Svet za visoko šolstvo Republike Slovenije je na podlagi 49. člena zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 67/93) na 13. seji dne 9. 6. 1995 sprejel

A. Poleg meril za ocenjevanje študijskih programov (Uradni list RS, št. 29/94) Svet za visoko šolstvo Republike Slovenije pri ocenjevanju pedagoških študijskih programov upošteva še naslednja dodatna merila:
1. Upoštevanje kadrovskih pogojev v osnovnem in srednjem šolstvu.
1.1 Učitelji in vzgojitelji v osnovnem in srednjem šolstvu morajo imeti visokošolsko izobrazbo ustrezne smeri in pedagoško izobrazbo. To kvalifikacijo zagotavlja diploma pedagoškega študijskega programa, druge diplome pa le ob opravljenem pedagoškem študijskem programu za izpopolnjevanje.
1.2 Dodiplomski pedagoški študijski programi, ki so namenjeni izobraževanju učiteljev in vzgojiteljev v osnovnem in srednjem šolstvu in na podlagi katerih se pridobi strokovni naslov “profesor/profesorica”, obsegajo študij matičnega strokovnega področja in pedagoško usposabljanje.
1.3 Pedagoški programi za izpopolnjevanje so nadgradnja dodiplomskega študija matične stroke in obsegajo pedagoško usposabljanje.
1.4 Pri oblikovanju študijskih programov je treba upoštevati, da študij matične stroke in pedagoško usposabljanje nista ločena procesa, ampak se dopolnjujeta ter pri tem kot temeljni cilj programa upoštevata oblikovanje učitelja.
2. Strukturiranost pedagoškega usposabljanja.
2.1 Pedagoško usposabljanje obvezno obsega:
– pedagoško-psihološka znanja z elementi razvojne in pedagoške psihologije, pedagogike, andragogike in obče didaktike;
– specialno didaktiko v navezavi na študij matične discipline;
– pedagoško prakso.
2.2 Priporočljivi element pedagoškega usposabljanja so znanja o socialnih in kulturoloških razsežnostih vzgoje in izobraževanja (filozofija in sociologija vzgoje, etika, izobraževalni sistemi, organizacija in upravljanje ipd.). Ta del študija je lahko integriran v študij matične discipline.
2.3 Študijski programi razrednega pouka vključujejo elemente iz točke 2.1 in 2.2 na integriran način in v večjem obsegu kot predmetni študijski programi.
2.4 Študentom s predhodnimi pedagoškimi izkušnjami se pedagoška praksa lahko vsebinsko in obsegovno prilagodi.
3. Obseg pedagoškega usposabljanja.
3.1 V štiriletnih pedagoških študijskih programih, po katerih se pridobi izobrazba, ustrezna za poučevanje posameznega predmeta v osnovni ali srednji šoli, je minimalni obseg pedagoškega izpopolnjevanja en semester (375 do 450 ur).
3.2 S pedagoškimi študijskimi programi morajo biti zagotovljene hospitacije in nastopi študentov. Poleg tega mora biti v 3. in 4. letniku izvedena tudi strnjena praksa v šolah in sicer v obsegu najmanj 2 tednov za enopredmetne oziroma najmanj 4 tednov za dvopredmetne programe.
3.3 Če predlagatelj v svojem študijskem programu upošteva le minimalni obseg pedagoškega usposabljanja, mora v vlogi za pridobitev mnenja o programu takšno odločitev posebej obrazložiti.
4. Ta merila se smiselno upoštevajo tudi pri ocenjevanju študijskih programov za izpopolnjevanje.
B. Ta merila začno veljati z dnem, ko so bila sprejeta in se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije.