Uradni list

Številka 19
Uradni list RS, št. 19/1995 z dne 31. 3. 1995
Uradni list

Uradni list RS, št. 19/1995 z dne 31. 3. 1995

Kazalo

26. Uredba o ratifikaciji protokola zasedanja mešane komisije Republike Slovenije in Zvezne republike Nemčije za kulturo od 4. do 6. maja 1994 v Ljubljani, stran 118.

Na podlagi tretjega odstavka 63. člena Zakona o zunanjih zadevah (Uradni list RS, št. 1/91-I) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
O RATIFIKACIJI PROTOKOLA ZASEDANJA MEŠANE KOMISIJE REPUBLIKE SLOVENIJE IN ZVEZNE REPUBLIKE NEMČIJE ZA KULTURO OD 4. DO 6. MAJA 1994 V LJUBLJANI
1. člen
Ratificira se protokol o zasedanju mešane komisije Republike Slovenije in Zvezne republike Nemčije za kulturo od 4. do 6. maja 1994, podpisan v Ljubljani 6. maja 1994.
2. člen
Protokol se v izvirniku v slovenskem jeziku glasi*:
P R O T O K O L
ZASEDANJE MEŠANE KOMISIJE REPUBLIKE SLOVENIJE IN ZVEZNE REPUBLIKE NEMČIJE ZA KULTURO OD 4. DO 6. MAJA 1994 V LJUBLJANI
Na podlagi 15. člena Sporazuma o sodelovanju v kulturi z dne 18. 6. 1993 je bilo od 4. do 6. maja 1994 v Ljubljani prvo zasedanje slovensko-nemške mešane komisije za kulturo.
Slovensko delegacijo je vodila podsekretarka Tanja Orel-Šturm, nemško pa poslanik dr. Winfried Heide. Dežele v Zvezni republiki Nemčiji je zastopal dr. Gerd Harms, državni sekretar v Ministrstvu za izobraževanje, mladino in šport dežele Brandenburg. Drugi člani slovenske in nemške delegacije so razvidni iz 1. in 2. priloge k temu protokolu.
Strani obravnavata stanje slovensko-nemške kulturne izmenjave in razvijata predloge za nadaljnje sodelovanje v kulturi, vključno z izobraževanjem in znanostjo.
Strani poudarjata, da so slovensko-nemški kulturni stiki dosegli novo kakovost, ki jo opredeljuje dosežena neodvisnost in mednarodno priznanje Slovenije ter ponovna združitev Nemčij.
Strani poudarjata pomen tega prvega zasedanja mešane komisije za kulturo na podlagi Sporazuma o sodelovanju v kulturi, ki je bil podpisan 18. junija 1993 in ki po njunem prepričanju odpira nove možnosti za sodelovanje v kulturi.
Strani sta si edini v cilju, da si bosta po najboljših močeh na vseh ravneh prizadevali za svobodno in neposredno izmenjavo ter neposredna srečanja in dialog vseh, ki delujejo v kulturi. Pozdravljata sodelovanje na regionalni in lokalni ravni z raznovrstnim vključevanjem posameznih dežel Zvezne republike Nemčije. V zvezi s tem dajeta priznanje zlasti dolgoletnemu sodelovanju Slovenije z deželo Bavarsko.
Podrobno so bile obravnavane naslednje točke:
I. Znanost in visoko šolstvo
1. Strani poudarjata skupno željo, da nadalje razvijata sodelovanje na področju znanosti ter visokega šolstva. Svoje visokošolske in znanstvene ustanove spodbujata k navezavi neposrednih stikov in pogodbeno dogovorjenih partnerstev. Strani predajata seznam obstoječih partnerstev med visokimi šolami (3. in 4. priloga). Nemška stran opozarja na program Nemške službe za akademske izmenjave (Deutscher Akademischer Austauschdients – DAAD) za pospeševanje partnerstev med visokošolskimi ustanovami.
2. Strani pozdravljata navezavo stikov med rektorji slovenskih univerz in visokošolsko rektorsko konferenco (Hochsculrektorenkonferenz – HRK).
Nemška stran je pripravljena, da preko visokošolske rektorske konference z informacijami in svetovanjem podpre reformo slovenskega sistema visokega šolstva in znanosti. V zvezi s tem bo HRK še okrepila svoje stike s slovenskimi rektorji.
Marca 1994 je tričlanska skupina slovenskih strokovnjakov na povabilo HRK obiskala Univerzitetni celoviti visoki šoli (Universität-Gesamthochschule) Siegen in Paderborn ter se na HRK v Bonnu pogovarjala o uvajanju strokovnega visokošolskega študija v Sloveniji.
Nemška stran posreduje željo Akademije znanosti v Göttingenu za razširitev sodelovanja s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti v Ljubljani na konferencah, ki jih organizira Komisija za jugovzhodno Evropo Akademije znanosti v Göttingenu.
3. Strani pozdravljata neposredno sodelovanje med Ministrstvom za šolstvo in šport, Ministrstvom za kulturo in Ministrstvom za znanost in tehnologijo v Republiki Sloveniji z Nemško službo za akademske izmenjave (Deutscher Akademischer Austauschdienst – DAAD).
4. V okviru tega sodelovanja daje slovenska stran nemški strani naslednje štipendije:
– do pet 10-mesečnih štipendij za podiplomske specializacije in izpopolnjevanje za vse stroke;
– do štiri štipendije za nemške slaviste za udeležbo na Seminarju slovenskega jezika, literature in kulture s simpozijem;
– do tri štipendije v trajanju od dveh tednov do treh mesecev za študijska bivanja na visokošolskih ustanovah v Sloveniji za ugledne nemške znanstvenike.
Nemška stran daje preko DAAD slovenski strani naslednje vrste štipendij:
– 10-mesečne štipendije za slovenske diplomante vseh smeri do 32. leta starosti; po potrebi je pred tem možen dvo- do šestmesečni jezikovni tečaj na eni od izpostav Goethejevega inštituta v Nemčiji; čas štipendiranja je v posameznih primerih možno podaljšati;
– enosemestrske oziroma kratkotrajne štipendije za študente višjih letnikov (od 3. leta študija dalje) in diplomante germanistike in sorodnih smeri (nemško deželoznanstvo, nemški jezik ipd.) do 32. leta starosti; podaljšanje časa štipendiranja pri teh štipendijah ni možno;
– visokošolske štipendije za poletne tečaje za študente višjih letnikov in diplomante predvsem humanističnih smeri (možne so tudi druge smeri) z dobrim znanjem nemščine za udeležbo na tečajih nemških visokih šol; kandidati ne smejo biti starejši od 32 let;
– dvotedenska do trimesečna študijska in raziskovalna bivanja v Nemčiji za slovenske doktorje znanosti.
5. Strani nudita študentom naravoslovnih in tehničnih ved ter gozdarske in kmetijske smeri druge države v okviru programa IAESTE (International Association for the Exchange of Students for Technical Experience), posredovanje za dvo- do trimesečne strokovne prakse v poletnih mesecih v industrijskih obratih, na inštitutih visokih šol in v drugih raziskovalnih ustanovah svoje države.
Na slovenski strani bosta za posredovanje zadolženi Študentska organizacija Univerze v Ljubljani in Študentska organizacija Univerze v Mariboru, na nemški strani pa DAAD.
6. Slovenska stran je pripravljena podpreti enkrat letno 14-dnevno študijsko potovanje skupine nemških študentov pod vodstvom visokošolskega učitelja. Namen teh potovanj je posredovanje strokovnih stikov in spoznavanje Slovenije.
DAAD je pripravljena podpirati študijska potovanja skupin slovenskih študentov pod vodstvom visokošolskega učitelja v Nemčijo (za približno dva tedna). Namen teh potovanj je posredovanje strokovnih stikov in spoznavanje Nemčije.
7. Strani podpirata posredovanje visokošolskih učiteljev vseh strokovnih smeri na visokih šolah druge države:
a) za daljše obdobje – najmanj šest mesecev,
b) za krajše obdobje – od enega do treh mesecev.
Strani pozdravljata tudi izmenjavo gostujočih profesorjev.
8. Predizbiro kandidatov za različne vrste štipendij opravi izbirna komisija na podlagi javnega razpisa, ki ga DAAD in njene slovenske partnerske ustanove skupaj izvedejo na vseh visokih šolah, če tega v medsebojnem dogovoru ne uredijo drugače. Predizbirno komisijo sestavljajo predstavniki države, ki štipendiste pošilja (znanstveniki ter sodelavci organizacij za izmenjavo in pristojnih ministrstev), in predstavniki države, ki štipendiste sprejema (sodelavci veleposlaništva, znanstveniki, ki delajo v državi, ki štipendiste pošilja, predstavniki organizacij za izmenjavo v kraju). Pravico do glasovanja imajo praviloma samo tisti znanstveniki, ki so člani predizbirne komisije. Vsak kandidat, ki s svojo kandidaturo izpolnjuje razpisne pogoje, časovne pogoje in smernice za ponudbo štipendij, ima pravico, da je njegova prošnja obravnavana. Pravico do končne odobritve štipendije si pridržuje tista stran, ki štipendijo podeljuje.
O predlogih predizbirnih komisij se strani obvestita po diplomatski poti. Prav tako se po diplomatski poti obvestita o odobrenih štipendijah.
9. Država sprejemnica izda za štipendiste in lektorje pred njihovim odhodom dovoljenje za bivanje, ki jim dovoljuje večkraten vstop in izstop.
Strani se dogovorita, da se o vstopih oseb, navedenih v prvem stavku te točke, čimprej obvestita po diplomatski poti.
10. Nemška stran opozarja na raziskovalne štipendije fondacije Alexander von Humboldt-Stiftung (AvH) za daljše raziskovalno bivanje v Zvezni republiki Nemčiji, za katere se lahko potegujejo visoko kvalificirani slovenski doktorji znanosti do 40. leta starosti tudi neposredno pri navedeni nemški ustanovi.
11. Za nemške doktorje znanosti v starosti do 38 let je možno zagotoviti Feodor-Lynenove raziskovalne štipendije za daljše raziskovalno bivanje na tistih inštitutih, na katerih delajo slovenski znanstveniki, ki so prejemali štipendije fondacije AvH.
12. Fondacija AvH načrtuje v novembru 1994 v Gradcu kolokvij za vse nekdanje avstrijske raziskovalne štipendiste AvH, na katerega so povabljeni tudi vsi nekdanji raziskovalni štipendisti AvH iz Slovenije.
13. Nemška raziskovalna skupnost (Deutsche Forschungsgemeinschaft – DFG) daje v okviru svojih finančnih možnosti na prošnjo slovenskih znanstvenih ustanov na razpolago znanstveno literaturo nemških avtorjev.
14. Strani pozitivno ocenjujeta dolgoročno znanstveno-tehnično sodelovanje.
II. Šolstvo
15. Strani proučujeta možnosti za izmenjavo učencev (v Sloveniji zlasti na področju srednjih šol) in partnerstva med šolami. S slovenske strani je za to sodelovanje pooblaščen Zavod za šolstvo in šport Republike Slovenije v sodelovanju s posameznimi šolami, z nemške strani pa Pedagoška služba za izmenjave (Pädagogischer Austauschdienst – PAD) Konference kulturnih ministrov.
16. Strani pozdravljata ustanovitev Društva slovenskih učiteljev nemškega jezika.
17. Goethejev inštitut je pripravljen sodelovati pri slovenskih projektih za pripravo učnih načrtov in učbenikov za nemški jezik ter ustrezno dodatno usposabljati slovenske avtorje učbenikov nemškega jezika. Za posebne projekte bo v utemeljenih primerih dal na razpolago učno gradivo.
III. Poučevanje in učenje jezikov obeh strani
18. Strani izražata priznanje stanju pouka nemškega jezika v Sloveniji. Od 1. 3. 1993 deluje pri Zavodu za šolstvo in šport Republike Slovenije v Ljubljani strokovni svetovalec za nemščino kot tuji jezik, ki ga je poslala Zvezna uprava – centrala za šolstvo v tujini. Slovenski strani svetuje pri vseh vprašanjih pouka nemščine na slovenskih šolah. Nemška stran prosi, da se strokovnemu svetovalcu tudi v prihodnje zagotovi največja možna podpora.
19. Strani pozdravljata, da so na nekaterih nemških visokih šolah dane možnosti za študij slovenskega jezika in književnosti.
Strani poudarjata pomen delovanja visokošolskih lektorjev.
Slovenska stran izraža prepričanje, da bo na podlagi dosedanjih dogovorov odprt lektorat na Centru za slovenski jezik Univerze v Tübingenu, po možnosti že v študijskem letu 1994/1995.
Strani izražata priznanje delu lektorjev na univerzah v Ljubljani in Mariboru, ki sta bili tja poslana s posredovanjem DAAD.
20. Strani izražata priznanje prizadevanjem nemških dežel, da podpirajo dopolnilni pouk maternega jezika za slovenske otroke.
Slovenska stran izraža svoj interes za nadaljnji razvoj dopolnilnega pouka v maternem jeziku.
Mešana komisija priporoča pristojnim organom obeh strani, da na naslednjem zasedanju mešane komisije poročajo o razvoju dopolnilnega pouka maternega jezika in pouka slovenskega jezika.
21. V zvezi z uvedbo mature v Republiki Sloveniji slovenska stran izraža željo, da se nadaljuje sodelovanje Republiškega izpitnega centra in maturitetnih organov v Republiki Sloveniji z ustanovami v Zvezni republiki Nemčiji.
Slovenska stran želi sodelovati z Inštitutom za raziskovanje testov in nadarjenosti študijske fondacije nemškega naroda, Bonn (Institut für Test- und Begabungforschung der Studienstifftung des Deutschen Volkes) in Pedagoškim inštitutom Univerze v Hamburgu (Pädagogisches Institut der Universität Hamburg).
22. Nemška stran preko Goethejevega inštituta podpira slovenske visoke šole in ustanove za izobraževanje učiteljev z osnovno opremo v obliki strokovnih knjig in avdiovizualnih pripomočkov za študij nemškega jezika. Nemška stran je v Sloveniji z ustreznimi ukrepi pripravljena sodelovati pri projektih za pripravo in uresničevanje izobraževalnih načrtov za bodoče učitelje nemškega jezika.
23. Nemška stran preko Goethejevega inštituta podeljuje štipendije za metodično-didaktično izpopolnjevanje in za boljše poznavanje nemške dežele za učitelje nemškega jezika in za pisce učbenikov. Razen tega daje Goethejev inštitut štipendije za jezikovno izpopolnjevanje multiplikatorjev (vodij nadaljnjih seminarjev) v kulturni izmenjavi in v Sloveniji sodeluje na izpopolnjevalnih seminarjih za strokovnjake s področja izobraževanja in izpopolnjevanja učiteljev nemščine ter za učitelje nemščine na slovenskih osnovnih in srednjih šolah.
Dežela Brandenburg bo proučila možnosti za udeležbo slovenskih učiteljev nemškega jezika na tečajih za nadaljnje izobraževanje učiteljev. O podrobnostih se bosta dogovorili Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije in Ministrstvo za izobraževanje, mladino in šport dežele Brandenburg.
24. Nemška stran nadalje omogoča preko Pedagoške službe za izmenjave (Pädagogischer Austauschdienst – PAD) Konference kulturnih ministrov:
– štiritedenska študijska bivanja za učence in učenke kot nagrado za odličen uspeh pri nemškem jeziku v okviru programa za nagrajevanje učencev (mednarodni program za nagrajence);
– enotedenske izpopolnjevalne tečaje za učitelje iz držav članic Sveta za kulturno sodelovanje (CDCC) Sveta Evrope.
Nemška stran prosi slovensko, da še naprej na primeren način objavlja informacije o izpopolnjevalnih tečajih Sveta Evrope.
IV. Poklicno izobraževanje in izobraževanje odraslih
25. Strani pozdravljata zelo tesno in uspešno sodelovanje med Zvezo ljudskih univerz Slovenije ter nemško Zvezo ljudskih šol in vanj vključenimi ustanovami.
Nemška stran izjavlja, da je tudi v prihodnje za usposabljanje multiplikatorjev (vodij seminarjev) za jezikovno, kulturno in poklicno dopolnilno izobraževanje in izobraževanje odraslih pripravljena dati slovenskim ljudskim univerzam na razpolago mesta za gostovanja na dvostranskih in evropskih seminarjih, strokovnih posvetovanjih in konferencah. Hkrati daje nemška stran dve mesti za večtedenske hospitacije za slovenske strokovnjake poklicnega izobraževanja.
V. Množična občila – arhivi
26. Strani pozdravljata podpis Dogovora med Knjižnico Otona Župančiča in Goethejevim inštitutom München o ustanovitvi nemške čitalnice v Ljubljani ter njeno predvideno odprtje v letu 1994.
Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije bo do 31. maja 1994 zagotovilo namestitev nemške čitalnice v Knjižnici Otona Župančiča oziroma bo, če to ne bo mogoče, v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in šport Republike Slovenije, ki je tudi zelo zainteresirano za odprtje te čitalnice, do 30. junija 1994 zagotovilo začasno namestitev nemške čitalnice v drugih prostorih na podlagi navedenega dogovora.
Nemška stran pozdravlja hiter in pragmatičen odziv slovenske strani na probleme v zvezi z ureditvijo čitalnice.
27. Nemška stran prosi slovensko, da omogoči povezanost te čitalnice z vsemi knjižnicami v državi.
28. Nemška stran je v skladu s svojimi možnostmi še naprej pripravljena darovati knjige in časopise.
29. Strani pozdravljata sodelovanje na področju televizije, ki že obstaja med 3 SAT in TV Slovenijo.
30. Strani izražata priznanje dobremu sodelovanju med arhivi in podpirata nadaljnje poglabljanje in širitev tega sodelovanja tudi glede na to, da se zlasti v bavarskih arhivih hranijo pomembne listine o zgodovini Slovenije.
VI. Gledališka in likovna umetnost, glasba
31. Strani pozdravljata sodelovanje na področju glasbe, gledališča, baleta, folklore in razstavne dejavnosti ter soglašata, da je treba s tem sodelovanjem nadaljevati in ga po možnosti širiti ter poglabljati.
Partnerja za stike na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti sta na slovenski strani med drugimi: Glasbena mladina Slovenije in Zveza kulturnih organizacij Slovenije.
Partnerji za stike na nemški strani so med drugimi: Inštitut za stike s tujino (Institut für Auslandsbeziehungen), Goethejev inštitut in Nemški glasbeni svet (Deutscher Musikrat). Nemški glasbeni svet nudi gostovanja nemških ljubiteljskih in mladinskih glasbenih skupin ter mladih poklicnih umetnikov in izmenjavo mladinskih glasbenih ansamblov.
Sodelovanje med občinami, mesti, regijami/deželami obeh strani igra posebno vlogo.
32. Strani v zvezi s tem izražata priznanje za uspešno predstavitev Republike Slovenije v Regensburgu oktobra 1993.
33. Slovenska stran obvešča, da bo predvidoma leta 1997 v Ljubljani Evropski kulturni mesec in izraža upanje, da bo nemška stran sodelovala na raznovrstnih prireditvah.
Strani pozdravljata namen Družbe za stike s tujino (Auslandsgesellschaft) dežele Severno Porenje – Vestfalija, da v sodelovanju z mestom Essen ob Evropskem vrhu v Essnu ponudi Sloveniji možnost predstavitve.
34. Nemška stran daje preko Ministrstva za znanost, raziskovanje in kulturo dežele Brandenburg štipendijo za enega/eno umetnika/umetnico iz Slovenije za trimesečno študijsko bivanje v umetniški hiši Schloss Wiepersdorf.
VII. Mladina in šport
35. Strani si prizadevata pospeševati izmenjavo skupin mladih in strokovnjakov za delo z mladino.
36. Strani si nadalje prizadevata za pospeševanje izmenjav v športu na vseh ravneh, tudi na področju šol in visokih šol.
VIII. Splošne določbe
37. Strani soglašata, da vse ustanove, ki so povezane z uresničevanjem navedenih ukrepov, krijejo stroške na način, kot je to običajno v mednarodnih stikih (potne stroške prevzame država, ki osebe pošilja, stroške bivanja pa država, ki jih sprejme).
Prav tako se strinjata, da se bodo ustanove, pristojne za uresničitev navedenih ukrepov, neposredno med seboj dogovorile o podrobnostih v zvezi z načinom izvedbe.
38. Strani se strinjata, da štipendisti ne plačujejo pristojbin za študij in da se jim omogoča brezplačna uporaba knjižnic, laboratorijev, znanstvenih naprav in pripomočkov. Štipendije so po veljavnem pravu o dajatvah oproščene davkov, pristojbin in podobnih dajatev. Štipendije nemške strani za slovenske štipendiste zajemajo praviloma stroške bivanja, kot so stanovanje, prehrana in zdravstveno zavarovanje. Slovenska stran zagotovi nemškim štipendistom brezplačno stanovanje v študentskih domovih, visokošolskih ustanov, zdravstveno oskrbo in denarni dodatek v domači valuti.
IX. Naslednje zasedanje mešane komisije za kulturo
39. Strani se dogovorita, da bo naslednje zasedanje mešane komisije za kulturo leta 1996 v Nemčiji. Točen čas in kraj bosta dogovorjena po diplomatski poti.
Ta protokol je sestavljen v slovenskem in nemškem jeziku. Obe besedili sta identični.
Ljubljana, 6. maja 1994
Vodja
slovenske delegacije
Tanja Orel-Šturm l. r.
Vodja
nemške delegacije
Dr. Winfried Heide l. r.
1. priloga protokola
prvega zasedanja mešane komisije za kulturo Republike Slovenije in Zvezne republike Nemčije od 4. do 6. maja 1994 v Ljubljani
slovenska delegacija
1. Tanja Orel-Šturm, podsekretarka v Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije, vodja delegacije
2. Petja Stanovnik, svetovalka ministra v Ministrstvu za znanost in tehnologijo Republike Slovenije
3. Melita Steiner, višja svetovalka v Ministrstvu za šolstvo in šport Republike Slovenije
4. Simona Možina, svetovalka I v Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije
5. Lidija Šega, svetovalka ministra v Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije, prevajalka
6. Tatjana Kovačič, svetovalka I v Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije, sekretarka delegacije
2. priloga protokola
prvega zasedanja mešane komisije za kulturo Republike Slovenije in Zvezne republike Nemčije od 4. do 6. maja 1994 v Ljubljani
nemška delegacija
1. poslanik dr. Winfried Heide, vodja delegacije
2. dr. Gerd Harms, državni sekretar v Ministrstvu za izobraževanje, mladino in šport dežele Brandenburg, namestnik vodje delegacije
3. dr. Rolf Schuster, legacijski svetnik v Ministrstvu za zunanje zadeve Zvezne republike Nemčije
4. gospa Ingeborg Trautluft, referentka za kulturo Veleposlaništva Zvezne republike Nemčije v Ljubljani
5. študijski direktor Helmut Sauermann, strokovni svetovalec za nemščino kot tuj jezik
6. gospa Helena Blatnik Hauzler, prevajalka
3. priloga protokola
prvega zasedanja mešane komisije za kulturo Republike Slovenije in Zvezne Republike Nemčije od 4. do 6. maja 1994 v Ljubljani
SEZNAM OBSTOJEČIH PARTNERSTEV MED UNIVERZAMI IN VISOKIMI ŠOLAMI REPUBLIKE SLOVENIJE IN ZVEZNE REPUBLIKE NEMČIJE
1. Meduniverzitetno sodelovanje
. (podpisani sporazumi)

– Univerza v Ljubljani       – Univerza Regensburg
                             – Univerza Tübingen
                             – Univerza Leipzig
                             – Tehniška Univerza Bremen
                             – Tehniška Univerza Dresden
                             – Firedrich-Alexander Univerza
                               Erlangen-Nürnberg
                             – Univerza Osnabrück
                             – Znanstveno-raziskovalna
                               visoka šola za tehniko
                               in gospodarstvo
                               Zittau/Görlitz
– Univerza v Mariboru        – Philipps Univerza Marburg
                             – Univerza Bayreuth
                             – Tehniška Univerza München
                             – Visoka strokovna šola
                               München
2. Medfakultetno sodelovanje
a) Filozofska fakulteta v Ljubljani
– oddelek za germanske
  jezike                      – Univerza Erlangen-Nürnberg
                              – Univerza Bayreuth
                              – Univerza München
                              – Univerza Regensburg
                              – Univerza Heidelberg
                              – Univerza Leipzig
                              – Univerza Berlin
                              – Univerza Hamburg
                              – Univerza Dresden
                              – Univerza Tübingen
– oddelek za slov. jez.       – Univerza Göttingen
                              – Univerza Berlin
                              – Univerza Regensburg
                              – Univerza Tübingen
– oddelek za romanistiko      – Univerza Regensburg
– oddelek za filozofijo       – Univerza München
                              – Univerza Würzburg
– oddelek za etnologijo       – Univerza Berlin
                              – Univerza Frankfurt
                                am Main
                              – Univerza Bayreuth
– oddelek za geografijo       – Univerza Augsburg
                              – Univerza Marburg
                              – Univerza Frankfurt
                                am Main
                              – Univerza Regensburg
b. Akademija za glasbo        – Visoka šola za glasbo
                                v Münchnu
c. Fakulteta za strojništvo   – Univerza Essen
                              – Tehniška univerza
                                Stuttgart
                              – Tehniška univerza
                                München
                              – Tehniška univerza
                                Darmstadt
d. FNT
– oddelek za montanistiko     – Tehniška univerza
                                Clausthal
– oddelek za fiziko           – Univerza Ludvig-
                                Maximilian München
                              – Univerza Heidelberg
                              – Univerza Regensburg
                              – Univerza Würzburg
                              – Ruhr Univerza
                                Bohum
– oddelek za farmacijo        – Univerza Regensburg
– oddelek za tekstilno
  tehnologijo                 – Univerza Hamburg
                              – Univerza Ulm
                              – Tehniška univerza
                                Dresden
                              – Strokovno-tehniško
                                visoka šola Reutlingen
e. Biotehniška fakulteta
– oddelek za živinorejo       – Univerza Bonn-
                                Kmetijska fakulteta
f. Tehniška fakulteta Maribor
– oddelek za gradbeništvo     – Tehniška univerza
                                München
– oddelek za elektrotehniko,
  računalništvo
  in informatiko              – Tehniška univerza München
                              – vzpostavitev sodelovanja z:
                              – Univerzo v Stuttgartu
                              – Visoko strokovno
                                šolo Karlsruhe
g. Pedagoška fakulteta Maribor
– oddelek za biologijo        – Univerza v Marburgu
Vzpostavitev sodelovanja:
– oddelek za geografijo       – Univerza Frankfurt a.
                                Main
– oddelek za vzgojo
  predšolskih otrok           – Visoka šola za šport Köln
h. Visoka kmetijska šola
   Maribor                    – vzpostavitev sodelovanja
                                z Visoko strokovno šolo
                                Wiesbaden
4. priloga protokola
prvega zasedanja mešane komisije za kulturo Republike Slovenije in Zvezne republike Nemčije od 4. do 6. maja 1994 v Ljubljani
HRK Visokošolska rektorska konferenca (HRK/B4)
Ahrstraße 39 * D-53175 Bonn *
tel.: (0228)88 7-127 * fax: (0228)88 7-180
SODELOVANJE MED NEMŠKIMI IN SLOVENSKIMI VISOKIMI ŠOLAMI
(stanje: 24. septembra 1993)
Slovenija
Strokovna visoka šola Aachen
Univerza Maribor
sporazum iz leta 1992
področja: termodinamika, zgorevalna tehnika
področja sodelovanja:
– izmenjava znanstvenega podmladka
– skupno raziskovalno delo
Univerza Bayreuth
Univerza Maribor
sporazum iz leta 1984
področja: pravo, ekonomija, jezikoslovje, glasbene in gledališke raziskave, geografija
področja sodelovanja:
– izmenjava študentov
– izmenjava znanstvenega podmladka
– izmenjava učiteljev
– izmenjava raziskovalcev
– izmenjava neznanstvenega osebja
– skupne izobraževalne prireditve
– skupno raziskovalno delo
– izmenjava publikacij
sodelovanje pri prenovi visoke šole
– uvajanje novih študijskih smeri
– reorganizacija izobraževanja diplomantov
Humboldtova univerza v Berlinu
Univerza Ljubljana
Tehnična univerza Clausthal
Univerza Ljubljana
pogodba iz leta 1982
področja: metalurgija, preoblikovanje materialov, livarstvo, rudarstvo, mineralogija, veda o materialih, znanosti o zemlji
področja sodelovanja:
– izmenjava študentov
– izmenjava znanstvenega podmladka
– izmenjava učnega osebja
– skupne izobraževalne prireditve
– skupno raziskovalno delo
– skupne prireditve
– izmenjava publikacij
sodelovanje pri prenovi visoke šole
– razvijanja novih učnih programov
– hospitacije
– tečaji za dopolnilno izobraževanje
Strokovna visoka šola Dortmund
Univerza Ljubljana
pogodba iz leta 1988
področje: socialno delo
področja sodelovanja:
– izmenjava študentov
– izmenjava učnega osebja
– skupni študijski programi
– skupne izobraževalne prireditve
– priznavanje študijskih dosežkov
– izmenjava publikacij
Tehnična univerza Dresden
Univerza Ljubljana
pogodba iz leta 1992
področje: krajinska arhitektura
področja sodelovanja:
– izmenjava raziskovalcev
– skupno raziskovalno delo
– skupne prireditve
– izmenjava publikacij
Univerza Leipzig
Univerza Ljubljana
pogodba iz leta 1992
področja: kemija, teologija, ekonomske znanosti
področja sodelovanja:
– izmenjava učnega osebja
– izmenjava raziskovalcev
– skupne izobraževalne prireditve
– skupno raziskovalno delo
– skupne prireditve
– izmenjava publikacij
Philipps univerza Marburg
Univerza Maribor
pogodba iz leta 1982
področja: jezikoslovje, germanistika
področja sodelovanja:
– izmenjava študentov
– izmenjava znanstvenega podmladka
– izmenjava učnega osebja
– izmenjava raziskovalcev
– izmenjava neznanstvenega osebja
– skupno raziskovalno delo
– skupne prireditve
– dogovori o štipendijah
– izmenjava publikacij
Univerza Ludwiga Maximiliana München
Univerza Ljubljana
korespondenca iz leta 1977
področja sodelovanja:
– izmenjava študentov
– skupne izobraževalne prireditve
Strokovna visoka šola München
Univerza Maribor
področja: strojegradnja, tehnika vozil, elektrotehnika
področja sodelovanja:
– izmenjava študentov
– izmenjava znanstvenega podmladka
– izmenjava učnega osebja
– izmenjava raziskovalcev
– izmenjava neznanstvenega osebja
– skupne prireditve
– dogovori o štipendijah
sodelovanje pri prenovi visoke šole
– ustanavljanje strokovnih visokih šol
– hospitacije
Univerza Osnabrück
Univerza Ljubljana
pogodba iz leta 1992
področje: pedagogika
področja sodelovanja:
– izmenjava študentov
– izmenjava znanstvenega podmladka
– izmenjava učnega osebja
– izmenjava raziskovalcev
– skupne izobraževalne prireditve
– skupno raziskovalno delo
– skupne prireditve
sodelovanje pri prenovi visoke šole
– razvoj novih učnih programov
– uvajanje novih študijskih smeri
Univerza Regensburg
Univerza Ljubljana
pogodba iz leta 1976
področje: pravo, ekonomske znanosti, gospodarska informatika, ekonomika podjetij, kemija, farmacija, fizika, psihologija, pedagogika, stara zgodovina, vzhodnoevropska zgodovina, geografija, germanistika, anglistika, slavistika
področja sodelovanja:
– izmenjava študentov
– izmenjava znanstvenega podmladka
– izmenjava učnega osebja
– izmenjava raziskovalcev
– skupno raziskovalno delo
– skupne prireditve
– dogovori o štipendijah
– izmenjava publikacij
sodelovanje pri prenovi visoke šole
načrtovano
Teološki seminar Ljubljana
pogodba iz leta 1980
področje: katoliška teologija
področje sodelovanja:
– izmenjava raziskovalcev
Eberhard-Karls univerza Tübingen
Univerza Ljubljana
pogodba iz leta 1992
področje: Filozofska fakulteta
področja sodelovanja:
– izmenjava študentov
– izmenjava znanstvenega podmladka
– izmenjava raziskovalcev
– skupno raziskovalno delo
– skupne prireditve
– dogovori o štipendijah
Strokovna visoka šola Wiesbaden
Univerza Ljubljana
pogodba
vsa strokovna področja
področje sodelovanja:
– izmenjava študentov
Visoka šola za tehniko in gospodarstvo Zittau-Görlitz (FH)
Univerza Ljubljana
dogovor
področja: matematika, naravoslovne znanosti, strojegradnja, fizika
3. člen
Za izvajanje protokola skrbijo Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za šolstvo in šport in Ministrstvo za zunanje zadeve.
4. člen
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.
Št. 680-02/93-20/6-8
Ljubljana, dne 16. februarja 1995
Vlada Republike Slovenije
Janko Deželak l. r.
Podpredsednik
* Besedilo protokola v nemškem jeziku je na vpogled v Službi za mednarodnopravne zadeve Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti