Uradni list

Številka 7
Uradni list RS, št. 7/1996 z dne 7. 2. 1996
Uradni list

Uradni list RS, št. 7/1996 z dne 7. 2. 1996

Kazalo

330. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-B), stran 537.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in drugega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-B)
Razglašam zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-B), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 25. januarja 1996 in o njem ponovno odločal na seji dne 2. februarja 1996.
Št. 001-22-8/96
Ljubljana, dne 3. februarja 1996.
Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU (ZPIZ-B)
1. člen
V zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92 in 5/94 – v nadaljnjem besedilu: zakon) se v 2. členu drugi in tretji odstavek nadomestita s tremi novimi odstavki, ki se glasijo:
“V zavarovanje po tem zakonu se lahko prostovoljno vključijo tudi osebe, ki niso obvezno zavarovane.
Osebe, ki so vključene v obvezno zavarovanje, se lahko prostovoljno zavarujejo za dodaten obseg pravic v skladu s tem zakonom.
Poleg zavarovanja po tem zakonu se lahko v skladu s posebnim zakonom uvedejo tudi različne oblike dodatnih zavarovanj.”
2. člen
Prva alinea 11. člena se spremeni tako, da se glasi:
“– kot samostojni podjetniki posamezniki po zakonu o gospodarskih družbah opravljajo pridobitno dejavnost kot svoj edini ali glavni poklic;”.
3. člen
V 14. členu se doda novi tretji odstavek, ki se glasi :
“Šteje se, da samostojni podjetniki posamezniki ne opravljajo dejavnosti kot edini ali glavni poklic, če so uživalci pokojnine in:
– opravljajo dejavnost domače in umetne obrti, ali
– so do pridobitve pravice do pokojnine opravljali isto dejavnost v enakem obsegu, vendar so bili zavarovani na podlagi delovnega razmerja, oziroma na drugi podlagi, ali
– sami ne opravljajo dejavnosti, ker imajo zaposlenega vsaj enega delavca.”
4. člen
Za 15. členom se doda nov 15.a člen, ki se glasi:
“15.a člen
Obvezno se zavarujejo učenci, ki so v učnem razmerju in se na podlagi sklenjene učne pogodbe poklicno izobražujejo pri delodajalcu.”
5. člen
V prvem odstavku 19. člena se črtajo številke “11., 12., 13.”
6. člen
V 20. členu se črta prvi odstavek.
7. člen
V četrti alinei 24. člena se za besedama “pogojev iz” dodajo besede “druge alinee prvega odstavka”.
V šesti alinei se za besedo “zavarovancev” postavi vejica, besedilo “iz tretjega odstavka 8. člena tega zakona” pa se nadomesti z besedilom “poslanih na delo v tujino”.
Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:
“Tuj državljan se lahko prostovoljno zavaruje po prejšnjem odstavku, če je tako določeno v meddržavnem sporazumu.”
8. člen
V 25. členu se tretji odstavek nadomesti z novim tretjim, četrtim in petim odstavkom, ki se glasijo:
“Za izvajanje prostovoljnega zavarovanja za dodaten obseg pravic zavod ustanovi pravno osebo, skladno z zakonom o gospodarskih družbah.
Zavod jamči za obveznosti sklada prostovoljnega zavarovanja do vrednosti vloženega kapitala.
Zavod določi primere, v katerih se uvede prostovoljno zavarovanje za dodaten obseg pravic. Zavarovalne premije in pogoji za pridobitev pravic se določijo s pogodbo, ki jo na podlagi splošnega akta pravne osebe iz prejšnjega odstavka skleneta zavarovanec in pravna oseba iz prejšnjega odstavka.”
9. člen
V prvem odstavku 43. člena se za besedo “dobil” postavi vejica in dodajo besede: “oziroma zavarovalnih osnov, od katerih so mu bili obračunani prispevki,”.
Za prvim odstavkom 43. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
“Desetletno obdobje iz prejšnjega odstavka se podaljša za čas po 1. 1. 1970, v katerem je zavarovanec imel pravico do proste izbire zavarovalne osnove, kolikor ni že upoštevan v desetletnem obdobju iz prejšnjega odstavka tega člena.”
Dosedanja drugi in tretji odstavek postaneta tretji in četrti in se spremenita tako, da se glasita:
“Za leto zavarovanja se vzame koledarsko leto, v katerem je zavarovanec prejemal plačo oziroma nadomestilo plače najmanj za šest mesecev zavarovanja oziroma so mu bili za enako obdobje obračunani prispevki od zavarovalne osnove.
Ne glede na prejšnji odstavek se za izračun pokojninske osnove ne vzamejo plače, nadomestila plače oziroma zavarovalne osnove iz leta, v katerem zavarovanec uveljavlja pravico do pokojnine.”
10. člen
Besedilo četrte alinee 46. člena se spremeni tako, da se glasi:
“– boni, odpravnine, prejemki zaradi upokojitve ali priprave na upokojitev, del plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja, s katerimi so bile vplačane delnice za notranji odkup ali za večanje lastniškega kapitala pri izplačevalcu v postopku lastninskega preoblikovanja;”.
11. člen
Tretji odstavek 47. člena se spremeni tako, da se glasi:
“Plača za delo preko polnega delovnega časa se za ugotovitev pokojninske osnove upošteva največ za toliko ur dela preko polnega delovnega časa, kolikor je dovoljeno po predpisih o delovnih razmerjih, in pod pogojem, da so od nje plačani prispevki.”
12. člen
49. člen se spremeni tako, da se glasi:
“Zavarovancu, ki po 1. 1. 1970 ni imel najmanj enega leta zavarovanja, vendar je dosegel vsaj eno leto zavarovanja v obdobju od 1. 1. 1966 do 31.12.1969, se ne glede na določbo prvega odstavka 43. člena tega zakona za izračun pokojninske osnove upoštevajo plače oziroma zavarovalne osnove po 1. 1. 1966.
Zavarovancu, ki po 1. 1. 1966 ni imel najmanj enega leta zavarovanja, se pokojnina odmeri od pokojninske osnove v višini poprečne izhodiščne plače, ki bi mu bila glede na stopnjo dejanske strokovne izobrazbe, ki jo je imel v zadnjem letu zavarovanja pri zavodu, določena po kolektivni pogodbi dejavnosti ali po splošni kolektivni pogodbi za zadnje koledarsko leto pred letom, v katerem zavarovanec uveljavi pravico do pokojnine.
Osnova iz prejšnjega odstavka se poveča glede na dopolnjeno zavarovalno dobo v posameznem letu zavarovanja. Ministrstvo, pristojno za delo, objavi višino poprečnih izhodiščnih plač in način povečanja osnov iz prejšnjega odstavka.
Na način, določen v prejšnjih odstavkih, se določi pokojninska osnova tudi zavarovancu, za katerega ni mogoče ugotoviti plače, nadomestila plače oziroma zavarovalne osnove.”
13. člen
Prvi in drugi odstavek 53. člena se spremenita tako, da se glasita:
“Pokojnina se odmeri od najnižje pokojninske osnove, kadar odmerjena pokojnina glede na dopolnjeno pokojninsko dobo s pripadajočimi uskladitvami, izračunana na podlagi plač oziroma zavarovalnih osnov, ne dosega zneska pokojnine, odmerjene od pokojninske osnove, določene v drugem in tretjem odstavku tega člena.
Najnižja pokojninska osnova se določi v višini 64% poprečne mesečne plače na zaposlenega v državi, ugotovljene po uradnih statističnih podatkih za januar 1995, zmanjšane za davke in prispevke po poprečni stopnji iz 44. člena tega zakona.”
Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi:
“Znesek najnižje pokojninske osnove se spreminja v višini in rokih, v katerih se izvajajo uskladitve pokojnin po 159. in 160. členu tega zakona.”
Dosedanja tretji in četrti odstavek postaneta četrti in peti odstavek.
14. člen
Prvi in drugi odstavek 54. člena se spremenita tako, da se glasita:
“Pokojnina se odmeri od najvišje pokojninske osnove, kadar odmerjena pokojnina s pripadajočimi uskladitvami, izračunana na podlagi plač oziroma zavarovalnih osnov, presega znesek pokojnine, odmerjene od pokojninske osnove, določene v drugem in tretjem odstavku tega člena.
Najvišja pokojninska osnova se določi v višini 3,1 kratnika poprečne plače na zaposlenega v republiki, ugotovljene po uradnih statističnih podatkih za januar 1995, zmanjšane za davke in prispevke po poprečni stopnji iz 44. člena tega zakona.”
Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi:
“Znesek najvišje pokojninske osnove se spreminja v višini in rokih, v katerih se izvajajo uskladitve pokojnin po 159. in 160. členu tega zakona.”
Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.
15. člen
Drugi odstavek 58. člena se spremeni tako, da se glasi:
“Če je zavarovancu čas študija upoštevan v zavarovalno dobo, se mu starost iz prejšnjega odstavka zniža za toliko mesecev, kolikor znaša njegova zavarovalna doba, dosežena v času rednega študija.”
16. člen
Za prvim odstavkom 78. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
“Ne glede na določbo 184. člena tega zakona ima pravico do družinske pokojnine otrok, ki je v učnem razmerju na podlagi učne pogodbe.”
Dosedanji drugi, tretji in četrti odstavek postanejo tretji, četrti in peti odstavek.
17. člen
Za prvim odstavkom 81. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
“Otrok, ki v letu izgube starša ne izpolni pogojev iz prejšnjega odstavka tega člena, ima pravico do družinske pokojnine do naslednjega šolskega leta.”
Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.
18. člen
Na koncu 131. člena se za besedo “časom” postavi vejica in doda besedilo “vendar pa nadomestilo lahko znaša največ 50% najvišje pokojninske osnove.”
19. člen
135. člen se spremeni tako, da se glasi:
“Pokojninska osnova, ki se upošteva pri odmeri nadomestil po 109., 125., 132. in 134. členu tega zakona, se uskladi na način, določen v 161. členu tega zakona za prvo uskladitev pokojnin.”
20. člen
160. člen se spremeni tako, da se glasi:
“Pokojnine se usklajujejo na podlagi uradnih statističnih podatkov o mesečnem gibanju plač vseh zaposlenih delavcev na območju republike.
Februarske pokojnine se uskladijo tako, da se zagotovi razmerje iz prvega odstavka 159. člena tega zakona. Pri tem se namesto gibanja povprečnih plač, ugotovljenega za december preteklega leta, upošteva povprečna plača na zaposlenega v republiki iz preteklega leta, povečana z rastjo življenjskih stroškov v mesecu februarju tekočega leta glede na povprečje preteklega leta.
Pri izvedbi uskladitve pokojnin v mesecu februarju se akontativno upošteva dejanska rast življenjskih stroškov do vključno meseca januarja tekočega leta in ocena gibanja življenjskih stroškov v mesecu februarju tekočega leta v višini povprečne mesečne rasti življenjskih stroškov v preteklem koledarskem letu.
Dokonča uskladitev v skladu z drugim odstavkom tega člena se opravi v mesecu marcu glede na dokončni podatek o gibanju življenjskih stroškov v mesecu februarju tekočega leta.
Upokojencem pripada pokojnina, usklajena po prejšnjih odstavkih, od prvega dne meseca, v katerem je ugotovljen porast plač, ki še ni bil upoštevan pri zadnji uskladitvi pokojnin. Izplačilo pokojnin ne more biti nižje od izplačila pokojnin za prejšnji mesec. Pri uskladitvi se upoštevajo vsa gibanja plač od zadnje uskladitve pokojnin.”
21. člen
161. člen se spremeni tako, da se glasi:
“Pokojnina, uveljavljena v tekočem letu, se ob odmeri preračuna z odstotkom, izračunanim ob upoštevanju poprečja plač zaposlenih v državi za oktober 1990, povečanega za odstotek vseh uskladitev pokojnin od 1. 1. 1991 do decembra v koledarskem letu pred letom uveljavitve pravice do pokojnine, in dejanskim poprečjem plač v navedenem koledarskem letu.
Pri preračunu po prejšnjem odstavku se ne upoštevajo uskladitve po 162. členu tega zakona.
Uskladitev pokojnin po prejšnjem odstavku opravi zavod.”
22. člen
162. člen se spremeni tako, da se glasi:
“Če se z zakonom spremeni način odmere ali usklajevanja pokojnin, zavod v 90 dneh po uveljavitvi teh sprememb pripravi pregled zneskov pokojnin, uveljavljenih v posameznih koledarskih letih od 1. 1. 1984 dalje.
V primeru, če se ugotovi, da starostna pokojnina delavca, ki se je upokojil v določenem obdobju in je v polni zavarovalni dobi prejemal plače v višini poprečne plače na zaposlenega delavca v državi, zaostaja za starostno pokojnino, kakršna bi mu bila za enako pokojninsko dobo in pokojninsko osnovo odmerjena v tekočem letu, se vse pokojnine, uveljavljene v navedenem obdobju, uskladijo za ugotovljeno razliko.
Če se ugotovi, da starostna pokojnina delavca, ki se je upokojil v določenem obdobju in je v polni zavarovalni dobi prejemal plače v višini poprečne plače na zaposlenega delavca v državi, presega starostno pokojnino, kakršna bi mu bila za enako pokojninsko dobo in pokojninsko osnovo odmerjena v tekočem letu, se vse pokojnine, uveljavljene v navedenem obdobju, ne usklajujejo po 160. členu tega zakona, dokler se ne izenačijo s starostnimi pokojninami, kakršne bi bile zavarovancem z enako pokojninsko dobo in pokojninsko osnovo odmerjene v tekočem letu.
Uskladitev pokojnin po prejšnjih odstavkih opravi zavod z veljavnostjo od prvega dne naslednjega meseca po poteku roka iz prvega odstavka tega člena.”
23. člen
Prvi odstavek 163. člena se spremeni tako, da se glasi:
“Zaradi zagotovitve socialne varnosti imajo uživalci starostne, predčasne, invalidske in družinske pokojnine s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, katerih pokojnina ne dosega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, pravico do varstvenega dodatka, če skupaj z družinskimi člani nimajo drugih dohodkov, ki bi zadoščali za preživljanje.”
24. člen
V prvem odstavku 164. člena se za besedama “iz tujine” dodajo besede “invalidnine in druge dajatve po predpisih o vojaških invalidih in civilnih invalidih vojne”.
V drugem odstavku se črta besedilo “ter invalidnine in druge dajatve po predpisih o vojaških invalidih in civilnih invalidih vojne”.
25. člen
Za drugim odstavkom 177.člena se dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita:
“Uživalec varstvenega dodatka mora zavodu do 31. marca v vsakem koledarskem letu predložiti dokazila o dohodkih iz 164. člena tega zakona, prejetih v prejšnjem koledarskem letu.
Uživalcu, ki ne ravna skladno s prejšnjim odstavkom, se varstveni dodatek preneha izplačevati s 1. majem tekočega leta.”
Dosedanji tretji odstavek postane peti odstavek.
26. člen
V 195. členu se za besedilom “s kmetijsko dejavnostjo” doda besedilo “ali v primerih iz tretjega odstavka 14. člena tega zakona.”
27. člen
Druga alinea prvega odstavka 202. člena se spremeni tako, da se glasi:
“– čas, dopolnjen do uveljavitve tega zakona, ki se državljanu Republike Slovenije všteva v pokojninsko dobo po predpisih, ki so veljali do 31. 3. 1992, razen če ni s tem zakonom ali z mednarodnim sporazumom drugače določeno.”
Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:
“Osebi, ki nima državljanstva Republike Slovenije, se šteje v zavarovalno dobo čas, dopolnjen v zavarovanju pri zavodu do 31. 3. 1992, po predpisih, ki so veljali do navedenega datuma, razen če ni s tem zakonom ali z mednarodnim sporazumom drugače določeno.”
Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.
28. člen
V 204. členu se za četrtim odstavkom doda nov peti odstavek, ki se glasi:
“Učencem iz 15.a člena tega zakona se učna doba upošteva v zavarovalno dobo tako, da se 12 mesecev učnega razmerja šteje za šest mesecev zavarovalne dobe.”
29. člen
V 219. členu se dodata nova peti in šesti odstavek, ki se glasita:
“Iz sredstev za uresničevanje pravic po prejšnjih odstavkih se krijejo tudi prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje uživalcev pokojnin in uživalcev nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki niso zdravstveno zavarovani na drugi podlagi, ter stroški izvajanja zavarovanja.
Zavod plačuje prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje uživalcev pokojnin s stalnim prebivališčem v tujini Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, če z zakonom ali z mednarodnim sporazumom ni drugače določeno.”
30. člen
V prvem odstavku 220. člena se besedilo “1/12 letnih odhodkov sklada” nadomesti z besedilom “30% planiranih mesečnih odhodkov za plačilo pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.”
31. člen
V 221. členu se črta beseda “praviloma” in se dodajo novi drugi, tretji in četrti odstavek, ki se glasijo:
“V finančnem načrtu se opredelijo sredstva, ki jih zagotavlja proračun Republike Slovenije za zagotavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kadar drugi prihodki zavoda ne zadostujejo za zagotavljanje navedenih pravic.
Finančni načrt sprejme skupščina zavoda po predhodnem soglasju Vlade Republike Slovenije.
Državni zbor Republike Slovenije obravnava finančni načrt zavoda ob obravnavi in sprejemanju proračuna Republike Slovenije.”
32. člen
V 228. členu se za četrtim odstavkom dodata nova peti in šesti odstavek, ki se glasita:
“Osnova za plačevanje prispevkov za zavarovance iz 15.a člena tega zakona je mesečna nagrada učenca v učnem razmerju, povečana za davke in prispevke po stopnji iz 44. člena tega zakona.
Osnova iz prejšnjega odstavka ne more biti nižja od polovice zneska zajamčene plače.”
33. člen
Drugi odstavek 229. člena se nadomesti z naslednjim besedilom:
“V osnovo za izplačevanje prispevkov iz prve, druge in tretje alinee 224. člena tega zakona se ne vštevajo nadomestila iz invalidskega zavarovanja in prejemki iz 46. člena tega zakona.”
34. člen
V prvem odstavku 230. člena se pred številko “11.” doda besedilo “druge in tretje alinee 9. člena,”.
Drugi odstavek se nadomesti z novim drugim, tretjim in četrtim odstavkom, ki se glasijo:
“Osnova, ki jo izbere zavarovanec iz 11. in 12. člena tega zakona, ne more biti nižja od izhodiščne plače za tarifno skupino enake stopnje zahtevnosti po kolektivni pogodbi dejavnosti oziroma po splošni kolektivni pogodbi, če za dejavnost ni sklenjena kolektivna pogodba, povečane za dodatek za doseženo delovno dobo.
Osnova iz prejšnjega odstavka ne more biti nižja od osnove iz 231. člena tega zakona.
Minister, pristojen za delo, v sodelovanju z zavodom ter s pristojnimi republiškimi upravnimi organi ter združenji, zbornicami, društvi ali drugimi organizacijami zavarovancev, ki opravljajo posamezne dejavnosti, določi minimalne zavarovalne osnove iz tretjega odstavka tega člena ter merila in postopek za razvrščanje zavarovancev.”
35. člen
V tretji alinei prvega odstavka 240. člena se črta besedilo “oziroma niso uživalci pokojnin”.
Za šesto alineo se doda nova sedma alinea, ki se glasi:
“– izplačevalec mesečne nagrade in Republika Slovenija (vsak do ene polovice) za učence v učnem razmerju.”
36. člen
246. člen se spremeni tako, da se glasi:
“Kapitalski sklad je pravna oseba, ki je ustanovljena z namenom ustvarjanja dodatnih sredstev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Osnovni kapital kapitalskega sklada so:
– delnice, deleži in kupnine iz prodaje podjetij, na podlagi predpisov o lastninskem preoblikovanju podjetij;
– premoženje, vrnjeno po 247. in 248. členu tega zakona.
Kapitalski sklad posluje kot delniška družba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, določenimi s tem zakonom in zakonom o gospodarskih družbah. Edini ustanovitelj in delničar kapitalskega sklada je Republika Slovenija.
Firma kapitalskega sklada je “Kapitalski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.d.”
Sedež kapitalskega sklada je v Ljubljani.
Kapitalski sklad pokriva stroške poslovanja s prihodki od svojih naložb ter z drugimi prihodki.”
37. člen
Zadnji odstavek 247. člena se spremeni tako, da se glasi:
“Premoženje se vrne praviloma v naravi. Če vrnitev v naravi ni možna iz razlogov, ki jih določa zakon o denacionalizaciji, se lahko določi odškodnina z vzpostavitvijo lastninskega deleža na pravni osebi, v katere premoženje je prešlo premoženje iz prvega odstavka tega člena, razen če se zavezanec in zavod ne sporazumeta drugače.”
38. člen
Drugi odstavek 249. člena se spremeni tako, da se glasi:
“Kapitalski sklad nalaga sredstva v skladu s predpisi o naložbah investicijskih skladov.”
V tretjem odstavku se črta besedilo za besedo “zavarovanja”.
V četrtem odstavku se besedi “S pravili” nadomestita z besedami “S finančnim načrtom”, besede “za izplačilo dividend” pa se črtajo.
39. člen
250. člen se spremeni tako, da se glasi:
“Organi kapitalskega sklada so skupščina, nadzorni svet in direktor.
Skupščina kapitalskega sklada ima 15 članov.
Nadzorni svet ima 9 članov.
Kapitalski sklad zastopa in njegovo poslovanje vodi direktor, ki ga na podlagi javnega razpisa imenuje skupščina kapitalskega sklada.
Skupščino kapitalskega sklada in nadzorni svet kapitalskega sklada imenuje Državni zbor Republike Slovenije.”
40. člen
Za 250. členom se doda nov 250.a člen, ki se glasi:
“250.a člen
Kapitalski sklad ima statut, ki ga sprejme skupščina kapitalskega sklada s soglasjem Vlade Republike Slovenije.”
41. člen
Za 251. členom se doda nov 251.a člen, ki se glasi:
“251.a člen
Stanovanjski sklad je pravna oseba, ki posluje kot družba z omejeno odgovornostjo pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, določenimi s tem zakonom in zakonom o gospodarskih družbah.
Firma stanovanjskega sklada je “Stanovanjski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja”.
Sedež stanovanjskega sklada je v Ljubljani.
Stanovanjski sklad pokriva stroške poslovanja s prihodki od svojih naložb in z drugimi sredstvi.”
42. člen
252. člen se spremeni tako, da se glasi:
“Organi stanovanjskega sklada so skupščina, upravni odbor, direktor in nadzorni svet.
Funkcijo skupščine sklada opravlja skupščina zavoda.
Upravni odbor in direktorja sklada imenuje skupščina v skladu s statutom sklada.
Nadzorni svet ima sedem članov, ki jih imenuje skupščina za dobo štirih let. Nadzorni svet nadzira zakonitost dela in finančno poslovanje stanovanjskega sklada in najmanj enkrat letno poroča o delovanju stanovanjskega sklada skupščini zavoda.
Stanovanjski sklad ima statut, ki ga sprejme skupščina.”
43. člen
Za 252. členom se doda novo V. poglavje z naslovom “Sklad prostovoljnega zavarovanja za dodaten obseg pravic” in nova 252.a in 252.b člena, ki se glasita:
“252.a člen
Sklad prostovoljnega zavarovanja za dodaten obseg pravic (v nadaljnjem besedilu: sklad dodatnega zavarovanja), je pravna oseba, ki posluje kot delniška družba v skladu z določbami tega zakona, zakona o gospodarskih družbah in zakona o zavarovalnicah.
Firma sklada dodatnega zavarovanja je: “Sklad prostovoljnega zavarovanja za dodaten obseg pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.d.”
Sedež sklada dodatnega zavarovanja je v Ljubljani.
252.b člen
Organi sklada dodatnega zavarovanja so skupščina, nadzorni svet in direktor.
Skupščina šteje 15 članov, nadzorni svet pa 5 članov.
Člane skupščine in nadzornega sveta imenuje skupščina zavoda.
Sklad dodatnega zavarovanja zastopa in njegovo poslovanje vodi direktor, ki ga na podlagi javnega razpisa in s soglasjem skupščine zavoda imenuje skupščina sklada dodatnega zavarovanja.
Sklad dodatnega zavarovanja ima statut, ki ga sprejme skupščina sklada dodatnega zavarovanja s soglasjem skupščine zavoda.”
44. člen
Za prvim odstavkom 254. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
“Oseba iz prejšnjega odstavka pridobi pravico do starostne oziroma predčasne pokojnine pri zavodu, če je z zavarovalno dobo pri zavodu izpolnila pogoje za priznanje pravice po tem zakonu, ali je v zadnjih 10 letih pred vložitvijo zahtevka za priznanje pravice do pokojnine dopolnila v zavarovanju pri zavodu najmanj 80 mesecev zavarovalne dobe ali v zadnjih petih letih najmanj 40 mesecev zavarovalne dobe.”
Dosedanji drugi, tretji, četrti in peti odstavek postanejo tretji, četrti, peti in šesti odstavek.
V šestem odstavku se črta besedilo “ne glede na to kje so bili doseženi”.
45. člen
Drugi odstavek 274. člena se spremeni tako, da se glasi:
“ Skupščino sestavlja 60 članov, od tega:
– 20 predstavnikov upokojencev in delovnih invalidov, od katerih 16 predstavnikov imenujejo organizacije upokojencev, štiri predstavnike pa imenujejo organizacije delovnih invalidov;
– 20 predstavnikov delodajalcev in zavarovancev, od katerih 10 predstavnikov imenujejo reprezentativni sindikati, 10 predstavnikov pa reprezentativna združenja delodajalcev;
– 20 predstavnikov, ki jih imenuje Vlada Republike Slovenije.”
46. člen
V sedmi alinei prvega odstavka 275. člena se črta besedilo “kapitalskega in”.
47. člen
V prvem odstavku 290. člena se številka “50.000” nadomesti s številko “500.000”.
V drugem odstavku se številka “5.000” nadomesti s številko “50.000”.
48. člen
V 291. členu se številka “5.000” nadomesti s številko “50.000”.
49. člen
V 295. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
“Zavarovanec, ki mu je 1. 4. 1992 manjkalo do pet let starosti do izpolnitve pogojev za pridobitev starostne ali predčasne pokojnine in mu je prenehalo delovno razmerje brez lastne krivde ali volje ter je po 1. 4. 1992 pridobil pravico do denarnega nadomestila po predpisih o zavarovanju za primer brezposelnosti, pridobi pravico do pokojnine, ko dopolni starostno mejo, ki je v 39. in 40. členu tega zakona določena za koledarsko leto, v katerem mu je prenehalo delovno razmerje.”
50. člen
Drugi odstavek 319. člena se črta.
51. člen
Zavarovancu iz 11., 12. ali 13. člena zakona, ki je ob uveljavitvi tega zakona zavarovan po 19. členu zakona, se od prvega dne naslednjega meseca po uveljavitvi tega zakona, prispevki obračunavajo od zneska iz 231. člena zakona, če sam ne izbere višje osnove.
Do določitve najnižjih osnov po 34. členu tega zakona, zavarovanci iz 11. in 12. člena zakona prosto izbirajo zavarovalne osnove skladno z določbo 231. člena zakona. Ministrstvo, pristojno za delo, najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona v skladu z 230. členom zakona določi minimalne zavarovalne osnove, merila in postopke za razvrščanje zavarovancev.
52. člen
Zavarovancu, katerega zahtevek za pridobitev pravice do pokojnine ni bil pravnomočno rešen do uveljavitve tega zakona in bi se mu pokojninska osnova določila po 12. členu tega zakona, se za pokojninsko osnovo vzame znesek povprečne izhodiščne plače, ki bi mu šla glede na stopnjo dejanske strokovne izobrazbe, ki jo je imel v zadnjem letu zavarovanja pri zavodu, po kolektivni pogodbi dejavnosti ali po splošni kolektivni pogodbi za leto 1995. Znesek se preračuna na vrednost v koledarskem letu pred letom uveljavitve pravice glede na gibanje poprečnih plač, zaposlenih v državi, v posameznem letu. Znesek povprečne izhodiščne plače se poveča glede na dopolnjeno zavarovalno dobo zavarovanca v zadnjem letu zavarovanja.
53. člen
Najvišja pokojninska osnova se določi po 14. členu tega zakona od prvega dne naslednjega meseca po uveljavitvi tega zakona.
Pokojnine, odmerjene po posebnih predpisih, se od prvega dne naslednjega meseca po uveljavitvi tega zakona ne usklajujejo po določbah tega zakona, dokler skupaj s pokojninskimi dodatki presegajo znesek pokojnine, ki bi bila upravičencu odmerjena glede na njegovo skupno pokojninsko dobo od zneska najvišje pokojninske osnove po 14. členu tega zakona.
54. člen
Pri prvi uskladitvi pokojnin po 20. členu tega zakona se upoštevajo uskladitve, ki so bile že izvedene po prej veljavnih predpisih.
55. člen
Zaradi vzpostavitve enakopravnega položaja med upokojenci, ki so pokojnine uveljavili v različnih časovnih obdobjih, se pokojnine, uveljavljene v obdobjih od 1. 1. 1991 do 21. 3. 1991 in od 1. 1. 1992 do 31. 3. 1992, od prvega dne naslednjega meseca po uveljavitvi tega zakona, ne usklajujejo, dokler se ostale pokojnine ne uskladijo za določen odstotek, in sicer:
– pokojnine, uveljavljene v obdobju od 1. 1. 1991 do 21. 3. 1991, se ne usklajujejo, dokler se ostale pokojnine ne uskladijo za 10,43%;
– pokojnine, uveljavljene v obdobju od 1. 1. 1992 do 31. 3. 1992, se ne usklajujejo dokler se ostale pokojnine ne uskladijo za 7,61%.
56. člen
Pokojnine, uveljavljene od 1. 1. 1994 do uveljavitve tega zakona, se na novo odmerijo z upoštevanjem uskladitve po 21. členu tega zakona.
Pri pokojninah, uveljavljenih do 31. 12. 1990 in v obdobju od 22. 3. 1991 do 31. 12. 1991 se od prvega dne naslednjega meseca po uveljavitvi tega zakona upošteva znesek najvišje pokojninske osnove iz 14. člena tega zakona.
Na novo odmerjena pokojnina gre upravičencu od prvega dne naslednjega meseca po uveljavitvi tega zakona.
57. člen
Delodajalec mora zavodu v 30 dneh po pravnomočno končanem postopku lastninskega preoblikovanja sporočiti podatke o spremembah plač delavcev, ki so posledica opravljene revizije.
Zavod v 90 dneh po vložitvi zahtevka povrne delodajalcu iz prejšnjega odstavka preveč plačane prispevke oziroma jih poračuna z njegovimi tekočimi obveznostmi.
Na podlagi podatkov iz prvega odstavka tega člena zavod uživalcu ponovno odmeri pokojnino.
Delodajalec, ki zavodu ne sporoči podatkov po prvem odstavku tega člena, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev.
Z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba pri delodajalcu, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
58. člen
Društva upokojencev pridobijo z dnem uveljavitve tega zakona lastninsko pravico na družbeni lastnini, s katero razpolagajo na dan uveljavitve tega zakona.
Zavod mora najpozneje v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona uskladiti svoj statut z določbami 45. člena tega zakona.
Imenovanje članov skupščine zavoda v skladu s 45. členom tega zakona mora biti opravljeno najpozneje v 30 dneh po soglasju Državnega zbora k spremembam statuta zavoda iz prejšnjega odstavka.
Mandat članov prve skupščine zavoda traja do imenovanja članov skupščine zavoda po prejšnjem odstavku.
59. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati določba druge alinee 2. člena zakona o strukturi nekaterih naložb določenih javnih zavodov, skladov in zavarovalnih organizacij (Uradni list RS, št. 71/93).
60. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 172-01/89-2/201
Ljubljana, dne 2. februarja 1996.
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Jožef Školč l. r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti