Uradni list

Številka 8
Uradni list RS, št. 8/1995 z dne 10. 2. 1995
Uradni list

Uradni list RS, št. 8/1995 z dne 10. 2. 1995

Kazalo

524. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za ureditveno območje naselja Žiče, stran 838.

Skupščina občine Slovenske Konjice je na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93 in 47/93) ter na podlagi 12. člena odloka o volitvah v zbore skupščine občine ter o pristojnosti ter o delu Skupščine občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 1/90) dne 25. novembra 1994 sprejela
O D L O K
o prostorskih ureditvenih pogojih za ureditveno območje naselja Žiče
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za ureditveno območje naselja ŽIČE (v nadaljevanju besedila: PUP), ki jih je izdelal Profil d.o.o Velenje pod št. proj 16/93 v januarju 1994.
2. člen
Prostorski ureditveni pogoji skladno s planskimi usmeritvami določajo:
– meje in funkcije območja urejanja,
– splošna merila in pogoje za posege v prostor,
– merila in pogoje glede oblikovanja objektov,
– merila za določanje parcel in funkcionalnih zemljišč,
– merila ni pogoje za komunalno urejanje zemljišč,
– merila in pogoje za posege v zavarovana in varstvena območja,
– merila in pogoje za varovanje in izboljšanje bivalnega okolja.
3. člen
Za vse posege v prostor po tem odloku izda lokacijsko dovoljenje občinski upravni organ na podlagi lokacijske dokumentacije.
Lokacijsko dovoljenje ni potrebno za objekte, ki so opredeljeni v odloku o določitvi objektov oziroma posegov v prostor, pomožnih objektov, drugih objektov in naprav ter del, za katera ni potrebno lokacijsko dovoljenje, ki se lahko postavijo, gradijo in izvajajo na podlagi pridobljenega urbanističnega potrdila.
4. člen
Za posamičen poseg ali več posegov se lahko zahteva podrobna analiza prostorskih pogojev kolikor je to potrebno za:
– ugotovitev in odpravo motenj, ki jih bo investitor povzročil s predvideno dejavnostjo,
– ugotovitev morebitnih sprememb splošnih pogojev, ki bodo nastali skozi daljše obdobje,
– zagotovitev enakih možnosti uporabnikom glede razreševanja njihovih prostorskih potreb glede racionalne rabe prostora,
– zagotovitev enotnega oblikovanja širšega območja.
II. MEJA OBMOČJA
5. člen
Ureditveno območje PUP Žiče predstavlja zaključena celota zemljišč naselja Žiče. Vse parcele znotraj ureditvenega območja so v katastrski občini Žiče.
Opis meje ureditvenega območja je podan v smeri urinega kazalca. Začetna točka meje (T1) je v severovzhodnem vogalu parc. št. 567 od koder poteka meja v smeri proti jugovzhodu preko parc. št. 567 in 569 ter prečka parc. št. 1392. Nato poteka meja po robovih parc. št. 572/4, 572/2, 744/1, 727, in 728/2, prečka parc. št. 736 in 735, poteka po vzhodnem robu parc. št. 728/2, prečka parc. št. 719/1, 720, 1334/20 in 1251/1. Od tu dalje poteka meja ureditvenega območja v smeri proti zahodu po južnem robu parc. št. 1251/1, prečka parc. št. 1333, 1249/3 in 1248/3. Meja se nadaljuje po robovih parc. št. 1248/3 in 1232, prečka to parcelo in poteka po robu parc. št. 1236/1. Meja nato prečka parc. št. 1235, poteka po južnem robu parc. št. 1234/2 in delno 1227/1, prečka parc. št. 1228, spet poteka po robu parc. št. 1227/1 in se nadaljuje po robovih parc. št. 1218/1, 1219 in 1216/1. Meja nato prečka parc. št. 1197/2, 1212/1, 1211/1, 1210/1, 1209/3, 1199/2, 1338/1 in 1048, poteka po vzhodnem robu parc. št. 1171/2, prečka severovzhodni del parc. št. 1175, se nadaljuje po južnih robovih parcel št. 102/1 in 102/2 ter prečka parc. št. 1165 in 1338/1. Od tu se meja nadaljuje po zahodnem robu parc. št. 1162/4, prečka severni vogal parc. št. 1162/1 ter nato poteka v dolžini ca. 280m po jugovzhodnem robu parc. št. 1535/1 (reg. cesta R-345) in prečka to parcelo. Ko doseže najjužnejšo točko, se meja obrne proti severu ter poteka v smeri proti severovzhodu. Meja prečka jugovzhodni del parc. št. 1063/3, se dotakne severnega vogala parc. št. 1134/1, prečka parc. št. 1136/2 in poteka po severozahodnih robovih parc. št. 1135/2, 1137/2, 1137/3, 1137/1, 1138/1 in 1143/1. Meja obkroži severni del parc. št. 1143/2, poteka preko parc. št. 1161, prečka parc. št. 1160/1, 1334/1 (reg. cesta R-337), 977/1 in 975/1. Nato poteka meja po severnem robu parc. št. 975/1, prečka parc. št. 972, nato pa obkroži severni in severovzhodni del parcel št. 969/1 in 968. Meja nato prečka parc. št. 938 in 936, poteka delno po severnem robu parc. št. 931, prečka parc. št. 933/1, poteka po zahodnem robu parc. št. 933/2 in prečka parc. št. 935, 1332 in 1327. Meja se nadaljuje v smeri proti vzhodu po severnih robovih parc. št. 922, 920/4 in 804, prečka parc. št. 803 in 801, poteka po severnih robovih parc. št. 793 in 782, prečka parc. št. 795, 796/3 in 796/1. Nato poteka meja v smeri proti jugovzhodu delno po vzhodnem robu parc. št. 796/1, prečka parc. št. 797/2, 1517/15 (reg. cesta R-345), 549/1, 559, 562 in 564. Meja poteka v dolžini ca. 80m po severnem robu parc št. 567 in se zaključi v začetni točki.
Velikost ureditvenega območja naselja Žiče znotraj opisane meje je 26,94 ha.
III. FUNKCIJA OBMOČJA IN VRSTA POSEGOV V PROSTOR
6. člen
Ureditveno območje naselja Žiče je členjeno v več območij urejanja, znotraj katerih so dovoljeni različni možni posegi. Območja urejanja so naslednja:
1.0. Zazidana območja naselja, kjer prevladujejo objekti za kmetijstvo (območje vasi):
1.1. Območje severno in vzhodno od ceste Draža vas - Žiče - Špitalič (R-345 in R-337) - vaško jedro.
1.2. Območje vzhodno od lokalne poti v smeri proti Žički gori.
1.3. Območje jugovzhodno ob cesti v Žiče (R-337).
2.0. Zazidana in nezazidana območja naselja, kjer prevladujejo objekti centralnih dejavnosti, oziroma kjer je smiselna gradnja takšnih objektov:
Jedro naselja na obeh straneh glavne ceste skozi naselje (R-337).
3.0. Stanovanjska območja, kjer prevladujejo objekti le s stanovanjsko funkcijo in kjer je izjemoma, po predhodni presoji vplivov na okolje, možna tudi gradnja objektov z drugimi funkcijami:
3.1. Zahodni del naselja ob cesti skozi Žiče (R-337).
3.2. Območje ob cesti v smeri na gmajno.
4.0. Nezazidana območja, kjer je možno organizirati usmerjeno stanovanjsko gradnjo:
Območje v severnem delu ureditvenega območja naselja.
5.0. Varovalni - odprti prostori / območja:
5.1. Območje vzhodno v naselju Žiče.
5.2. Območje severno v naselju Žiče v smeri proti Žički gori.
5.3. Območje vzhodno v naselju v smeri proti Draži vasi in Ločam.
5.4. Območje južno v naselju v prehajanju v odprt kmetijski prostor.
6.0. Območje pokopališča:
6.1. Obstoječe pokopališče.
6.2. Območje predvidene širitve pokopališča.
Pogoji za določanje vrst posegov v prostor ureditvenega območja naselja Žiče
7. člen
Za določanje vrst posegov v prostor ureditvenega območja naselja Žiče veljajo naslednje načelne opredelitve:
– dovoljena je gradnja objektov lokalnega značaja (cestno omrežje in naprave, omrežje PTT in RTV zvez, elektroprenosno omrežje, komunalno omrežje in naprave), pomembnih za ureditveno območje oziroma za naselje Žiče, ki so skladni z opredelitvami iz planskih aktov občine Slovenske Konjice, na osnovi meril iz PUP ter predpisanih z lokacijsko dokumentacijo in kolikor s PUP ni drugače določeno;
– dovoljene so nadomestne gradnje, adaptacije in prizidave ter komunalne ureditve in vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah.
8. člen
Znotraj posameznih opredeljenih območij urejanja, ki so navedena v 6. členu tega odloka, je pri posegih v prostor upoštevati naslednje prioritete:
a) v območjih 1.1., 1.2., in 1.3. morajo biti namembnosti posegov podrejene kmetijski dejavnosti;
b) v območju 2.1. morajo biti namembnosti posegov podrejene centralnim funkcijam naselja;
c) v območju 2.2. morajo biti namembnosti posegov podrejeni dejavnosti šole;
č) v območjih 3.1. in 3.2. so dovoljeni posegi v prostor v smislu stanovanjske gradnje;
d) v območju 4.0. je dovoljena organizirana gradnja individualnih stanovanjskih hiš na osnovi prej izdelane skupinske lokacijske dokumentacije za vse objekte (z elementi zazidalnega načrta predvsem glede reševanja prometa in komunalne opremljenosti območja), vendar le v primeru, da taka gradnja ni v nasprotju z interesi prebivalcev Žič;
e) v območjih 5.1., 5.2., 5.3. in 5.4. načeloma ni dovoljena gradnja novih objektov zaradi varovalnih in kmetijskih funkcij naštetih območij;
f) v območju 6.1. so možni vsi posegi, ki so potrebni za normalno funkcioniranje pokopališča; območje 6.1. je namenjeno širitvi pokopališča.
9. člen
Ob upoštevanju prioritet, ki so navedene v 8. členu tega odloka, so znotraj posemeznih opredeljenih območij iz 6. člena tega odloka možni še naslednji posegi:
1. novogradnja, dozidava, nadzidava ali rekonstrukcija objektov za potrebe kmetijstva;
2. novogradnja individualnih stanovanjskih objektov predvsem v območjih 3.1. in 3.2.;
3. novogradnja individualnih stanovanjskih objektov kot zapolnitev med obstoječimi objekti v vseh območjih urejanja razen v območjih 5.1., 5.2., 5.3., 5.4., 6.1. in 6.2.;
4. prizidava, nadzidava in rekonstrukcija obstoječih stanovanjskih objektov;
5. nadomestna gradnja stanovanjskih objektov pod pogoji za nadomestno gradnjo;
6. novogradnja in nadomestna gradnja objektov za oskrbne in storitvene dejavnosti, ki služiju razvoju naselja predvsem v območju 2.0.;
7. prizidave, nadzidave in rekonstrukcije objektov za centralne, oskrbne in storitvene dejavnosti predvsem v območju 2.0.;
8. novogradnja, nadomestna gradnja in rekonstrukcija obstoječih objektov za obrtne dejavnosti, obrtno-stanovanjskih objektov in spremljajočih objektov za obrtno dejavnost ob upoštevanju pogojev za to dejavnost v vseh območjih urejanja razen v območjih 5.1., 5.2., 5.3., 5.4. in 6.1. ter 6.2.;
9. gradnja pomožnih objektov (garaže, drvarnice, shrambe, vrtne ute in podobno) kot samostojni objekti ali prizidki k obstoječim objektom v vseh območjih urejanja razen v območjih 5.1., 5.2., 5.3., 5.4., 6.1. in 6.2.;
10. ureditev športno-rekreacijskih površin in objektov manjšega obsega po predhodni presoji možnosti za umestitev v prostor v vseh območjih razen v območjih 6.1. in 6.2.;
11. novogradnje objektov manjšega obsega za turistično dejavnost predvsem v območju 2.0.;
12. dozidave, nadzidave in rekonstrukcije obstoječih stanovanjskih in gospodarskih objektov za potrebe turistične dejavnosti v vseh območjih urejanja razen v območjih 5.1., 5.2., 5.3., 5.4., 6.1. in 6.2.;
13. stanovanjski objekti s prostori za turistično dejavnost (kmečki turizem, turistične sobe, gostinski in spremljajoči prostori) v vseh območjih urejanja razen v območjih 5.1., 5.2., 5.3., 5.4., 6.1. in 6.2.
Pogoji za spremembo namembnosti objektov
10. člen
Sprememba namembnosti objekta je načeloma dovoljena, vendar objekt z novo namembnostjo ne sme motilno vplivati na bivalne in delovne pogoje, ekološko ravnovesje in krajinske značilnosti prostora. Nove namembnosti objektov in površin morajo biti v skladu s prioritetami, kot so opredeljene v 8. členu tega odloka, in v skladu z namembnostmi, kot so opredeljene v 9. členu tega odloka.
Spremembe namembnosti objektov so dovoljene le v tolikšni meri, da se ne spreminja pretežna namembnost območja. V posamezna opredeljena območja ni dovoljeno vnašanje novih dejavnosti, ki bi negativno vplivale na sedanjo namembnost.
IV. MERILA IN POGOJI ZA GRADITEV OBJEKTOV IN DRUGI POSEGI V PROSTOR
Merila in pogoji za lociranje objektov in določanje gradbenih parcel - funkcionalnih zemljišč
1. Določanje velikosti gradbenih parcel
11. člen
Za določanje velikosti parcel veljajo naslednja določila:
– za stanovanjske objekte naj velikost posamične parcele ne odstopa od velikosti okoliških parcel v območju;
– velikost parcel znotraj območij urejanja 4.0., ki je namenjeno stanovanjski gradnji, naj ne presega 600-800 m2.
2. Določanje funkcionalnih zemljišč
12. člen
Funkcionalno zemljišče se določa glede na velikost in namembnost objekta, lego sosednjih objektov in glede na naravne danosti zemljišča. Omogočati mora normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami, razen v primeru, da je del teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču (skupno funkcionalno zemljišče):
a) Za stanovanjske objekte je širina funkcionalnega zemljišča okrog objekta praviloma najmanj 2,5 m, lahko pa je z ozirom na naravne danosti zemljišča in obstoječo zazidavo tudi manjša, vendar ne manj kot 1 m.
Širina dovoza do objekta mora biti najmanj 3 m. Če je dejansko zemljišče pri obstoječem objektu manjše kot funkcionalno zemljišče, ugotovljeno na osnovi navedenih meril, se upošteva dejanska površina zemljišča-parcele.
V funkcionalnem zemljišču morajo biti vključeni tudi dovozi do objekta od javnih cestnih površin.
b) Za kmečka gospodarstva se velikost funkcionalnega zemljišča določa ob upoštevanju medsebojne razporeditve objektov, vrste in tehnologije kmetijske proizvodnje ter na objekte vezanega manipulativnega prostora.
c) Za vse ostale objekte se velikost funkcionalnega zemljišča določi glede na vrsto namembnosti in najnujnejše potrebe.
3. Lega objektov
13. člen
Novi objekti in prizidani deli objektov morajo biti odmaknjeni od parcelne meje tako, da ni motena sosednja posest, da je možno vzdrževanje objekta in da so upoštevani drugi varstveni pogoji.
Odmiki novih objektov in prizidanih delov objektov od sosednjih objektov morajo biti najmanj 8 m. Manjši odmiki so dopustni, če so zagotovljeni požarno-varnostni in sanitarni pogoji ter s soglasjem sosedov.
Odmiki od javnih cest morajo biti pri novih objektih usklajeni z določili zakona o cestah. Odmiki od nekategoriziranih cest praviloma ne smejo biti manjši od 4 m.
Odmiki od tras komunalnih vodov morajo biti v skladu z veljavnimi predpisi za vse vrste komunalnih vodov in naprav.
Odmiki od vodotokov morajo biti najmanj 5 m oziroma v skladu s pogoji skrbnika vodotoka.
Merila in pogoji za oblikovanje objektov
Splošni pogoji za oblikovanje objektov
14. člen
Novogradnje, nadzidave in dozidave naj se prilagajajo okoliškim objektom po površini in gradbeni črti, naklonu streh in smereh slemen, videzu gradbenih materialov, ki so uporabljeni za fasade in strehe, po zasnovi izrabe funkcionalnega zemljišča in merilih arhitekturnih elementov, kolikor so vsi ti elementi na okoliških objektih skladni s pogoji za oblikovanje, kot so opredeljeni s tem odlokom.
Namembnost novogradenje mora biti skladna z usmeritvami, ki jih za območje njene lokacije predpisuje ta odlok. Izraba zemljišča naj bo prilagojena obstoječi izrabi v okolici.
Dozidave, nadzidave in spremembe namembnosti so dovoljene z enakimi pogoji, ki veljajo za novogradnje. Dovoljena so tekoča vzdrževalna dela in notranje adaptacije kolikor s tem odlokom ni drugače določeno.
Pomožni objekti kot so garaže, drvarnice, shrambe, vrtne ute, pergole, nadstreški in drugo, so dovoljeni le, kadar v sklopu obstoječih objektov ni možno zadovoljiti manjkajočih potreb. Pri novogradnjah je treba garaže in druge pomožne prostore urediti v sklopu objekta. Za pomožne objekta veljajo enaki pogoji glede motilnih vplivov na okolico kot to velja za novogradnje.
Pogoji za oblikovanje objektov
15. člen
Pogoji za oblikovanje novogradenj, adaptacij, rekonstrukcij, prizidkov in nadzidav so naslednji:
a) Stanovanjski objekti:
– Tloris naj bo praviloma podolgovat (razmerje stranic 1 : 1,2 do 1 : 1,5), daljša stranica objekta je praviloma vzporedna s plastnicami.
– Višinski gabarit: klet + pritličje + izkoriščeno podstrešje s tem, da kapna lega ne presega 0,8 m višine.
– Streha naj bo simetrična dvokapnica z naklonom 35°–40°. Kritina naj bo praviloma opečna. V posameznih območjih urejanja je naklon strešin in kritino prilagajati sosednjim objektom.
b) Pomožni objekti:
– Dovoljena je izvedba pomožnih objektov kot prizidkov k stanovanjskim ali gospodarskim objektom ali pa izjemoma kot samostojnih objektov. Oblikovno morajo biti usklajeni z obstoječimi sosednjimi objekti s tem, da se upoštevajo pogoji za graditev novih objektov ter gabariri in oblikovne značilnosti sosednjih objektov.
– Objekti za potrebe hrambe orodja so lahko le lesene izvedbe na točkovnih temeljih. Tlorisna velikost naj ne presega dimenzij 2 m x 3 m. Gabarit objekta ne sme presegati ene etaže. Podkletitev ni dovoljena. Streha naj bo dvokapna z naklonom strešin 35°–40° in opečno kritino. V objektu ni dovoljena napeljava električnih in vodovodnih instalacij.
– Prostostoječe cisterne za plin za ogrevanje posamičnih objektov naj bodo, če je možno, brez žičnih ograj. Prostor okoli cisterne naj se ustrezno zasadi.
c) Objekti za primarno kmetijsko proizvodnjo:
– Objekti so praviloma enoetažni z možnostjo izkoriščenega podtrešja in podolgovatega tlorisa. Streha mora biti dvokapnica z opečno kritino ter z naklonom 35°–40°. Za hrambo kmetijskih strojev je dovoljena postavitev nadstreškov, ki so po obliki in izvedbi enaki obstoječim streham.
– Gnojne jame in odprta gnojišča morajo biti vodotesna in ustrezno vzdrževana.
č) Ostali objekti (objekti centralnih dejavnosti, storitvenih in trgovskih dejavnosti, obrtni objekti):
– Pri oblikovanju teh objektov je potrebno upoštevati načela za določanje stavbne gmote in fasadnih razmerij na osnovi bodoče funkcije objekta, ter vertikalne, horizontalne gabarite in strukturo obstoječe zazidave. Oblikovanje teh objektov se določi na osnovi funkcije objektov, skupnih meril in posebnosti prostora v posebnem idejnem projektu, ki je osnova za izdelavo lokacijske dokumentacije.
Pogoji za adaptacije, rekonstrukcije in vzdrževalna dela
16. člen
Za oblikovanje objektov, ki se adaptirajo ali rekonstruirajo, veljajo enaka merila in pogoji kot za novogradnje.
Pogoji za ureditev okolice
17. člen
Višina zemljišča mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču. Ni dovoljeno nasipavanje in odkopavanje zemljišča izven nivoja sosednjih zemljišč brez dovoljenja. Podporni zidovi so dopustni le v primerih, ko niso možna drugačna zavarovanja brežin. Podporni zidovi morajo biti obdelani v naravnih materialih.
Ograje so dovoljene, kadar je potrebno zavarovanje zemljišča, objekta ali naprave pred nezaželenimi vplivi okolice in za preprečevanje nedovoljenega prečkanja območij. Ograje in žive meje ne smejo presegati višine 1 m, razen v primerih posebnih varnostnih zahtev. Od roba ceste morajo biti odmaknjene najmanj 1 m in ne smejo zmanjševati preglednosti ceste. Odmik ograje od roba ceste se lahko spremeni, kadar to omogočajo drugi predpisi.
Po končanem posegu v prostor je obvezna zasaditev zemljišča z avtohtonim zelenjem.
V. MERILA IN POGOJI ZA UREJANJE PROMETNEGA OMREŽJA
18. člen
Načrtovanje in urejanje novega ter preurejanje in sanacija obstoječega prometnega omrežja in naprav mora biti usklajeno s predpisi, ki urejajo to področje ter v skladu s pogoji za varovanje območij in objektov, ki jih urejajo ti prostorski ureditveni pogoji.
Dovozi in priključki na cestno mrežo morajo biti urejeni tako, da se z njimi ne ovira ali ogroža promet in da se ne poškoduje cesta in cestni objekti.
Interni dovozi in pristopi morajo biti navezani na javno prometno omrežje s skupnim priključkom, če je to možno. Dovozi in priključki se smejo graditi samo z soglasjem pristojne službe za vzdrževanje cest.
Pri graditvi ali rekonstrukciji cest, stavb in naprav ob cestah se priključki na cestno mrežo predvidijo v projektih za graditev ali rekonstrukcijo.
Novogradnja prostostoječih objektov, prizidkov, nadzidav, nadomestnih objektov ni možna, kolikor ni zagotovljen dovoz do parcele, na kateri je predviden poseg.
VI. MERILA IN POGOJI ZA KOMUNALNO UREJANJE
1. Splošni pogoji za komunalno urejanje
19. člen
Vsi objekti morajo biti priključeni na obstoječe oziroma na novozgrajeno komunalno omrežje. Za komunalno opremljenost stavbnega zemljišča skrbi investitor.
Minimalna komunalna oprema obsega omrežje in naprave za oskrbo s pitno vodo, kanalizacijsko mrežo za odvajanje odpadnih vod z zagotovljenim ustreznim čiščenjem, oskrbo z električno energijo ter omrežje in naprave cestnega prometa in zvez. Kjer kanalizacijska mreža za odvajanje odpadnih vod še ni urejena, se odvajanje rešuje z ustreznimi individualnimi napravami. Praznjenje greznic mora biti organizirano po načelu komunalne storitve.
Načrti komunalnih naprav morajo upoštevati zasnove, ki so jih izdelale pooblaščene organizacije, ter določila in predpise, ki so veljavni na območju občine Slovenske Konjice. Komunalne ureditve morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja (zrak, voda, tla) in ustrezno izpolnjevanje obrambno-zaščitnih zahtev (varstvo pred požarom, oskrbo v izrednih razmerah, zmanjševanje ogroženosti, itd.).
2. Oskrba z vodo
20. člen
Pri oskrbi z vodo je upoštevati sledeče pogoje:
– Vsa nova in dopolnilna gradnja mora biti priključena na vodovodno omrežje v skladu s pogoji upravljalca.
– Za lokacije objektov, kjer je predvidena večja poraba vode, je predhodno preučiti možnost za zagotavljanje ustreznih količin vode.
– V predelih ureditvenega območja, kjer ni javnega vodovoda ali ta ni predviden, mora investitor zgraditi ustrezno individualno vodooskrbno napravo (kapnico ali vodnjak ali lastni vodni vir) po predhodni kemijski in bakteriološki ocenitvi kakovosti vode v skladu s higienskimi in sanitarno-tehničnimi pogoji. Pri objektih, ki imajo vodooskrbo urejeno s kapnico, ni dovoljena uporaba azbestno-cementne kritine.
– Kolikor se oceni, da vodovodno omrežje in naprave ne zagotavljajo zadostne rezerve požarne vode, je potrebno urediti ustrezne namenske požarne zbiralnike vode po pogojih ki jih določi pristojna požarnovarnostna inšpekcijska služba.
– Ni dovoljeno zasipavanje obstoječih vodnjakov. Lastnik vodnjaka je dolžan vodnjak ustrezno vzdrževati.
3. Odvajanje odpadnih vod
21. člen
Za odvajanje odpadnih vod veljajo naslednji pogoji:
– V naselju Žiče je načrtovati ločen sistem kanalizacije. Odvod padavinskih vod je reševati sočasno s cestno prometno ureditvijo.
– V delih ureditvenega območja, kjer ni kanalizacije, je odvod odpadnih vod reševati z individualnimi ali skupinskimi pretočnimi greznicami z odtokom v ponikovalnico ob upoštevanju določil iz navodila o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85).
– Pri objektih za kmetijsko dejavnost je potrebno urediti gnojne jame skladno z določili navodila o urejenju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85) oziroma skladno s pogoji pristojne sanitarne inšpekcije.
4. Komunalni odpadki
22. člen
Za odstranjevanje komunalnih odpadkov veljajo naslednji pogoji:
– Vrsta komunalnih odpadkov, zbiranje, odvoz in odlaganje ter urejanje in oskrbovanje javnega sanitarnega odlagališča za odpadke v občine Slovenske Konjice je določeno s predpisi, ki urejajo to področje ter z občinskim odlokom o ravnanju z odpadki.
– Neurejena odlagališča je potrebno sanirati tako, da se odpadki odstranijo in deponirajo na ustrezno odlagališče, zemljišče pa uredi in vzpostavi prvotno stanje in namembnost.
– Posebne odpadke (odpadne gošče in galvane, usedline barv, kisline, lugi, emulzije, usedline iz lovilcev olj in maščob) ni dovoljeno odlagati na centralno odlagališče komunalnih odpadkov.
5. Energetska oskrba
23. člen
Za oskrbo z električno energijo veljajo naslednji pogoji:
– Na področju oskrbe z električno energijo je potrebno upoštevati veljavne predpise za to področje ter planirano zasnovo elektroomrežja.
– Upravljalec mora zagotavljati ustrezne napetostne razmere za potrebe gospodinjstev in dejavnosti na osnovi izpolnitve tehničnih pogojev, ki jih predpiše investitorjem v elektroenergetskem soglasju pred izdajo dovoljenja za gradnjo.
– Priključitev novogradenj, adaptiranih in rekonstruiranih objektov na elektroenergatsko omrežje je možna v skladu s pogoji upravljalca.
– Graditev objektov, za katere je predvidena poraba večjih količin električne energije, je dopustna le v primeru, da se predhodno zagotovijo ustrezni pogoji, ki jih predpiše ustrezna strokovna služba.
6. Javna razsvetljava
24. člen
V naselju Žiče je zagotoviti javno razsvetljavo skladno s pogoji in načrtovanji pristojne službe.
VII. MERILA IN POGOJI ZA POSEGE V INFRASTRUKTURNE KORIDORJE
1. Cestno omrežje
25. člen
Cestam so določeni varovalni pasovi:
– 20 m za regionalni cesti R-345 (Trebnje - Dole) in R-337 (Slovenske Konjice-Poljčane)
– 10 m za lokalne stanovanske ceste, dvopasovne s hodnikom za pešce,
– 8 m za lokalne enopasovne ceste s hodnikom za pešce,
– 4 m za lokalne dostope.
Posegi v varovalnem pasu prometnice ne smejo biti v nasprotju z njenimi koristmi. Za gradnjo v varovalnem pasu kategoriziranih cest, gradnjo dovoznih priključkov, postavitev ograj ali škarp in saditev žive meje, je potrebno pridobiti soglasje upravljalca cest.
Bodoče rekonstruirane obstoječe ali nove prometnice, ki jim še ni določen dokončni potek ali tehnične značilnosti na osnovi projektne dokumentacije, imajo rezervat, kjer so na obstoječih objektih in napravah dovoljena le nujna vzdrževalna dela ter posegi za komunalno urejanje naselja.
2. Rezervat trase železniškega industrijskega tira
26. člen
V rezervatu širine 2 x 100 m za vzpostavitev industrijskega železniškega tira, ki je grafično opredeljen v projektu iz 1. člena tega odloka, gradnja novih objektov ni dovoljena oziroma je možna s pogojem, da se investitor, ki vztraja pri gradnji novega objekta v rezervatu, obveže, da bo objekt odstranil na lastne stroške in brez odškodnine pred pričetkom gradnje industrijskega železniškaga tira.
3. Primarne komunalne in energetske komunalne naprave
27. člen
Predvidenemu plinovodu R-21A Šmarje - Slovenske Konjice sta določena ožji varstveni pas 2 x 30 m in širši varstveni pas 2 x 100 m, ki sta vrisana na grafičnih prilogah v projektu iz 1. člena tega odloka. Posegi v obeh varstvenih pasovih so mogoči pod pogoji, ki jih predpiše predlagatelj rezervata oziroma je upoštevati določila odloka o lokacijskem načrtu (Uradni list SRS, št. 11/87).
28. člen
Za vse posege, ki bi segli v varovalne pasove VN elektro daljnovodov in vodovoda Slovenske Konjice - Loče, je predhodno pridobiti pogoje in soglasje upravljalca.
VIII. MERILA IN POGOJI ZA VAROVANJE OKOLJA TER NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE
1. Varovanje kmetijskih zemljišč in kulturne krajine
29. člen
Pri poseganju v prostor ureditvenega območja naselja Žiče (kmetijska dejavnost, prenova, novogradnja in vzdrževalni ukrepi vodnega gospodarstva, agro- in hidromelioracije, vzdrževanje omejkov in drugega vaškega zelenja) je upoštevati pogoje varovanja naravnih prvin:
– ohranjanje krajinskega vzorca naravnih prvin in njegovih površinskih in volumenskih razmerij,
– ohranjanje krajinsko-oblikovne strukture rabe prostora in značilnosti prostora.
Dovoljene so vse vrste posegov za izboljšanje okolja (sanacije plazov, preprečevanje erozije, ipd.). vsi posegi v prostor pa morajo biti izvedeni v obliki in na način, ki sledi strukturam v prostoru in obstoječi rabi.
Okolica objektov se lahko zasadi le z avtohtonimi - domačimi vrstami rastlinja. Vnašanje drugih vrst ter eksotičnega drevja ni dovoljeno.
Plodno zemljo, ki bo odstranjena pri posegih v prostor, je deponirati in jo uporabiti za izvedbo brežin oziroma ureditev novih zelenih površin.
Da se ohranja naravno ravnovesje in zaradi smotrnega gospodarjenja, je potrebno za postavitev čebelnjakov upoštevati pogoje soglasja čebelarskega društva in pristojnega veterinarskega inšpektorja.
2. Varovanje vodotoka Žičnice
30. člen
Žičnico in potoke, ki tečejo po ureditvenem območju, je urediti tako, da bo območje varno pred visokimi vodami. Objekti morajo biti odmaknjeni od vodotoka vsaj 5,0 m. V varstvenem pasu vodotoka ne smejo biti locirani objekti ali zasajeno rastlinje, ki bi ovirali prehod ob vodotoku.
3. Varovanje naravne in kulturne dediščine
31. člen
Naselje Žiče je po kriterijih varstva naravne in kulturne dediščine opredeljeno kot urbanistični spomenik (urbano-ruralno naselje) in zanj veljajo spomeniškovarstveni režimi varovanja:
a) Za območje starega jedra vasi, ki je prikazano na grafičnih prilogah v projektu iz 1. člena tega odloka, velja režim revitalizacije. Za vse posege v zavarovanem delu naselja je izdelati ustrezne načrte revitalizacije z obveznim sodelovanjem pristojne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine. Dovoljenja za poseg v zavarovani prostor ni možno izdati brez soglasja pristojne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine o upoštevanju pogojev za varstvo naravne in kulturne dediščine.
b) Za območje zahodnega dela vasi, ki je v grafičnih prilogah v projektu iz 1. člena tega odloka opredeljeno kot območje zazidljivo s pogoji, je za vsak poseg pridobiti smernice in soglasje pristojne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine.
c) Za vse posege v prostor vedut na naselje Žiče (območje ob cestah iz smeri Loč, Draže vasi in Špitaliča) je pridobiti predhodno mnenje in soglasje pristojne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine.
4. Varstvo pred požari
32. člen
Za zagotovitev varstva pred požari je pri izdelavi lokacijske in druge dokumentacije za posamezne posege upoštevati požarnovarnostne predpise in pogoje iz soglasij pristojne požarnovarnostne inšpekcije.
5. Varovanje zraka
33. člen
Vsi viri vseh vrst onesnaženja zraka morajo biti izvedeni, opremljeni in vzdrževani tako, da ne izpuščajo v zrak večjih koncentracij škodljivih snovi kot je dovoljeno s predpisi, ki urejajo to področje varovanja.
Lastniki in druge pravne osebe morajo stalno nadzorovati onesnaženje, ki ga povzročajo viri onesnaženja zraka v njihovih objektih in napravah na način, kot je predpisan s splošnim aktom, sprejetim v soglasju s pristojno inšpekcijsko službo.
6. Varstvo pred hrupom
34. člen
Poseljena območja ob cestah R-345 in R-337 je treba varovati pred prekomernim hrupom. Pri tem je upoštevati določila zakona o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju (Uradni list SRS, št. 15/78). Ocene in meritve hrupa je potrebno upoštevati pri lokacijskih postopkih za zahtevnejše posege v prostor, za katere je pomembna stopnja hrupa, ter na tej osnovi predpisati odmike oziroma protihrupne zaščite.
V območjih, kjer prevladuje stanovanjska funkcija (območja 3.1., 3.2. in 4.0.) so dopustne le take dodatne dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernega hrupa.
IX. UREJANJE PROSTORA ZA OBRAMBO IN ZAŠČITO
35. člen
Pri načrtovanju posegov v prostor je potrebno upoštevati temeljne pogoje in normative iz veljavnih zakonov, predpisov in standardov za področje varstva pred požari.
Interese in potrebe glede zaklanjanja in zavarovanja prebivalcev in dobrin v izrednih razmerah je urejati skladno z veljavnimi predpisi za to področje.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
36. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o urbanističnem redu občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 17/84) za celotno ureditveno območje naselja Žiče, ki ga omejuje meja, opisana v 5. členu tega odloka.
37. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe SO Slovenske Konjice.
38. člen
Prostorski ureditveni pogoji so na vpogled pri pristojnih organih občine Slovenske Konjice.
39. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 351-4/94-8
Slovenske Konjice, dne 25. novembra 1994.
Predsednik
Skupščine občine
Slovenske Konjice
Jože Baraga l. r.

AAA Zlata odličnost