Uradni list

Številka 72
Uradni list RS, št. 72/1995 z dne 15. 12. 1995
Uradni list

Uradni list RS, št. 72/1995 z dne 15. 12. 1995

Kazalo

3333. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, stran 5595.

Na podlagi 58. in 61. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 in 33/89) ter 26. člena statuta Mestne občine Ljubljana, je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 13. seji dne 4. 12. 1995 sprejel
O D L O K
o nadomestilu
za uporabo stavbnega zemljišča
I. SPLOŠNA DOLOČILA
1. člen
V Mestni občini Ljubljana se za uporabo stavbnega zemljišča na območjih, ki jih določa ta odlok, plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo).
II. OBMOČJA, KJER SE PLAČUJE NADOMESTILO
2. člen
Območja, na katerih se plačuje nadomestilo, so določena po kriterijih, ki upoštevajo lokacijske prednosti posameznih stavbnih zemljišč, in sicer:
– gostota javnih funkcij in poslovnih dejavnosti,
– dostopnost z javnimi prometnimi sredstvi,
– splošna opremljenost s komunalno infrastrukturo,
– ustrezna namenska raba po prostorskem dokumentu.
Območja, na katerih se plačuje nadomestilo so:
I. območje
– stavbna zemljišča v ožjem središču mesta;
II. območje
– stavbna zemljišča v širšem mestnem središču;
III. območje
– stavbna zemljišča s strnjeno pozidavo ob mestnih vpadnicah in pomembnejših razvojnih predelih mesta;
IV. območje
– pretežno zazidana stavbna zemljišča izven strnjenega mesta, na gospodarsko pomembnejših predelih z močno razvito prometno in gospodarsko infrastrukturo;
V. območje
– pretežno zazidana stavbna zemljišča na obrobju mesta in pomembnejša lokalna središča ob komunikacijskih in infrastrukturnih koridorjih;
VI. območje
– redkeje zazidana stavbna zemljišča in manjša lokalna naselja ob komunikacijskih in infrastrukturnih koridorjih;
VII. območje
– ostala stavbna zemljišča na območju Mestne občine Ljubljana, ki so opremljena z vodovodom, električnim in cestnim omrežjem.
3. člen
Meje območij iz prejšnjega člena, na katerih se za uporabo stavbnega zemljišča plačuje nadomestilo, so razvidna iz grafičnih kart – katastrskih načrtov v merilu 1:5000 in so sestavni del tega odloka.
Grafični prikazi območij, po prvem odstavku tega člena, so na vpogled pri republiškem upravnem organu, pristojnem za javne prihodke (v nadaljevanju: RUJP) in pri mestnem upravnem organu, pristojnem za stavbno-zemljiško gospodarstvo.
III. MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA
4. člen
Za določitev višine nadomestila se upoštevajo naslednja merila:
1. opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami ter dejanske možnosti priključitve na te objekte in naprave in uporabe le-teh.
Število točk za odmero nadomestila se zniža v primerih, če je stavbno zemljišče v območju, ki je izpostavljeno hrupu, smradu, prahu, zasenčenju ali drugim škodljivim vplivom, ki presegajo običajno mero. Mestni svet podrobeje uredi z odredbo pod kakšnimi pogoji se zmanjšuje število točk,
2. lega in namembnost ter smortna uporaba stavbnega zemljišča,
3. izjemne ugodnosti lokacije v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih in poslovnih dejavnostih.
5. člen
Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi napravami individualne in skupne rabe ter dejanske možnosti priključitve na te naprave se ovrednoti z naslednjimi točkami:
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
.                                                                                                          Število točk
     Opis opremljenosti                                                                     Število točk za namembnosti
                                                                                              A+B     C+D     E+F     G
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
1.   OPREMLJENOST S CESTAMI
a)   zasilni cestni dovoz, orientacijske svet.                                                 20      15      10     5
b)   makadamska utrditev cestišča, posamezne svet.                                             30      20      15     8
c)   protiprašna utrditev cestišča, JR na drogovih                                             40      30      20    10
d)   asf. utrd. cestišč z robniki in vsaj enim hod. za pešce, JR v kabelski izvedbi
     in vsaj enim hod.                                                                         50      40      25    15
e)   sodobno opremljeno cestišče z robniki, dvostr. hodnikom za pešce, zelenimi
     ločitv. pasovi oz. drevoredi, JR v kabelski izvedbi in kandelabri                         60      45      30    15
2.   OPREMLJENOST S PARKIRIŠČI
a)   možno parkiranje ob vozišču                                                               30      20      15    10
b)   posebej urejena parkirišča (neplačljiva)                                                  60      45      30    15
3.   OPREMLJENOST Z ZELENIMI IN REKREACIJSKIMI POVRŠINAMI
a)   urejene zelenice z nasadi in grmičevjem                                                   30      20      15    10
b)   urejene zelenice z nasadi in urejeni športno-rekreacijski objekti v neposredni
     bližini (do 200 m)                                                                        40      30      20    10
4.   OPREMLJENOST S KANALIZACIJO                                                               60      45     30     20
5.   OPREMLJENOST Z VODOVODOM                                                                  50      40     25     15
6.   OPREMLJENOST S PLINOVODOM
a)   dimenzioniranim za kuhanje                                                                30      25     15     10
b)   dimenzioniranim za kuhanje in ogrevanje                                                   50      40     30     20
7.   OPREMLJENOST Z VROČEVODOM (TOPLOVODOM)                                                    80      50     35     30
8.   OPREMLJENOST Z ELEKTRIKO                                                                  50      30     20     10
9.   OPREMLJENOST Z PTT                                                                        50      30     20     10
10.  OPREMLJENOST Z JAVNIM MESTNNIM PROMETOM
a)   proga s frekvenco do 20 min                                                               60      45     30     15
b)   proga s frekvenco nad 20 min                                                              30      20     15     10
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
6. člen
Po namembnosti se stavbna zemljišča na območjih iz 2. člena tega odloka uvrstijo v naslednje skupine, za:
a) gospodarske namene: pridobivanje nekovinskih rudnin, proizvodnja bazičnih kemičnih izdelkov, predelava usnja in krzna, proizvodnja barvastih kovin, proizvodnja in prodaja naftnih derivatov, črna metalurgija, proizvodnja gradbenega materiala, proizvodnja žaganega lesa in plošč;
b) gospodarske in poslovne namene: strojna industrija, kovinsko-predelovalna industrija, proizvodnja prometnih sredstev, proizvodnja električnih strojev in naprav, predelava tobaka in proizvodnja tobačnih izdelkov, grafična dejavnost, proizvodnja in distribucija pijač, gradbena dejavnost (visoke in nizke gradnje), proizvodnja in predelava papirja, storitev in področju prometa, geološka raziskovalna dejavnost, elektrogospodarstvo, proizvodnja končnih lesenih izdelkov, proizvodnja krmil, storitve pri instalacijskih in zaključnih delih, prekladalne storitve, prevozništvo, proizvodnja tekstilne preje in tkanin, proizvodnja gotovih tekstilnih izdelkov, proizvodnja usnjene galanterije in obutve, obrtna proizvodnja, proizvodnja plastičnih in podobnih izdelkov, projektiranje in tehnične storitve, urejanje naselij in prostora;
c) poslovne namene: zunanja trgovina, poslovne storitve, agencije, bančništvo, menjalnice, borze, zavarovalnice, poslovna združenja, zasebne zdravstvene ustanove;
d) storitvene in trgovske namene: gostinstvo, storitve s področja turističnega posredovanja, trgovina na debelo, obrtne storitve, servisne dejavnosti, kmetijske storitve in kmetijska proizvodnja, vrtnarstvo in drevesnice, proizvodnja živilskih proizvodov, turistični in počitniški objekti;
e) namene javnih služb in storitev: železniški promet, javni mestni potniški promet, komunalna energetika, PTT storitve, storitve na področju telekomunikacij, trgovina na drobno, komunalna dejavnost, cestni, zračni, pomorski in rečni promet, ribištvo, osebne storitve in storitve v gospodinjstvih;
f) namene družbenih dejavnosti: javna uprava, politične organizacije, društva, osnovno izobraževanje, fakultete in visokošolske institucije, znanstvene in raziskovalne dejavnosti, kulturno-umetniške dejavnosti, telesna kultura in rekreacija, dejavnosti s področja družbenega zdravstvenega varstva, otroško varstvo, mladinski domovi, socialne ustanove;
g) stanovanjske namene: stanovanja v večstanovanjskih stavbah, stanovanjske družinske hiše, samski domovi, dijaški domovi, domovi za starejše občane.
Glede na lego in namembnost se stavbna zemljišča točkujejo z naslednjim številom točk:
------------------------------------------------------------------------------------
Namembnost                                        Število točk za namembnosti
                                             I     II    III    IV     V    VI   VII
------------------------------------------------------------------------------------
a) Za gospodarske namene:                 1000    900    700   600   400   200   100
b) Za gospodarske in poslovne namene:      900    810    630   540   360   180    90
c) Za poslovne namene:                     800    720    560   480   320   160    80
d) Za storitvene in trgovske namene:       600    540    420   360   240   120    60
e) Za namene javnih služb in storitev:     400    360    280   240   160    80    40
f) Za namene družbenih dejavnosti:         150    120     90    70    50    20    10
g) Za stanovanjske namene:                 100     90     80    60    40    20    10
------------------------------------------------------------------------------------
Kjer se obstoječa namembnost ne sklada s predvideno nemembnostjo v prostorskem aktu, se pri točkovanju zazidanih stavbnih zemljišč upošteva obstoječa namembnost.
Za nezazidana stavbna zemljišča se upošteva namembnost, ki jo določa prostorski izvedbeni načrt, oziroma pravnomočno lokacijsko dovoljenje.
Pri skupini d) iz tabele se kot neprofitne upoštevajo neslednje dejavnosti:
– knjižne založbe in prodajalne knjig ter šolskih potrebščin,
– specializirane trgovine z artikli za umetniške, kulturne in edukativne dejavnosti,
– trgovine z artikli za gledališko dejavnostjo,
– trgovina z živilskimi proizvodi na drobno,
– uslužnostne obrtne storitve,
– javne garaže,
– gostinske obrti družbene prehrane.
Pri zgoraj navedenih dejavnostih se lahko glede na območje v katerem se dejavnost opravlja, število točk iz tabele zniža za 50 odstotkov, o čemer odloča pristojni organ za odmero nadomestila, na zahtevo zavezanca, na podlagi predhodnega mnenja pristojnega mestnega organa za urejanje prostora.
7. člen
Nepokrita skladišča, interna parkirišča, delavnice na prostem in javna parkirišča trajnejšega značaja, za katere se plačuje parkirnina ali najemnina, tržnice na javnih površinah, za katere se plačuje najemnina, kampi, teniška igrišča, hipodromi, odprti bazeni in kopališča, kamnolomi ter peskokopi, so po tem odloku poslovne površine in se jih točkuje po vrsti rabe, oziroma namembnosti, kot to določa 4. člen tega odloka.
8. člen
Smotrna izkoriščenost zazidanega stavbnega zemljišča se meri s faktorjem izkoriščenosti zemljišča ter se točkuje z naslednjim številom točk:
----------------------------------------------------------------
Faktor
Izkoriščenosti        Število točk za namembnosti
zemljišča       I      II     III      IV       V      VI    VII
----------------------------------------------------------------
do 0,2        300     250     200     100      50      20     10
0,3 – 0,4     200     150     100      50      20      10      0
0,5 – 0,6     100      80      50      20      10       0      0
0,7 – 0,8      50      30      20      10       0       0      0
nad 0,8         0       0       0       0       0       0      0
----------------------------------------------------------------
Šteje se, da je zazidano stavbno zemljišče izkoriščeno smotrno, če je zazidava v skladu s sprejetim predpisom ali drugim aktom o urejanju prostora, zazidalni načrt, lokacijsko dovoljenje ipd.
9. člen
V gospodarskih in poslovnih dejavnostih se pri uporabi stavbnega zemljišča v I, II in III območju upoštevajo izjemne ugodnosti v zvezi z možnostjo pridobivanja dohodka, ki je posledica izjemno ugodnih lokacij stavbnega zemljišča. Izjemno ugodne lokacije so opisane z naslednjo mejo:
Meja prične pri Šentjakobskem mostu na Ljubljanici ter od tod poteka po Karlovški cesti do Rožne ulice, nato po Rožni ulici, Gornjem trgu, Starem trgu, Mestnem trgu, Ciril-Metodovem trgu, Kopitarjevi ulici, Resljevi cesti do Masarykove ceste ter po Trgu OF do križišča Slovenske in Dunajske ceste, po Dunajski cesti do Vilharjeve ceste in po njej do Robbove ulice, po Robbovi ulici do Linhartove ceste ter po južni strani Linhartove ceste do križišča s Savsko oziroma Tomačevsko cesto, nato po severni strani Linhartove ceste do Peričeve ulice, po Peričevi ulici do Topniške ter po Topniški ulici do križišča z Dunajsko cesto in Samovo ulico. Od tod meja poteka po vzhodni strani Dunajske ceste do Severne ljubljanske obvoznice, kjer prečka Dunajsko cesto ter poteka po njeni zahodni strani do križišča s Samovo ulico, nato poteka po Samovi ulici do Ravbarjeve ulice, po Ravbarjevi in Hranilniški ulici do ulice Bežigrad, po njej do Parmove ulice in po Parmovi ulici do Likozarjeve ulice ter po Likozarjevi ulici do Dunajske ceste. Od tod poteka meja po Dunajski cesti do Tivolske ceste in po njej do križišča s Celovško cesto ter po severovzhodni strani Celovške ceste do križišča z Bravničarjevo oziroma Korenčanovo ulico ter nazaj po jugozahodni strani Celovške ceste do križišča z ulico Na jami. Od tod se meja nadaljuje po ulici Na jami do Vodnikove ceste in po njej do ulice Pod gozdom, po ulici Pod gozdom in Cesti na Bellevue do Celovške ceste ter po Celovški cesti do Tivolske ceste, po Tivolski cesti do križišča s Tržaško cesto. Od tod poteka meja po severozahodni strani Tržaške ceste do križišča s Fajfarjevo ulico, prečka Tržaško cesto in poteka po njeni jugovzhodni strani do Trga MDB, zajema Trg MDB in se nadaljuje po Aškerčevi in Zoisovi cesti do izhodiščne točke.
Pri celotnem poteku opisane meje so obojestransko zajete vse hišne številke, ki pripadajo posamezni cesti, ulici ali trgu.
Dodatne točke za vrednotenje nadomestila na izjemno ugodnih lokacijah iz prejšnjega odstavka tega člena se obračunajo pri I., II. in III. območju za naslednje vrste dejavnosti:
-------------------------------------------------------------------------------
Vrsta dejavnosti                                    Območje   Območje   Območje
                                                          I        II       III
-------------------------------------------------------------------------------
1. zunanja trgovina, bančništvo, poslovne
   storitve, menjalnice, zastavljalnice,
   borzne ustanove                                      500       400       250
2. trgovina na debelo, gostinske storitve, 
   turistično posredovanje                              300       200       150
3. trgovina na drobno, obrtne pridobitvene 
   storitve, saloni za osebno nego                      200       150       100
-------------------------------------------------------------------------------
10. člen
Za uporabo javnih površin za namene določene v tabeli, se v I., II., III. in IV. območju obračuna nadomestilo z naslednjimi vrednostmi:
----------------------------------------------------------------
.  Vrsta dejavnosti                     Območja
                                 I        II       III        IV
----------------------------------------------------------------
1. Točilnice na prostem        600       500       400       200
2. Kioski:
a) za čas do 1 leta            400       300       200       100
b) za čas nad 1 leto           200       150       100        50
3. Gostinski vrtovi            300       150       100        50
4. Sejmišča                    100        50         –         –
----------------------------------------------------------------
Nadomestilo za uporabo javnih površin se določi tako, da se prišteje število točk iz prejšnjega odstavka tega člena še število točk za komunalno opremljenost iz 5. člena tega odloka. Ta vsota se pomnoži s številom dni uporabe in z vrednostjo točke za izračun nadomestila, ki jo določi Mestni svet Mestne občine Ljubljana s sklepom v skladu s 14. členom tega odloka ter z velikostjo (m2) uporabljene javne površine.
K javni površini, ki se uporablja za namene, navedene pod točko 1 do 3 iz prejšnjega odstavka, se šteje tudi površina, ki je potrebna za redno opravljanje dejavnosti in, ki jo določi lastnik, oziroma upravljalec javne površine ob oddaji zemljišča v začasno uporabo za zgoraj navedene namene.
IV. OPROSTITEV PLAČILA NADOMESTILA
11. člen
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča zavezanci ne plačujejo v primerih, določenih v prvem odstavku 59. člena zakona o stavbnih zemljiščih.
Zavezanci so lahko oproščeni plačila nadomestila za določen čas, v naslednjih primerih:
– na zahtevo zavezanca, v primerih, določenih v drugem odstavku 59. člena prej navedenega zakona,
– če zavezanec prejema stalno socialno pomoč,
– zaradi elementarnih in drugih nezgod,
– če bi plačilo spravilo v nevarnost nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov in
– javni zavodi Mestne občine Ljubljana s področja družbenih dejavnosti.
Zavezanci iz drugega odstavka so lahko oproščeni plačila nadomestila, delno ali v celoti.
12. člen
O oprostitvah plačila nadomestila, na podlagi zahtevka zavezanca, v primerih iz drugega odstavka 11. člena tega odloka, odloča Mesti svet Mestne občine Ljubljana, na predlog RUJP.
V. DOLOČANJE VIŠINE NADOMESTILA
13. člen
Mesečna višina nadomestila po merilih iz 5., 6., 7., 8. in 9. člena tega odloka, se določi tako, da se skupno število točk pomnoži s stanovanjsko ali poslovno površino zavezančevega objekta, oziroma s površino zavezančevega nezazidanega stavbnega zemljišča in z vrednostjo točke za izračun nadomestila.
Za uporabo javnih površin za namene iz 10. člena tega odloka, se določi višina nadomestila tako, da se pri izračunu nadomestila upošteva površina (m2), ki se pomnoži z vrednostjo točke.
14. člen
Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Mestne občine Ljubljana določi do konca leta za naslednje leto s sklepom Mestni svet Mestne občine Ljubljana, in je lahko različna za zazidano in nezazidano stavbno zemljišče.
Vrednost točke se trimesečno valorizira med letom z indeksom rasti cen na drobno v prejšnjem trimesečju.
Višino valorizacije vrednosti točke določi z odredbo župan na podlagi indeksa rasti cen na drobno, ki ga objavi Zavod za statistiko Republike Slovenije.
15. člen
Za izračun nadomestila se uporabljajo uradni podatki in evidence.
Zavezanci so dolžni sporočiti spremembo vrste dejavnosti ali spremembo poslovne ali stanovanjske površine RUJP, pa tudi vse ostale podatke in obvestila, ki so potrebni za odmero nadomestila.
16. člen
Odločbo o odmeri nadomestila izda zavezancu RUJP za obdobje treh mesecev kot akontacijo nadomestila za naslednje leto na podlagi določene vrednosti točke, meril za izračun nadomestila po tem odloku ter drugih podatkov in obvestil, ki so jim jih zavezanci dolžni sporočiti ali ki jih RUJP zbere po uradni dolžnosti.
VI. KONČNI DOLOČBI
17. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča Mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 32/86, 46/88 in 29/89), razen določil 2. člena, ki se nanašajo na opredelitev območij in so osnova za izračun povprečne gradbene cene stanovanj in cene za stavbna zemljišča.
Te določbe pa prenehajo veljati z uveljavitvijo odloka o povprečni gradbeni ceni stanovanj, ceni za stavbna zemljišča in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč za leto 1996.
18. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne s 1. januarjem 1996.
Št. 38-2/95
Ljubljana, dne 4. decembra 1995.
Predsednik
Mestnega sveta
Mestne občine Ljubljana
Dimitrij Kovačič l. r.

AAA Zlata odličnost