zakona, ne sporoči dneva, ko bo pričel graditi;
3. če ne označi gradbišča ali na gradbišču nima gradbenega dovoljenja in projektne dokumentacije (drugi odstavek 57. člena);
4. če gradi brez gradbenega dovoljenja (33. člen);
5. če pri gradnji ne ravna v skladu z 58. členom tega zakona;
6. če uporablja ali da v uporabo ali obratovanje objekt, za katerega ni izdano uporabno dovoljenje (prvi odstavek 74. člena).
100. člen
Z denarno kaznijo od 400.000 do 600.000 tolarjev se kaznuje za prekršek društvo, če stori katero izmed dejanj iz prejšnjega člena.
Z denarno kaznijo od 90.000 do 120.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba društva, ki stori dejanje iz prejšnjega člena.”
60. člen
Za naslovom XII. poglavja se dodajo novi 100.a, 100.b, 100.c, 100.č, 100.d, 100.e, 100.f, 100.g, 100.h, 100.i in 100.j členi, ki se glasijo:
“100.a člen
Zbornica se ustanovi in začne poslovati, ko najmanj 30 oseb, ki izpolnjujejo pogoje za pooblaščene inženirje, na ustanovnem zboru sprejme akt o ustanovitvi in statut, in ko da nanj soglasje vlada.
Statut in soglasje vlade se objavita v Uradnem listu Republike Slovenije.
100.b člen
Zbornica vzpostavi imenik projektivnih podjetij in pooblaščenih inženirjev v 12 mesecih po objavi soglasja vlade k statutu zbornice.
100.c člen
Osebe, ki opravljajo dejavnost projektiranja, inženiringa, svetovalnega inženiringa ali gradbeno dejavnost, morajo ustanovitvene in druge akte uskladiti z določbami tega zakona v 9 mesecih po njegovi uveljavitvi.
Osebe, ki opravljajo dejavnost iz prejšnjega odstavka, lahko nadaljujejo z opravljanjem dejavnosti pod pogoji, pod katerimi so vpisane v sodni register oziroma so priglašene pri upravi za javne prihodke, še 15 mesecev po objavi soglasja vlade k statutu zbornice.
100.č člen
Gradbeni inštitut ZRMK izroči knjigo izpitov in druge evidence o izpitih zbornici v enem mesecu po objavi soglasja vlade k statutu zbornice.
100.d člen
Določba tretje oziroma četrte alinee prvega odstavka 36. člena tega zakona se začne uporabljati 15 mesecev po objavi soglasja vlade k statutu zbornice.
100.e člen
Šteje se, da diplomirani inženirji z najmanj tri leta delovnih izkušenj in inženirji z najmanj deset let delovnih izkušenj, ki imajo stalno bivališče v Republiki Sloveniji ter opravljen strokovni izpit po dosedanjih predpisih o graditvi objektov, izpolnjujejo pogoje za pooblaščenega inženirja po tem zakonu do končne odločitve o njihovem članstvu v zbornici, če po prejemu obvestila zbornice o vpisovanju v njeno članstvo, vložijo zahtevo za vpis v roku, ki ga v obvestilu določi zbornica.
Osebe iz prvega odstavka tega člena so kot pooblaščeni inženirji usposobljeni za tisto vrsto projektiranja in z njim povezanega tehničnega svetovanja, oziroma za vodenje del pri tisti vrsti gradnje oziroma za strokovno nadzorstvo nad tisto vrsto gradnje, za katero so opravili posebni del strokovnega izpita po dosedanjih predpisih o graditvi objektov.
100.f člen
Diplome in javne listine o opravljenih strokovnih izpitih, pridobljene na območju SFRJ do 25. junija 1991, so enakovredne diplomam in javnim listinam o strokovnih izpitih, pridobljenim v Republiki Sloveniji.
100.g člen
Izvršilne predpise iz 24. člena, drugega odstavka 26.b člena, petega odstavka 51. člena in tretjega odstavka 57. člena tega zakona izda minister, pristojen za graditev najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
Do uveljavitve predpisov iz prejšnjega odstavka se projektna dokumentacija izdeluje, strokovni izpiti opravljajo, dnevniki o izvajanju del vodijo in gradbišča označujejo po sedanjih predpisih.
100.h člen
Začeti postopki za izdajo gradbenega in uporabnega dovoljenja, ki do uveljavitve tega zakona niso pravnomočno končani, se končajo po dosedanjih predpisih.
Inšpekcijski postopki, ki so bili začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se dokončajo po dosedanjih predpisih.
Inšpektorji za graditev in gradbeni inšpektorji, ki ne izpolnjujejo pogojev iz 93. člena tega zakona, lahko opravljajo inšpekcijske naloge najdalj pet let po uveljavitvi tega zakona, če imajo opravljen strokovni izpit za inšpektorja.
100.i člen
Ukrep iz 3. točke prvega odstavka 91. člena tega zakona se uporablja za objekte, ki so zgrajeni na podlagi dovoljenja, izdanega po določbah tega zakona.
Po 1. 1. 1998 se ukrep iz 3. točke prvega odstavka 91. člena tega zakona uporablja za vse objekte, ki so bili zgrajeni pred uveljavitvijo tega zakona, razen družinskih stanovanjskih in počitniških hiš.
100.j člen
Šteje se, da imajo objekti s področja obrambe ter objekti s področja zaščite in reševanja, ki so z zakonom oziroma s predpisom, izdanim na podlagi zakona, določeni kot obrambno zaščitni objekti in okoliši objektov posebnega pomena za obrambo ter zaščito, uporabno dovoljenje po tem zakonu, če so z dnem uveljavitve tega zakona v uporabi in se jim namembnost po 25. juniju 1991 ni spremenila.”
61. člen
Drugi odstavek 108. člena se spremeni tako, da se glasi:
“Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati zakon o zagotovitvi sredstev za graditev objektov (Uradni list SRS, št. 18/85 in 29/86).”
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
“Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati pravilnik o načinu in postopku oddaje graditve objektov (Uradni list SRS, št. 27/85).”
62. člen
Za 108. členom se doda nov 108.a člen, ki se glasi:
“108.a člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, se za predpise o urejanju prostora štejeta zakon o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84 in 15/89) in zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/94 in 71/93), za dejavnost urbanističnega načrtovanja pa izdelovanje strokovnih podlag za prostorske plane, osnutkov prostorskih izvedbenih aktov in lokacijske dokumentacije.”
63. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 321-10/90-4/22
Ljubljana, dne 10. oktobra 1996.
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Jožef Školč l. r.