Uradni list

Številka 11
Uradni list RS, št. 11/1995 z dne 24. 2. 1995
Uradni list

Uradni list RS, št. 11/1995 z dne 24. 2. 1995

Kazalo

614. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto V7 Kozarje, stran 1024.

Na podlagi drugega odstavka 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90) in 32. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 13/86 in Uradni list RS, št. 28/91) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji družbenopolitičnega zbora, zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela dne 30. 11. 1994 sprejela
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto V7 Kozarje
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se spremeni in dopolni odlok o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto V 7 Kozarje (Uradni list SRS, št. 6/88, popravek 18/88, Uradni list RS št. 40/92).
2. člen
Spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev, ki jih je izdelal Genius Loci, institut za arhitekturo in urbanizem, pod številko 4/93 v aprilu 1993, veljajo za območje urejanja VM 7/1 Kosovo polje.
3. člen
Sprememba in dopolnitev iz 2. člena tega odloka vsebuje:
tekstualni del:
– obrazložitev meril in pogojev
– soglasja pristojnih organov in organizacij
grafični del:
– prikazi prostorskih ureditev na obravnavanem območju iz dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986–2000 v merilu 1:5000
– regulacijska karta v merilu 1:1000 za območje urejanja iz 2. člena tega odloka.
II. POSEBNA MERILA IN POGOJI
4. člen
55. člen se spremeni tako, da se glasi:
Območje urejanja VM 7/1 Kosovo polje
Merila in pogoji za vrste posegov
Poleg posegov navedenih v 12. členu so v območju urejanja dovoljeni še naslednji posegi:
– rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov
– nadomestne gradnje
– rušitve
– tekoča vzdrževalna dela
– gradnja pomožnih objektov
Morfološka enota 4A/1
Pri namembnosti prostora imajo prednost programi trgovine in servisov, ki se navezujejo na že obstoječo dejavnost v območju urejanja.
Izjemoma so v nadstropjih možna stanovanja.
Morfološka enota 9C/1
Možne so le prometne, komunalne, vodnogospodarske in parkovne ureditve.
Za zazelenitev se uporabijo avtohtone vrste drevja.
Postavitev pomožnih objektov ni dopustna.
Merila in pogoji za izrabo prostora
Morfološka enota 4A/1
Indeks izrabe na morfološko enoto (IM) je lahko maksimalno 0,75.
Maksimalna višina zaključnega venca je 10 m nad koto terena 269,50 m.
Možna je izraba v suterenu, pri čemer je maksimalna višinska kota pritličja 296,5 m.
Morfološka enota 4A/2
Indeks pozidanosti na stavbno zemljišče (PS) je lahko maksimalno 35%.
Maksimalna dovoljena etažnost je P+1+M.
Merila in pogoji za oblikovanje objektov in drugih posegov v prostor
Pojavnost in arhitekturni izraz novogradenj morata poudarjati lego ob pomembni mestni vpadnici.
Pri novogradnjah so možni višinski poudarki nad predpisanim višinskim gabaritom. Upravičenost tovrstnih odstopanj se opredeli in utemelji z lokacijsko dokumentacijo.
Morfološka enota 4A/2
Strehe so dvokapnice, naklon strešin 35 do 45 stopinj, kritina temna.
Merila in pogoji za določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč
Pri določanju velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč je treba upoštevati omejitve rabe zemljišč (namembnost in velikost objekta na parceli, zahteve glede pomožnih objektov, konfiguracijo terena, poteke komunalnih naprav in druge omejitve), urbanistične zahteve (dostope in dovoze, interventne poti, parkirna mesta, funkcionalno zelenje) ter sanitarno tehnične zahteve (osončenje, prezračevanje, hrup).
Varovanje in izboljšanje okolja
Pri ekološko zahtevnih posegih mora investitor pridobiti celostno oceno vplivov na okolje. Rezultati ocene so podlaga za dovolitev takega posega v prostor.
Varstvo zraka
Dovoljene so le dejavnosti s tehnološkimi procesi, ki ne onesnažujejo zraka. Pri posameznih virih onesnaženja zraka je treba pred vsako novogradnjo obvezno izvesti sanacijo.
Varstvo pred hrupom
Za varstvo pred hrupom je treba ustrezno locirati novogradnje in nove dejavnosti, tako da ravni hrupa ne bodo presegle stopenj zahtevnosti določenih z odlokom o maksimalnih dovoljenih ravneh hrupa za posamezna območja naravnega in bivalnega okolja.
Hrup je treba zmanjšati predvsem aktivno (pri izvoru), če to ni možno pa pasivno (zaščita okolice).
Morfološka enota 4A/1
Določena je V. stopnja zahtevnosti po odloku o maksimalnih dovoljenih ravneh hrupa za posamezna območja naravnega in bivalnega okolja.
Morfološka enota 4A/2
Določena je IV. stopnja zahtevnosti po odloku o maksimalnih dovoljenih ravneh hrupa.
V primeru pasivne protihrupne zaščite mora znašati za stanovanjske objekte, ki stojijo v pasu globine do 50 m od Tržaške ceste oziroma obvoznice, zvočna izolirnost zunanjih sten bivalnih prostorov minimalno 40 db in zvočna izolirnost oken minimalno 35 db, za objekte v pasu nad 50 m zvočna izolirnost zunanjih sten bivalnih prostorov minimalno 35 db in zvočna izolirnost oken minimalno 32 db.
Odstranjevanje odpadkov
Komunalne odpadke in odpadke, ki bodo nastali pri bodočih dejavnostih, je potrebno zbirati v smetnjakih. Zbirna mesta morajo biti dobro prometno dostopna in ne na prometni površini.
Končna dispozicija odpadkov je na centralni deponiji komunalnih odpadkov.
Merila in pogoji za prometno urejanje
Nove ali obstoječe prometnice, ki bodo rekonstruirane imajo določene regulacijske linije, ki obsegajo zemljišče po- trebno za izvedbo bodoče prometnice – cestni svet. Za druge posege je potrebno soglasje pristojnega upravnega organa.
V območju cestnega sveta so dovoljene prometne ureditve.
Slepo zaključene ceste morajo imeti obračališča.
Pri novogradnjah ali spremembi namembnosti obstoječih objektov je treba zagotoviti z normativi določeno potrebno število parkirnih mest.
Železnica
Obstoječi in predvideni železniški progi so določene regulacijske linije, ki obsegajo zemljišče potrebno za izvedbo bodoče proge.
V tem območju so dovoljene prometne ureditve. Za druge posege je potrebno soglasje pristojnega upravnega organa.
Komunalno in energetsko urejanje
Vse obstoječe objekte in novogradnje je treba priključiti na javno vodovodno, kanalizacijsko, eletrično in plinsko omrežje.
Vodovodno omrežje
Za potrebe požarne varnosti in dopolnilne gradnje bo treba zgraditi sekundarno omrežje in ga navezati na primarni vodovod premera 250 mm, ki poteka na zahodni strani železniške proge.
Sekundarni vodovod mora biti zasnovan tako, da bo mogoče direktno priključevanje posameznih potrošnikov.
Po situaciji, premerih cevi in opremi mora sekundarno omrežje ustrezati pravilniku o normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov. Sekundarno omrežje mora biti opremljeno s hidranti v skladu z istim pravilnikom.
Kanalizacija
Za potrebe dopolnilne gradnje bo treba zgraditi kanalizacijsko omrežje. Kanalski sistem za območje je ločen. Vse odpadne vode se speljejo v že zgrajeni kanalski zbiralnik A7 in preko njega na zbiralnik A0 do CČN Zalog.
Padavinske vode se preko obcestnih jarkov ali zaprtih kanalov odvajajo v potok Mali Graben.
Odvod zalednih vod se bo reševal z regulacijo Malega Grabna in njegovih pritokov na tem območju.
Poteke sekundarnega kanalizacijskega omrežja je treba načrtovati racionalno, po javnih prometnih površinah tako, da bo omogočeno vzdrževanje kanalov. Pri načrtovanju izrabe prostora je treba upoštevati ustrezne odmike od primarnega kanala (2 x 5 m) in sekundarnih kanalov.
Kanalizacija mora biti zgrajena vodotesno in v skladu z geološkimi pogoji. Priključevanje objektov je možno z direktnim priključkom samo za odtoke s pritličja in nadstropij. Priključitev odtokov iz kletnih etaž bo treba reševati s črpališči.
Odpadne vode uporabnikov kanalizacijskega sistema morajo biti take kvalitete, da ustrezajo strokovnemu navodilu za izpust v javno kanalizacijo.
Padavinsko vodo s streh se odvaja direktno v potoke ali če je mogoče preko ponikovalnic v podtalje. Padavinsko vodo iz manipulacijskih in utrjenih površin in cestišč je treba pred izpustom v meteorno kanalizacijo predhodno očistiti v lovilcih olj.
Tehnološke odpadne vode, ki vsebujejo mastne, vnetljive, strupene ali agresivne snovi, se mora pred priključkom na javno kanalizacijo očistiti do dovoljene stopnje onesnaženosti. Delavnice ali kurilnice morajo biti opremljene z lovilci olj.
Električno omrežje
Za napajanje dopolnilne gradnje je treba zgraditi trafo postajo in razvodno omrežje.
Preko obravnavanega območja poteka 10 kV daljnovod, ki ne zadošča za potrebe novogradenj. Predvidena je izgradnja 20 kV kablovoda od TP postaje Kosovo polje do nove TP in povezave do obstoječega 20 kV daljnovoda.
Do izgradnje kablovoda posegi v 15 m varovalnem pasu obstoječega daljnovoda niso dovoljeni.
Oskrba s toplotno energijo
Oskrba s toplotno energijo za ogrevanje, pripravo tople vode in tehnologijo je predvidena s plinom. Za oskrbo je treba zgraditi plinovodno omrežje. Do izgradnje plinskega omrežja je možno začasno uporabljati druge energetske vire. Po izgradnji plinskega omrežja je priključitev nanj obvezna za vse novogradnje za ogrevanje in tehnologijo. Za obstoječe objekte je obvezna postopna priključitev na plin (ogrevanje, tehnologija).
Za skladiščenje kurilnega olja pri individualnih porabnikih morajo biti cisterne vgrajene v nepropustne betonske komore ali v same zidane objekte. Vse instalacije za kurilno olje morajo biti urejene tako, da kurilno olje ne more priti v stik s podtalnico.
PTT
Za dopolnilno gradnjo bo treba zgraditi PTT omrežje. Omrežje je vezano na telefonsko centralo Vič.
Javna razsvetljava
Potrebno je zagotoviti minimalno srednjo vrednost osvetljenosti javnih površin. Na območjih, kjer omrežje javne razsvetljave še ni zgrajeno, ga je treba dopolniti.
Poteki komunalnih in energetskih vodov morajo biti medsebojno usklajeni.
Poteki primarnih komunalnih vodov so razvidni na regulacijski karti v M 1:1000 v grafičnem delu prostorskih ureditvenih pogojev.
Varstvo pred požarom
Urgentne poti morajo biti speljane krožno. Njihova oddaljenost od objektov mora upoštevati veljavne predpise s tega področja.
Protipožarni hidranti morajo biti v ustrezni medsebojni razdalji, postavljeni ob zunanji strani interventnih poti.
Pomožni objekti
Pomožne prostore je treba načeloma zagotoviti znotraj osnovnih objektov. Kadar to ni možno, se lahko na funkcionalnih zemljiščih obstoječih objektov gradijo pomožni objekti kot prizidave ali samostojni objekti.
Z obliko in uporabljenimi materiali fasad in streh se morajo pomožni objekti prilagoditi osnovnim objektom.
Skupna površina obstoječih in predvidenih pomožnih objektov na stavbnem zemljišču je največ 18 m˛.
Ograje so načeloma kovinske-žične ali živice do višine 1 m.
Geološke omejitve
Pred vsako gradnjo je treba izdelati oceno stabilnosti terena.
III. KONČNA DOLOČBA
5. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 012-1/94
Ljubljana, dne 30. novembra 1994.
Predsednik
Skupščine občine
Ljubljana Vič-Rudnik
Bogdan Bradač l. r.