Uradni list

Številka 11
Uradni list RS, št. 11/1995 z dne 24. 2. 1995
Uradni list

Uradni list RS, št. 11/1995 z dne 24. 2. 1995

Kazalo

615. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto V1 Rudnik, stran 1026.

Na podlagi drugega odstavka 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št.18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90) in 32. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 13/86 in Uradni list RS, št. 28/91) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji družbenopolitičnega zbora, zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela dne 30. 11. 1994 sprejela
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto V1 Rudnik
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se spremeni in dopolni odlok o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto V1 Rudnik (Uradni list SRS, št. 6/88, popravek 18/88).
2. člen
Spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev, ki jih je izdelal Genius Loci, institut za arhitekturo in urbanizem, pod številko 4/93 v aprilu 1993, veljajo za območja urejanja VM 1/1 Ob Dolenjski cesti, VM 1/2 Ob Dolenjski cesti in VM 1/3 Parkirišče-servis.
3. člen
Spremembe in dopolnitve iz 2. člena tega odloka vsebujejo:
tekstualni del:
– obrazložitev meril in pogojev
– soglasja pristojnih organov in organizacij
grafični del:
– prikazi prostorskih ureditev na obravnavanih območjih iz dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986–2000 v merilu 1:5000
– regulacijske kaarte v merilu 1:1000 za območja urejanja iz 2. člena tega odloka.
II. POSEBNA MERILA IN POGOJI
4. člen
Doda se 50.a člen z besedilom:
V območjih urejanja VM 1/1 Ob Dolenjski cesti, VM 1/2 Ob Dolenjski cesti, VM 1/3 Parkirišče-servis veljajo naslednje skupne določbe:
Merila in pogoji za vrste posegov
V območjih urejanja so poleg posegov navedenih v 12. členu dovoljeni še naslednji posegi:
– rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov
– nadomestne gradnje
– rušitve
– tekoča vzdrževalna dela
– gradnja pomožnih objektov
Merila in pogoji za oblikovanje objektov in drugih posegov v prostor.
Pojavnost in arhitekturni izraz novogradenj morata poudarjati lego ob pomembni mestni vpadnici.
Merila in pogoji za določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč.
Pri določanju velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč je potrebno upoštevati omejitve rabe zemljišč (namembnost in velikost objekta na parceli, zahteve glede pomožnih objektov, konfiguracijo terena, poteke komunalnih naprav in druge omejitve), urbanistične zahteve (dostope in dovoze, interventne poti, parkirna mesta, funkcionalno zelenje) ter sanitarno tehnične zahteve (osončenje, prezračevanje, hrup).
Merila in pogoji za varovanje in izboljšanje okolja
Pri ekološko zahtevnih posegih mora investitor pridobiti celostno oceno vplivov na okolje. Rezultati ocene so podlaga za dovolitev konkretnega posega v prostor.
Varstvo zraka
Dovoljeni so le tehnološki postopki, ki ne onesnažujejo zraka. Pri posameznih virih onesnaženja zraka je pred vsako novogradnjo obvezno izvesti sanacijo.
Varstvo pred hrupom
Za varstvo pred hrupom je potrebno ustrezno locirati novogradnje in nove dejavnosti, tako da ravni hrupa ne presegajo stopenj določenih z odlokom o maksimalnih dovoljenih ravneh hrupa za posamezna območja naravnega in bivalnega okolja.
Za območja urejanja je določena IV. stopnja zahtevnosti po odloku o maksimalnih dovoljenih ravneh hrupa. Hrup je potrebno prvenstveno zmanjšati aktivno (pri izvoru), če to ni možno pa pasivno (zaščita okolice).
Odstranjevanje odpadkov
Komunalne odpadke in odpadke, ki bodo nastali pri bodočih dejavnostih, je potrebno zbirati v smetnjakih. Zbirna mesta morajo biti dobro prometno dostopna in ne na prometni površini.
Končna dispozicija odpadkov je na centralni deponiji komunalnih odpadkov.
Merila in pogoji za prometno urejanje
Nove ali obstoječe prometnice, ki bodo rekonstruirane imajo določene regulacijske linije, ki obsegajo zemljišče potrebno za izvedbo bodoče prometnice-cestni svet.
V območju cestnega sveta so dovoljene prometne ureditve, za druge posege je potrebno soglasje pristojnega upravnega organa. Slepo zaključene ceste morajo imeti obračališča.
Pri novogradnjah ali spremembi namembnosti obstoječih objektov je potrebno zagotoviti zadostno število novih parkirnih mest.
Železnica
Obstoječi in predvideni železniški progi so določene regulacijske linije, ki obsegajo zemljišče potrebno za izvedbo bodoče proge.
V tem območju so dovoljene prometne ureditve, za druge posege je potrebno soglasje pristojnega upravnega organa.
Merila in pogoji za komunalno urejanje
Vsi obstoječi objekti in novogradnje se priključijo na javno vodovodno, kanalizacijsko, eletrično in plinsko omrežje.
Vodovodno omrežje
Za potrebe vodooskrbe bo potrebno v vseh območjih urejanja zgraditi sekundarno omrežje tako, da bo možno neposredno priključevanje posameznih potrošnikov.
Po situaciji, premerih cevi in opremi mora sekundarno omrežje ustrezati pravilniku o normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov. Sekundarno omrežje mora biti opremljeno z nadzemnimi hidranti v skladu z istim pravilnikom.
Kanalizacija
Za potrebe dopolnilne gradnje bo potrebno zgraditi kanalizacijsko omrežje. Predviden je ločen sistem.
Vse odpadne vode se speljejo v kanalizacijski zbiralnik B2, ki poteka ob dolenjski železniški progi in preko njega na zbiralnik A0 do CČN Zalog.
Padavinske in zaledne vode se preko obcestnih jarkov ali zaprtih kanalov odvajajo v potoke Veliki Galjevec, Kovačev graben, Požar in Malenca. Odvod zalednih voda je potrebno reševati skladno z vodnogospodarskimi načeli, v nobenem primeru se ne smejo priključevati na kanalizacijsko omrežje odpadnih voda.
Padavinsko vodo iz streh in zelenic se odvaja neposredno v meteorno kanalizacijo, padavinsko vodo iz manipulacijskih in utrjenih površin in cestišč pa je potrebno pred izpustom v meteorno kanalizacijo očistiti v lovilcih olj.
Tehnološke odpadne vode, ki vsebujejo mastne, vnetljive, strupene ali agresivne snovi, se morajo pred priključkom na javno kanalizacijo očistiti do dovoljene stopnje onesnaženosti. Delavnice ali kurilnice morajo biti opremljene z lovilci olj.
Kanalizacija mora biti zgrajena vodotesno in skladno z geološkimi pogoji. Odpadne vode uporabnikov kanalizacijskega sistema morajo biti take kvalitete, da ustrezajo strokovnim navodilom za izpust v javno kanalizacijo.
Z direktnim priključkom je možno priključevati odtoke s pritličja in nadstropij, odtoke iz kletnih etaž je možno priključevati samo preko črpališč.
Poteke sekundarnega kanalizacijskega omrežja je potrebno načrtovati racionalno, po javnih prometnih površinah, tako da je omogočeno vzdrževanje kanalov. Pri načrtovanju izrabe prostora je potrebno upoštevati ustrezne odmike od primarnih kanalov (2 x 5m) in sekundarnih kanalov.
Električno omrežje
Za napajanje dopolnilne gradnje bo potrebno zgraditi utrezne trafo postaje in razvodno omrežje.
Oskrba s toplotno energijo
Oskrba s toplotno energijo za ogrevanje, pripravo tople vode in tehnologijo je predvidena s plinom. Za oskrbo bo potrebno zgraditi plinovodno omrežje, ki bo priključeno na primarni plinovod DN 250, ki bo potekal ob Dolenjski cesti. Do izgradnje plinskega omrežja je možno začasno uporabljati druge energetske vire.
Za skladiščenje kurilnega olja pri individualnih porabnikih morajo biti cisterne vgrajene v nepropustne betonske komore ali v same zidane objekte. Vse instalacije za kurilno olje morajo biti urejene tako, da kurilno olje ne more priti v stik s podtalnico.
PTT
Za priključevanje novih naročnikov bo potrebno izgraditi telefonsko omrežje. Omrežje bo vezano na telefonsko centralo Rakovnik.
Javna razsvetljava
Potrebno je zagotoviti minimalno srednjo vrednost osvetljenosti javnih površin. Na območjih, kjer omrežje javne razsvetljave še ni zgrajeno se le-to dopolni.
Poteki komunalnih in energetskih vodov morajo biti medsebojno usklajeni. Poteki primarnih komunalnih vodov so razvidni na regulacijskih kartah v M 1:1000, ki so sestavni del prostorskih ureditvenih pogojev.
Varstvo pred požarom
Urgentne poti morajo biti speljane krožno, njihova oddaljenost od objektov mora upoštevati veljavne predpise s tega področja. Protipožarni hidranti morajo biti v ustrezni medsebojni razdalji, postavljeni ob zunanji strani interventnih poti.
Pomožni objekti
Pomožne prostore je potrebno zagotoviti znotraj osnovnih objektov. Kadar to ni možno, se lahko na funkcionalnih zemljiščih obstoječih objektov gradijo pomožni objekti kot prizidave ali samostojni objekti.
V oblikovanju in uporabi materialov fasad in streh se morajo pomožni objekti prilagajati osnovnim objektom.
5. člen
51. člen se spremeni tako, da se glasi:
Območje urejanja VM 1/1 Ob Dolenjski cesti
Možni posegi
Pri izrabi prostora naj imajo prednost programi uslužne in proizvodne obrti, poslovnih dejavnosti, servisov.
Izraba prostora
Morfološki enoti 4A/1, 4A/3
Indeks pozidanosti na stavbno zemljišče (PS) je lahko maksimalno 35 %. Maksimalna dovoljena etažnost je P+1+M.
Morfološki enoti 4A/2, 4A/4
Maksimalni indeks izrabe na morfološko enoto (IM) je 0,9. Pri indeksu izrabe (IM) večjemu od 0,4 je potrebno parkiranje zagotoviti v objektu. Maksimalna dovoljena etažnost je P+2.
Prometno urejanje
Do rekonstrukcije Dolenjske ceste je možno neposredno priključevanje po načelu “desno-desno”.
Komunalno urejanje
Vodovodno omrežje
Za potrebe vodooskrbe bo potrebno zgraditi sekundarno omrežje in ga navezati na primarni vodovod 250 mm, ki poteka ob železnici, ali primarni vodovod 150 mm, ki poteka ob Dolenjski cesti.
Varstvo pred hrupom
Zaščita pred hrupom cestnega prometa
V primeru pasivne protihrupne zaščite mora znašati za stanovanjske objekte, ki stojijo v pasu globine do 30 m od Dolenjske ceste, zvočna izolirnost zunanjih sten bivalnih prostorov minimalno 50 db in zvočna izolirnost oken minimalno 43 db, za objekte v pasu od 30 do 60 m zvočna izolirnost zunanjih sten bivalnih prostorov minimalno 45 db in zvočna izolirnost oken minimalno 38 db, za objekte, ki so oddaljeni več kot 60 m pa zvočna izolirnost zunanjih sten bivalnih prostorov minimalno 40 db in zvočna izolirnost oken minimalno 35 db.
Navedene zahteve veljajo za fasade, ki so obrnjeni proti Dolenjski cesti, ali so nanjo pravokotne.
Zaščita pred hrupom železniškega prometa
V primeru pasivne protihrupne zaščite mora znašati za stanovanjske objekte, ki stojijo v pasu globine do 50 m od železniške proge, zvočna izolirnost zunanjih sten bivalnih prostorov minimalno 40 db in zvočna izolirnost oken minimalno 33 db. Navedene zahteve veljajo za fasade, ki so obrnjeni proti železniški progi, ali so nanjo pravokotne.
Pomožni objekti
Maksimalna skupna velikost obstoječih in predvidenih pomožnih objektov na stavbnem zemljišču je 18 m˛.
Ograje so lahko kovinske-žične ali živice do višine 1 m.
6. člen
52. člen se spremeni tako, da se glasi:
Območje urejanja VM 1/2 Ob Dolenjski cesti
Možni posegi
Stanovanjska gradnja ni možna. Pri izrabi prostora naj imajo prednost programi trgovine in servisov, ki se navezujejo na že obstoječo dejavnost v območju urejanja.
Izraba prostora
Indeks pozidanosti prostora na stavbno zemljišče (PS) je lahko maksimalno 35 %. Maksimalna višina zaključnega venca se ravna po vencu obstoječega skladiščnega objekta Semenarne (Dolenjska cesta).
Gradbene parcele
Minimalna velikost gradbene parcele je 1500 m˛.
Komunalno urejanje
Vodovodno omrežje
Za potrebe vodooskrbe bo potrebno zgraditi sekundarno omrežje in ga navezati na primarni vodovod I. tlačne cone 250 mm in deloma 400 mm, ki poteka ob Dolenjski cesti.
Pomožni objekti
Ograje so lahko kovinske-žične ali živice do višine 1 m.
7. člen
53. člen se spremeni tako, da se glasi:
Območje urejanja VM 1/3 Parkirišče-servis
Možni posegi
Stanovanjska gradnja ni možna. Pri izrabi prostora naj imajo prednost programi trgovine in servisov. Pred vsako gradnjo je potrebno izdelati oceno stabilnosti terena
Morfološka enota 9C/1
Možna je samo gradnja in rekonstrukcija prometnega, komunalnega, energetskega ter komunikacijskega omrežja, vodnogospodarske ureditve, parkovne ureditve.
Za posege v območju potoka Malence je potrebno soglasje upravnega organa za vodno gospodarstvo. Za zalenitev se uporabijo avtohtone vrste drevja. Postavitev pomožnih objektov ni dopustna.
Morfološka enota 10C/1
Možna je samo ureditev parkirnih in drugih prometnih površin ter parkovne ureditve. Obvezna je zazelenitev parkirnih površin. Za zalenitev se uporabijo avtohtone vrste drevja. Postavitev pomožnih objektov ni dopustna.
Izraba prostora
Morfološka enota 4A/1
Indeks pozidanosti prostora na stavbno zemljišče (PS) je lahko maksimalno 65 %
Maksimalna višina zaključnega venca objekta je 10 m nad koto terena. Možna je izraba v suterenu, pri čemer je maksimalna višinska kota pritličja 0,5 m nad koto Dolenjske ceste. Južni in zahodni rob morfološke enote sta definirana kot gradbena linija (GL) v primeru večjega števila med seboj neodvisnih posegov in kot gradbena meja (GM) v primeru enega samega posega, ki izrabi celotno morfološko enoto.
Morfološka enota 4A/2, 4A/3
Indeks pozidanosti prostora na stavbno zemljišče (PS) je lahko maksimalno 35 %
Največja dovoljena etažnost za novogradnje je P+M.
Oblikovanje
Morfološka enota 4A/1
Pri novogradnjah so možni višinski poudarki nad predpisanim višinskim gabaritom. Upravičenost tovrstnih odstopanj se opredeli in utemelji ob izdelavi lokacijske dokumentacije.
Morfološka enota 4A/2, 4A/3
Strehe so dvokapnice, naklon strešin 35 do 45 stopinj.
Gradbene parcele
Morfološka enota 4A/1
Minimalna velikost gradbene parcele je 2500 m˛.
Za morfološko enoto je izdelana priporočljiva faznost izrabe prostora, s ciljem ohranjati homogenost območja.
Komunalno urejanje
Vodovodno omrežje
Za potrebe vodooskrbe bo potrebno zgraditi sekundarno omrežje in ga navezati na primarni vodovod II. tlačne cone 250 mm, ki poteka ob Dolenjski cesti.
III. KONČNA DOLOČBA
8. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 012-1/94
Ljubljana, dne 30. novembra 1994.
Predsednik
Skupščine občine
Ljubljana Vič-Rudnik
Bogdan Bradač l. r.