Uradni list

Številka 4
Uradni list RS, št. 4/1996 z dne 26. 1. 1996
Uradni list

Uradni list RS, št. 4/1996 z dne 26. 1. 1996

Kazalo

265. Odlok o pokopališkem redu, stran 318.

Občinski svet občine Štore je po 25. členu zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč (Uradni list SRS, št. 34/84) na 8. redni seji dne 28. 9. 1995 sprejel
O D L O K
o pokopališkem redu
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Pokopališča na območju Občine Štore so sanitarno-komunalni objekti v upravljanju Občine Štore ali krajevne skupnosti, na območju katere leži pokopališče (v nadaljnjem besedilu: upravljalec pokopališča).
2. člen
Upravljalec pokopališča opravlja pokopališko in pogrebno dejavnost ter ureja pokopališča na krajevno običajen način, z dostojanstvom in spoštovanjem do umrlih ter v skladu s tem odlokom.
II. UREJANJE POKOPALIŠČ
3. člen
Na območju Občine Štore sta naslednja pokopališča:
1. Pokopališče Kompole za območje naselij: Kompole, Ogorevc, Prožinska vas, Šentjanž, Laška vas, Draga,
2. Pokopališče Svetina za območje naselij: Svetina, Javornik, Kanjuce in Svetli dol.
4. člen
Na določenem pokopališču se pokopavajo:
– vsi umrli v območju, za katerega je pokopališče namenjeno,
– umrli v sosednjem naselju ali kakšnem drugem kraju, če je umrli pred smrtjo tako želel, oziroma če tako želijo svojci umrlega, ki imajo po zakonu pravico izbirati pokopališče.
5. člen
Pokopališče se zgradi ali obstoječe razširi na podlagi ureditvenega načrta, skladno z dolgoročnim družbenim planom občine.
O opustitvi pokopališča odloči občinski upravni organ, pristojen za komunalne zadeve po predhodnem mnenju pristojne sanitarne inšpekcije in pristojnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Za opustitev pokopališča, posameznih oddelkov na pokopališču in grobov, ki jih ureja poseben predpis, mora biti pred odločitvijo pridobljeno dovoljenje pristojnega republiškega upravnega organa.
6. člen
Za vsako pokopališče mora biti izdelan načrt razdelitve na pokopališčne oddelke in grobove.
Z načrtom razdelitve se določi razdelitev grobnih prostorov na vrstne grobove, grobišča, žarne grobove, prostore za anonimne pokope ter za raztrositev pepela.
Gradnja grobnic na pokopališčih ni dovoljena.
7. člen
Mere grobnega prostora so naslednje:
– za enojni grob dolžina 2,40 m in širina 2,10 m,
– za dvojni grob dolžina 2,40 m in širina 2,40 m,
– za otroški grob, do 10 let starosti, polovične mere enojnega groba.
Minimalne mere za grob so:
– dolžina 2,20 m
– globina 1,80 m, oziroma najmanj 1,20 m za otroški grob.
Velikost in obliko žarnega groba določi upravljalec pokopališča v skladu z načrtom razdelitve.
Na starih delih pokopališč se morajo grobovi prilagoditi ob stoječemu stanju, lahko pa upravljalec pokopališča na osnovi načrta razdelitve izdela tudi drugačen, bolj racionalen načrt razdelitve na pokopališčne oddelke in zvrsti ter mere grobov.
8. člen
Pokop umrlega se opravi v grobni prostor po vrstnem redu, razen kadar gre za pokop v dvojni (družinski) grob ali pokop žare.
Žare s pepelom se shranjujejo v žarnih grobovih ali v obstoječih klasičnih grobovih. V en žarni grob je lahko shranjenih več žar.
Pokop v tuj grob brez dovoljenja dotedanjega najemnika grobnega prostora ni dovoljen.
Prekop groba oziroma ponoven pokop v isti grob je dovoljen po poteku mirovalne dobe, ki ne sme biti krajša od 10 let, pri čemer je treba upoštevati značilnosti zemljišča, na katerem je pokopališče.
Grob se sme izjemoma odpreti pred potekom mirovalne dobe in umrlega prenesti na drugo pokopališče oziroma grob po poprejšnjem soglasju najemnika grobnega prostora in z dovoljenjem za zadeve zdravstvenega varstva pristojnega občinskega upravnega organa oziroma z dovoljenjem organa, prostojnega za kazenski postopek.
Ob ponovnem pokopu ali v primeru iz prejšnjega odstavka tega člena, lahko posega v grobni prostor samo upravljalec pokopališča.
9. člen
Pokopališče mora biti ograjeno z ograjo in zimzelenim rastlinjem ter praviloma odmaknjen od drugih objektov.
Mrliško vežo za čuvanje umrlih morajo imeti vsa pokopališča iz 3. člena tega odloka.
Če je pokopališče ograjeno z zidom, se nanj ne smejo pritrjevati nagrobne plošče.
Vsako pokopališče mora imeti garderobo za pokopališčne delavce, shrambo za orodje, urejeno smetišče oziroma organiziran odvoz smeti in če je potrebno, prostor za odlaganje spomenikov.
Spomeniki, nagrobni okvirji in druga znamenja ne smejo segati preko grobnega prostora.
Višina spomenikov in nagrobnikov lahko sega le do višine 80 cm, širina pa mora biti primerne velikosti grobnega prostora.
Postavljanje nagrobnikov in sajenje okrasnega grmičevja mora biti v skladu z načrtom ureditve pokopališča in soglasjem upravljalca pokopališča.
III. POGREBNE STORITVE
10. člen
Umrli se čuva v mrliški veži. Prenos na pokopališče je dovoljen potem, ko je ugotovljen nastop smrti po predpisih o mrliški pregledni službi.
11. člen
Če pokop umrlega ali pogrebne svečanosti organizira družbenopolitična skupnost, se umrli lahko izjemoma položi tudi na določen kraj zunaj pokopališča.
Verske skupnosti lahko izjemoma položijo umrlega stanovskega predstavnika do pokopa v objekt, ki je namenjen za opravljanje verskih obredov.
12. člen
Prevoz umrlega na območju Občine Štore je dovoljen samo s posebej prirejenimi vozili.
V težje dostopnih krajih in v neugodnih vremenskih razmerah se sme umrlega prenesti tudi na drug krajevno običajen način.
Prevoz umrlega iz enega v drug kraj v Republiki Sloveniji in za prevoz preko meje Republike Slovenije se opravi v skladu s predpisom za zadeve zdravstvenega varstva pristojnega republiškega upravnega organa.
13. člen
Prekop umrlega je pokop posmrtnih ostankov oziroma upepeljenih ostankov umrlega in druga dela v zvezi s pokopom.
Pokop umrlega prijavi upravljalcu pokopališča njegov družinski član ali oseba, ki je z njim stalno živela oziroma je zanj skrbela. Če takih oseb ni, prijavi pokop organizacija ali delovna skupnost, v kateri je bil umrli v delovnem razmerju, krajevna skupnost, organ socialnega skrbstva, uprava bolnišnice, ali druga zdravstvena ali socialna ustanova ali hišni svet.
Prijavi za pokop mora biti priložena listina o prijavi smrti oziroma druga listina, predpisana s posebnim zakonom. Upravljalec pokopališča ne sme izvesti pokopa, če mu ob prijavi pokopa niso predložene ustrezne listine.
14. člen
Pokop umrlega oziroma upepelitev se opravi, ko je preteklo najmanj 36 ur od nastopa smrti. Ob večjih naravnih in drugih nesrečah, v vojni in izrednih razmerah, ko se opravi skupen pokop na posebnih lokacijah, določenih v planih občinskega štaba za civilno zaščito, lahko za zadeve zdravstvenega varstva pristojni upravni organ ta rok skrajša.
15. člen
Oseba, ki je dolžna poskrbeti za pokop umrlega, mora pokop prijaviti upravljalcu pokopališča najmanj 24 ur pred predvidenim pokopom. Pri tem mora navesti tudi podatke, v kateri krajevni skupnosti je umrli prebival in v kateri organizaciji ali delovni skupnosti je bil v delovnem razmerju oziroma bil njen član.
Pokopi so praviloma vsak dan.
16. člen
Mrliške veže so odprte v letnem času od 6. ure do 19. ure v zimskem času pa od 7. ure do 18. ure. Izven predpisanega časa obiski niso dovoljeni, razen v izjemnih primerih, z dovoljenjem upravljalca pokopališča.
Otrokom do 10. leta starosti dostop v mrliške veže in na pokopališče brez spremstva odraslih ni dovoljen.
17. člen
Umrli se položi v krsto in pokoplje v grob za klasičen pokop, v vrstni grob ali grobišče.
Upepeljeni ostanki umrlega se shranijo v žaro in pokopljejo v grob za klasičen pokop, v žarni grob ali raztresejo na posebej določenem prostoru na pokopališču.
Pokop zunaj pokopališča in v grobišča in grobove, ki jih ureja poseben predpis, je dovoljen samo v izjemnih primerih, z dovoljenjem za notranje zadeve pristojnega upravnega organa, po predhodnem soglasju za zadeve zdravstvenega varstva pristojnega upravnega organa, kjer se pokop opravi.
18. člen
Način pokopa in potrebne svečanosti se opravijo v skladu z voljo umrlega. Če umrli ni izrazil svoje volje, odloči o tem oseba, ki je stalno živela z njim ali druga z zakonom določena oseba oziroma za zadeve socialnega skrbstva pristojni upravni organ občine, v kateri je oseba umrla ali je bila najdena.
19. člen
Po volji umrlega ali na zahtevo osebe iz 18. člena tega odloka, oziroma osebe, ki je poravnala stroške pokopa, je lahko umrli pokopan v ožjem družinskem krogu.
Po volji umrlega se opravi anonimen pokop s pokopom krste ali žare oziroma razstrositvijo pepela na posebej določenem prostoru, brez označbe umrlega.
20. člen
Stroške pokopa morajo poravnati dediči umrlega oziroma naročnik pokopa.
V primerih, ko poravna stroške pokopa občina, ima le-ta pravico do povračila pogrebnih stroškov iz zapuščine umrlega.
IV. POGREBNE SVEČANOSTI
21. člen
Ob pokopu umrlega se organizira javna pogrebna svečanost, razen v primerih iz 19. člena tega odloka.
Javno pogrebno svečanost organizira upravljalec pokopališča, pri čemer glede obsega upošteva želje osebe, ki je poskrbela za pokop umrlega.
22. člen
Udeležencem javne pogrebne svečanosti je zagotovljeno, da lahko svobodno in nemoteno prisostvujejo javni pogrebni svečanosti.
23. člen
O javni pogrebni svečanosti upravljalec pokopališča obvesti krajevno skupnost, v kateri je umrli prebival in organizacijo, v kateri je združeval delo ter organizacije, katerih član je bil in jih povabi, da sodelujejo pri javni pogrebni svečanosti. Pri tem upravljalec pokopališča zlasti opozori organizacijo, da določi predstavnike, ki se bodo v imenu družbene skupnosti poslovili od umrlega.
Od vsakega umrlega se na javni pogrebni svečanosti praviloma poslovi predstavnik družbene skupnosti, ki ga določi krajevna skupnost, v kateri je umrli prebival.
Krajevna skupnost se lahko dogovori tudi z organizacijo, v kateri je umrli združeval delo oziroma s pristojno pokopališko službo, da se njen predstavnik poslovi od umrlega v imenu družbene skupnosti. Krajevna skupnost jima po potrebi zagotovi ustrezne podatke.
Na željo umrlega oziroma osebe, ki je dolžna poskrbeti za pokop, se lahko pri javni pogrebni svečanosti opravi tudi verski obred.
Verski obred na javni pogrebni svečanosti zagotovi oseba, ki je poskrbela za pokop umrlega.
24. člen
Javna pogrebna svečanost se začne z dvigom krste ali žare umrlega z mrliškega odra.
Pred začetkom pogrebnega sprevoda se praviloma zaigra, zapoje ali predvaja žalostinka.
Če se opravlja tudi verski obred, se ta opravi po vrstnem redu, ki ga določi oseba, ki vodi protokol.
25. člen
Pogrebni sprevod se začne od mrliške veže ali od določenega mesta pred vhodom na pokopališče in gre po pokopališki stezi do groba.
Na čelu pogrebnega sprevoda gre zastavonoša z državno zastavo in žalnim trakom in vodja pogrebne svečanosti. Za nosilcem državne zastave se zvrstijo nosilci drugih zastav, praporov, godba, pevci, nosilci vencev, odlikovanj in drugih priznanj umrlega, pogrebni voziček s krsto oziroma nosila s krsto, najožji svojci in sorodniki umrlega in končno drugi udeleženci javne pogrebne svečanosti.
Če se javne pogrebne svečanosti udeležujejo enote oboroženih sil ali milice, se razporedijo na čelu pogrebnega sprevoda, oziroma na način, ki ga predpisujejo pravila oboroženih sil ali milice.
Če se javne pogrebne svečanosti udeležijo predstavniki verske skupnosti, gredo v sprevodu pred krsto umrlega. Verska obeležja in simboli se nosijo neposredno pred predstavniki verske skupnosti.
Kadar se med javno pogrebno svečanostjo opravlja tudi verski obred v sakralnem objektu, je treba zagotoviti, da zastava, prapori, odlikovanja in uniformirani udeleženci počakajo do konca verskega obreda zunaj sakralnega objekta.
26. člen
Ko pride pogrebni sprevod do groba, ga obstopijo svojci umrlega, nosilci zastav, praporov in odlikovanj ter nosilci vencev. Za njimi se razporedijo drugi udeleženci javne pogrebne svečanosti.
Ko položijo krsto ali žaro v grob, spregovori predstavnik družbenih organizacij, sledijo drugi poslovilni govori, žalne pesmi, žalna glasba ter pozdrav z zastavami in prapori. Če se izstreli salva, se to naredi pred zaključkom svečanosti.
27. člen
Če se umrli upepeli, se javna pogrebna svečanost lahko opravi pred ali po upepelitvi. Pri tem se smiselno uporabljajo določbe tega odloka.
V. ODDAJANJE PROSTOROV ZA GROBOVE V NAJEM
28. člen
Grobni prostor se pridobi z najemno pogodbo med upravljalcem pokopališča in najemnikom grobnega prostora. Pogodba se sklene za 10 let in se jo lahko obnovi po poteku mirovalne dobe.
Pogodba mora vsebovati:
– dobo uporabe grobnega prostora,
– obveznosti plačevanja letne najemnine,
– rok ureditve groba,
– določila o maksimalni velikosti nagrobnika v skladu s tem odlokom,
– rok sanacije za ureditev groba, če ta ni v skladu z ureditvenim načrtom pokopališča.
Najemnina za grobni prostor se plačuje letno.
Ob prijavi pokopa oziroma sklenitvi najemne pogodbe se dodeli en grobni prostor (enojni grob). Na izrecno željo najemnika se dodeli še dodatni grobni prostor (dvojni grob), za katerega se plača ekonomska cena v enkratnem znesku.
Ekonomska cena je enaka stroškom za pridobitev novega grobnega prostora.
29. člen
Upravljalec pokopališča razveljavi sklenjeno pogodbo v naslednjih primerih:
– če najemnik grobnega prostora po predhodnem opozorilu ne poravna najemnine za preteklo leto,
– če najemnik ne vzdržuje redno groba kljub posebnemu opozorilu,
– ob opustitvi pokopališča,
– kadar tako zahteva načrt razdelitve pokopališča.
Neredno vzdrževan je grob takrat, kadar nagrobnik ogroža varnost ljudi oziroma je tako zanemarjen, da kvari estetski videz pokopališča.
30. člen
Po razveljavitvi najemne pogodbe se smatra grobni prostor kot opuščen grob do konca mirovalne dobe, na kar se prekoplje in odda drugemu najemniku.
Najemnik grobnega prostora mora odstraniti opremo groba v 15 dneh po poteku ali razveljavitvi najemne pogodbe. Kolikor ne odstrani opreme v določenem roku, jo po predhodnem opozorilu najemnika grobnega prostora, odstrani upravljalec pokopališča na stroške najemnika grobnega prostora.
V času od odstranitve opreme groba do poteka mirovalne dobe in ponovne oddaje grobnega prostora drugemu najemniku, skrbi za minimalno vzdrževanje opuščenega groba upravljalec pokopališča.
Sredstva za kritje vzdrževanja iz prejšnjega odstavka tega člena zagotavlja upravljalec.
31. člen
Upravljalec pokopališča ima naslednje pravice in obveznosti:
– ugotavlja pravilnost mrliških dokumentov,
– določa cene grobnega prostora, za pogrebne in druge pokopališke storitve,
– določi prostor, dan in uro pokopa v sporazumu z naročnikom pokopa,
– oddaja grobne prostore v najem in o tem sklepa najemne pogodbe ter vodi evidenco sklenjenih pogodb,
– opravlja pokope in prekope grobov,
– skrbi za red in čistočo v mrliški veži in na pokopališču ter za vzdrževanje objektov in naprav, poti, zelenic, in ograje na pokopališču,
– vodi evidenco o grobovih in pokopanih na določenem pokopališču,
– skrbi za organizacijo javne pogrebne svečanosti,
– skrbi za zasutje groba, najkasneje pol ure po končanih pogrebih tistega dne,
– določa enotno obeležje do postavitve nagrobnika oziroma če ta ni postavljen,
– vodi kataster komunalnih naprav na pokopališču,
– opravlja druge naloge v skladu z veljavnimi predpisi,
– skrbi za to, da ob pokopu, prekopu in urejanju pokopališča ne poškoduje grobov.
VI. VZDRŽEVANJE REDA IN ČISTOČE
32. člen
Najemniki grobnih prostorov in obiskovalci pokopališč so dolžni:
– na pokopališču in pripadajočih objektih izražati pieteto do umrlega,
– redno vzdrževati grobove in saditi ter odstranjevati drevje samo z dovoljenjem upravljalca pokopališč,
– odlagati smeti druge odpadke v za to določene kontejnerje in koše za smeti,
– postaviti ali odstraniti nagrobni spomenik le v soglasju z upravljalcem pokopališča, oziroma spremeniti arhitektonsko zasnovo groba samo v skladu z načrtom razdelitve pokopališča,
– skrbeti za to, da ne poškodujejo grobov,
– najemnik grobnega prostora mora sporočiti upravljalcu pokopališča spremembo naslova.
33. člen
Najemnikom grobnih prostorov in obiskovalcem pokopališč ter mrliške veže je prepovedano:
– nedostojno vedenje, glasno smejanje, vpitje, žvižganje, razgrajanje, kajenje v mrliški veži in podobno,
– stopanje in hoja po grobovih,
– vodenje živali na pokopališče,
– odlaganje smeti in drugih odpadkov izven določenega prostora,
– trganje zelenja in cvetja na tujih grobovih,
– onesnaževanje pokopališča in poškodovanje prostorov, naprav, predmetov in nasadov,
– vožnja s kolesom ali motornim vozilom in jih shranjevati na pokopališču,
– poškodovanje grobov,
– odlaganje zemlje, robnikov ali drugega materiala, ki ostane od prenove grobov, v kontejnerje ali koše za smeti.
VII. KAZENSKE, PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
34. člen
Z denarno kaznijo od 1.000 do 100.000 SIT se kaznuje za prekršek upravljalec pokopališča:
– če ne skrbi za vzdrževanje objektov in naprav ter poti in zelenic v skladu z načrtom ureditve pokopališča,
– če ne zagotavlja primeren red in snago v mrliški veži in na pokopališču,
– če ne organizira javne pogrebne svečanosti v skladu s tem odlokom ali če jo izvede drugače, kot je določeno s tem odlokom,
– če ne zasuje groba v določenem času,
– če opravi pokop v nasprotju s prvo alineo 31. člena tega odloka,
– če ne vodi evidenco o grobovih ali pokopanih in evidenco o sklenjenih pogodbah za grobne prostore,
– če ne določi enotnega obeležja do postavitve spomenika,
– če ne vodi katastra komunalnih naprav na pokopališču.
35. člen
Z denarno kaznijo od 1.000 do 30.000 SIT se kaznuje za prekršek občan:
– če uredi grob v nasprotju z načrtom ureditve pokopališča oziroma načrtom razdelitve,
– če postavi ali odstrani nagrobni spomenik oziroma spremeni arhitektonsko zasnovo groba brez soglasja upravljalca pokopališča,
– če se v nasprotju z določbami 19. člena tega odloka udeleži pokopa,
– če koga ovira, da ne more svobodno in nemoteno prisostvovati javni pogrebni svečanosti,
– če brez vednosti upravljalca pokopališča spremeni potek javne pogrebne svečanosti,
– če ne vzdržuje redno groba,
– če preproda grobni prostor,
– če odtuji predmete z grobov, mrliške veže in pokopaliških objektov.
36. člen
Z denarno kaznijo 1.000 SIT, ki jo izterja takoj na kraju organ, ki je pristojen za inšpekcijsko nadzorstvo, se kaznuje za prekršek občan, ki stori dejanje iz 33. člena tega odloka.
37. člen
Upravljalec pokopališča mora v šestih mesecih od uveljavitve tega odloka uskladiti svoje samoupravne akte s tem odlokom.
38. člen
Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka opravljajo pristojne inšpekcije in pooblaščeni delavci upravljalca pokopališča.
39. člen
Ta odlok začne veljati petnajst dni po objavi, uporablja pa se od sprejema dalje.
Štore, dne 28. septembra 1995.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Štore
Albin Valand l. r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti