Uradni list

Številka 2
Uradni list RS, št. 2/1995 z dne 13. 1. 1995
Uradni list

Uradni list RS, št. 2/1995 z dne 13. 1. 1995

Kazalo

224. Program imunoprofilakse in kemoprofilakse za leto 1995, stran 126.

Na podlagi drugega odstavka 4. člena zakona o varstvu prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi (Uradni list SRS, št.18/87), pete alinee prvega odstavka 7. člena in šeste alinee 1. točke prvega odstavka 23. člena zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 9/92 in 13/93), minister za zdravstvo predpisuje
PROGRAM
imunoprofilakse in kemoprofilakse za leto 1995
Program imunoprofilakse in kemoprofilakse za leto 1995 opredeljuje naslednje programe:
Program imunoprofilakse za predšolske otroke
Program imunoprofilakse za učence, dijake in študente
Program imunoprofilakse za nabornike, vojake na služenju vojaškega roka in pripadnike stalne sestave MORS
Program imunoprofilakse za zaposlene v Ministrstvu za notranje zadeve
Program imunoprofilakse za begunce
Program imunoprofilakse za druge skupine prebivalstva
Program imunoprofilakse in kemoprofilakse za potnike v mednarodnem prometu
Program kemoprofilakse proti določenim nalezljivim boleznim
SPLOŠNE DOLOČBE
1. V Republiki Sloveniji se izvajata imunoprofilaksa in kemoprofilaksa na osnovi predpisanih programov za posamezne skupine prebivalcev.
2. Cepljenje izvajajo zdravniki v zdravstveni organizaciji ali v zasebni ambulanti, delo vseh pa koordinirajo območni koordinatorji na Zavodih za zdravstveno varstvo ter nacionalni koordinator na Inštitutu za varovanje zdravja RS, ki jih imenuje minister za zdravstvo.
Za izvedbo vseh obveznih cepljenj za predšolske otroke, učence, dijake in študente ter za tuberkulinsko testiranje imenuje izvajalce minister za zdravstvo na predlog Inštituta za varovanje zdravja RS oziroma Inštituta za pljučne bolezni in tuberkulozo, Golnik.
3. Obvezno cepljenje proti nalezljivim boleznim se opravlja praviloma čez vse leto (kontinuirano cepljenje).
Imunoprofilaksa posameznika se opravi po preverjanju cepilnega statusa.
To stanje se preveri tako, da kandidat za cepljenje odgovorni osebi kot dokaz predloži dokumentacijo o opravljenih prejšnjih cepljenjih.
Na podlagi ugotovljenega stanja o prejšnjih cepljenjih se po predhodnem preverjanju splošnih in posebnih kontraindikacij opravi cepljenje oziroma ponovno cepljenje v skladu s tem programom.
4. Imunoprofilaksa se izvaja s preparati, ki jih nabavlja, skrbi za državno kontrolo njihove kakovosti, centralno shranjuje in razdeljuje Inštitut za varovanje zdravja RS.
5. Za imunoprofilakso in tuberkulinsko testiranje se obvezno uporabljajo brizgalke in igle za enkratno uporabo.
6. Pri imunoprofilaksi s preparati, ki se dajejo parenteralno, morajo biti na razpolago sredstva, ki jih uporabljamo v primeru anafilaktične reakcije.
7. Zdravstveni zavod oziroma zasebni zdravnik, ki opravlja imunoprofilakso proti nalezljivim boleznim, mora obvezno imeti hladilne naprave za hrambo in prevoz imunoprofilaktičnih preparatov za zagotovitev hladne verige, ustrezne merilne indikatorje temperature, potrebno opremo in ustrezno strokovno osebje in mora izpoljnjevati predpisane sanitarno tehnične in druge pogoje.
8. Zdravstveni zavod oziroma zasebni zdravnik, ki opravlja obvezno imunoprofilakso ali pod čigar nadzorstvom se le-ta opravlja, vodi evidenco in izda potrdilo o cepljenju.
Cepljenje se evidentira v osnovni medicinski dokumentaciji, razen tega pa tudi v izkaznici o cepljenju ali na drug način.
Zdravstveni zavod oziroma zasebni zdravnik, ki opravlja obvezno cepljenje, mora o opravljenih cepljenjih oziroma izpoljnjevanju tega programa poročati območnemu Zavodu za zdravstveno varstvo, ta pa poroča Inštitutu za varovanje zdravja RS.
Inštitut za varovanje zdravja RS poroča o opravljenem cepljenju proti tuberkulozi Inštitutu za pljučne bolezni in tuberkulozo, Golnik.
O rezultatih tuberkulinskega testiranja poročajo izvajalci Inštitutu za pljučne bolezni in tuberkulozo, Golnik.
O stranskih učinkih po cepljenju je treba nemudoma obvestiti Center za nalezljive bolezni Inštituta za varovanje zdravja RS, Trubarjeva 2, Ljubljana.
9. Finančna sredstva za izvajanje posameznih programov imunoprofilakse so sestavni del programov imunoprofilakse za posamezne skupine.
PROGRAM IMUNOPROFILAKSE
ZA LETO 1995 ZA PREDŠOLSKE OTROKE
1. Cepljenje proti: tuberkulozi, davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, ošpicam, rdečkam, mumpsu, klopnemu meningoencefalitisu, tifusu, gripi, hemofilusu influence (tip B), pnevmokoknim infekcijam
2. Cepljenje in seroprofilaksa proti: steklini, tetanusu, hepatitisu B.
1.1. Cepljenje proti tuberkulozi
Cepljenje predšolskih otrok se opravi z BCG cepivom. Dozo cepiva, ki je različna glede na starost otroka, predpisuje proizvajalec.
1.1.1. Cepljenje je obvezno za otroke v prvem letu starosti.
Cepljenje novorojenčkov se opravi v porodnišnici, cepljenje otrok, rojenih izven porodnišnic, mora biti opravljeno do dopolnjenih 2 mesecev starosti.
Otroci, ki niso bili cepljeni niti v porodnišnici niti do dopolnjenih 2 mesecev starosti, morajo biti cepljeni do dopolnjenega 1 leta starosti.
Dokaz, da je bil otrok cepljen, je brazgotina na mestu aplikacije cepiva. Cepilno brazgotino se kontrolira 3 do 6 mesecev po cepljenju. Otroci, ki nimajo cepilne brazgotine ali je premer cepilne brazgotine manjši kot 3 mm, se morajo cepiti takoj, če je cepljenje kontraindicirano, pa takoj po prenehanju kontraindikacije.
Cepljenje otrok v prvem letu starosti se opravi brez predhodnega tuberkulinskega testa.
1.1.2. Na področjih, na katerih obstajajo epidemiološke indikacije, so obvezniki za revakcinacijo tudi otroci, starejši od enega leta, ki negativno reagirajo na vnašanje tuberkulina (transverzalni premer induracije v koži je manjši od 6 mm). Indikacijo za revakcinacijo postavi Inštitut za pljučne bolezni in tuberkulozo, Golnik.
1.2. Cepljenje proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju
Cepljenje se opravi s kombiniranim cepivom proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju ( Di-Te-Per cepivo).
1.2.1. Bazično cepljenje je obvezno:
– za otroke, rojene v letu 1994 od dopoljnjenih treh mesecev starosti dalje;
– za otroke, rojene v letu 1995, ko dopolnijo 3 mesece starosti.
V obeh primerih mora biti cepljenje končano do dopolnjenih 12 mesecev starosti;
– za zamudnike do dopolnjenih 5 let starosti, če še niso bili cepljeni ali niso bili popolno cepljeni ali ni dokazov o opravljenem cepljenju.
Daje se 3 doze cepiva v presledku 1 meseca do 3 mesecev. Izjemoma sme biti presledek med drugo in tretjo dozo največ do 5 mesecev.
Otrokom, ki zaradi kontraindikacije ne smejo biti cepljeni proti oslovskemu kašlju, in otrokom, ki so že stari 5 let, pa do tedaj še niso bili cepljeni proti davici in tetanusu ali niso bili popolno cepljeni ali ni dokazov o cepljenju, se daje 2 dozi cepiva proti davici in tetanusu (Di-Te cepivo) v presledku 1 meseca do 3 mesecev.
Za obveznike, ki ne prejmejo predpisanih doz cepiva v dovoljenih presledkih, je znova obvezno cepljenje v celoti.
1.2.2. Revakcinacija – ponovno cepljenje z Di-Te-Per cepivom je obvezno za otroke, ki so že bili bazično cepljeni, in sicer 1 leto od dneva končanega popolnega cepljenja.
Otroke, ki ne smejo biti revakcinirani proti oslovskemu kašlju, se revakcinira s cepivom Di-Te 1 leto od dneva popolnega cepljenja.
Revakcinira se z 1 dozo cepiva.
Bazično cepljenje in revakcinacijo proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju se opravi sočasno s cepljenjem proti otroški paralizi.
1.3. Cepljenje proti otroški paralizi
Bazično cepljenje proti otroški paralizi se opravi praviloma z živim oralnim ali izjemoma z mrtvim parenteralnim cepivom. Indikacijo za cepljenje z mrtvim cepivom v indiciranih primerih imunodeficience postavi zdravnik specialist.
Cepljenje se izvaja čez vse leto, razen če obstajajo epidemiološke indikacije, ki začasno prekinejo cepljenje proti otroški paralizi. Indikacijo za prekinitev cepljenja postavi Inštitut za varovanje zdravja RS (v nadaljevanju: pristojni organ).
1.3.1. Bazično cepljenje je obvezno:
– za otroke, rojene v letu 1994 od dopolnjenih 3 mesecev starosti dalje;
– za otroke, rojene v letu 1995, ko dopolnijo 3 mesece starosti.
V obeh primerih mora biti cepljenje končano do dopolnjenih 12 mesecev starosti;
– za zamudnike, če še niso bili cepljeni ali niso bili popolno cepljeni ali ni dokazov o opravljenem cepljenju.
Izjemoma se cepi tudi otroke, mlajše od 3 mesecev.
Indikacijo za morebitno predčasno cepljenje postavi pristojni organ.
Cepljenje z živim oralnim polio cepivom:
Daje se 3 doze cepiva v presledku najmanj 42 dni.
Obvezniki, ki niso prejeli predpisanih doz cepiva, prejmejo samo manjkajoče doze.
Cepljenje z mrtvim parenteralnim polio cepivom:
Daje se dve dozi cepiva v presledku najmanj enega meseca.
1.3.2. Revakcinacija – ponovno cepljenje je obvezno za otroke, ki so že bili bazično cepljeni z živim ali mrtvim cepivom in sicer 1 leto po končanem popolnem cepljenju ( to je po drugi dozi mrtvega oziroma tretji dozi živega cepiva) in za zamudnike, ki so bili popolno cepljeni, niso pa bili revakcinirani.
Daje se 1 dozo živega oralnega cepiva.
Bazično cepljenje in revakcinacijo proti otroški paralizi se opravi sočasno s cepljenjem proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju.
1.4. Cepljenje proti ošpicam, rdečkam in mumpsu
Cepljenje se opravi s kombiniranim živim atenuiranim cepivom proti ošpicam, rdečkam in mumpsu.
Bazično cepljenje je obvezno za otroke, rojene leta 1994 od dopolnjenih 12 mesecev dalje in se mora opraviti najpozneje do dopolnjenih 18 mesecev starosti.
Daje se 1 doza cepiva.
1.5. Cepljenje proti ošpicam
Cepljenje se opravi z monovalentnim živim atenuiranim cepivom proti ošpicam.
1.5.1. Če pristojni organ oceni, da obstajajo epidemiološke indikacije, je obvezno cepljenje z monovalentnim cepivom proti ošpicam za otroke od 6 do 12 mesecev starosti.
Ti otroci morajo biti ponovno cepljeni v obdobju od 15 do 24 mesecev starosti.
Daje se 1 doza cepiva.
1.5.2. Cepljenje proti ošpicam je obvezno tudi za otroke od dopolnjenih 18 mesecev starosti, ki so bili cepljeni proti ošpicam, če so za to epidemiološke indikacije (zbolevanje cepljenih, epidemija ošpic pri otrocih te starosti), ki jih je ugotovil pristojni organ in, če je od predhodnega cepljenja proti ošpicam preteklo več kot leto dni.
Daje se 1 doza cepiva.
1.6. Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu
Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti klopnemu meningoencefalitisu.
Cepljenje je priporočljivo za otroke za bivanje na endemskem območju.
Bazično cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu se opravi s 3 dozami cepiva.
Revakcinacijo se opravlja z 1 dozo cepiva po petih letih.
1.7. Cepljenje proti tifusu
Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti tifusu. Cepljenje je obvezno za otroke, ki živijo v skupnem gospodinjstvu s klicenoscem trebušnega tifusa ali če obstajajo epidemiološke indikacije za cepljenje, ki jih določi pristojni organ.
Cepljenje je dovoljeno za otroke, ki so že stari tri leta.
Bazično cepljenje se opravi z dajanjem dveh doz cepiva v presledku, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od treh mesecev.
Revakcinacijo se opravi eno leto po bazičnem cepljenju in se obnavlja na tri leta vse dotlej, dokler je to cepljenje obvezno.
Daje se 1 dozo cepiva.
1.8. Cepljenje proti gripi
Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti gripi, ki ga za jesensko-zimsko sezono priporoči Svetovna zdravstvena organizacija.
Cepljenje je priporočljivo zlasti za otroke, ki imajo tuberkulozo, kronične bolezni, diabetes itd.
1.9. Cepljenje proti hemofilusu influence (tip B)
Cepljenje se opravi s polisaharidnim cepivom proti hemofilusu influence (tip B).
Indikacijo za cepljenje otrok, starih od dveh mesecev do pet let, pri katerih obstaja akutna nevarnost za okvaro zdravja zaradi meningitisa, septikemije, epiglositisa in drugih infekcij povzročenih z Haemophilusom influenzae tip B, postavi zdravnik specialist s področja infektologije.
1.10. Cepljenje proti pnevmokoknim infekcijam
Cepljenje se opravi s polisaharidnim polivalentnim cepivom proti pnevmokoknim infekcijam.
Indikacijo za cepljenje otrok, starejših od dveh let, pri katerih obstaja akutna nevarnost za okvaro zdravja zaradi pnevmokoknih infekcij, postavi zdravnik specialist s področja infektologije.
2.1. Cepljenje in seroprofilaksa proti steklini v primeru nevarnosti za okužbo
2.1.1. Cepljenje proti steklini
Cepljenje proti steklini se opravi s cepivom, izdelanim iz kulture celic z najmanjšo zaščito 2,5 I.E. na dozo.
Cepljenje je obvezno:
za otroka, ki ga je ugriznila ali kako drugače ranila stekla divja ali domača žival ali žival, za katero se sumi, da je stekla;
za otroka, ki ga je ugriznil ali kako drugače poškodoval pes, mačka ali druga žival, ki je ni mogoče imeti pod 10-dnevno veterinarsko kontrolo;
za otroka, ki ga je ugriznil pes, mačka ali druga žival, ki v 10 dneh po ugrizu pokaže znake stekline, pogine, je ubit ali se izgubi.
Daje se štiri doze cepiva in sicer prvi dve dozi na dan ugotovitve indikacije obojestransko v deltoidni predel, sedmi dan tretjo dozo in enaindvajseti dan četrto dozo cepiva (0,0,7,21.) Otroci prejmejo hkrati s prvima dozama cepiva tudi humani imunoglobulin proti steklini.
Hkrati z imunizacijo in seroprofilakso proti steklini se opravi tudi cepljenje in seroprofilaksa proti tetanusu skladno z imunizacijskim programom.
Cepljenje proti steklini lahko opravljajo le pooblaščeni zdravstveni zavodi.
2.1.2. Seroprofilaksa proti steklini
Seroprofilakso proti steklini se opravi z dajanjem 20 I.E. humanega antirabičnega imunoglobulina na kilogram telesne teže.
Seroprofilaksa proti steklini je obvezna za otroke, ki še niso bili cepljeni proti steklini ali so bili cepljeni nepopolno ali ni dokazov o cepljenju ali je od zadnje doze popolnega cepljenja minilo več kot pet let.
Otrok prejme predpisano dozo humanega antirabičnega imunoglobulina čimprej po ugotovitvi indikacije, najkasneje pa v prvih 8 dneh po začetku cepljenja proti steklini.
2.2. Cepljenje in seroprofilaksa proti tetanusu v primeru nevarnosti za okužbo
2.2.1. Cepljenje proti tetanusu
Postekspozicijsko cepljenje je obvezno za otroke, ki še niso bili cepljeni proti tetanusu ali niso bili popolno cepljeni ali če ni dokazov o cepljenju. Daje se 3 doze cepiva Di-Te-Per za otroke, mlajše od 5 let ali 2 dozi Di-Te cepiva za otroke med 5 in 7 let starosti.
Poškodovani otroci prejmejo istočasno s prvo dozo cepiva tudi humani antitetanusni imunoglobulin.
Poškodovanim otrokom, ki so prejeli 2 dozi cepiva proti tetanusu pred več kot enim letom, in otrokom, ki so bili popolno cepljeni pred več kot 5 leti, se da 1 dozo cepiva proti tetanusu brez seroprofilakse.
2.2.2.Seroprofilaksa proti tetanusu
Seroprofilakso proti tetanusu se opravi z dajanjem 250 I.E. humanega antitetaničnega imunoglobulina takoj po ugotovitvi indikacije za postekspozicijsko cepljenje.
Pred cepljenjem in seroprofilakso poškodovanega otroka je obvezno pridobiti dokumentacijo o predhodnih cepljenjih.
2.3. Cepljenje in seroprofilaksa proti hepatitisu B
2.3.1. Cepljenje proti hepatitisu B
Cepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu B, dobljenim z genetskim inženiringom iz površinskega antigena virusa hepatitisa B in vsebuje 10 mikrogramov proteina površinskega antigena v 0,5 ml cepiva.
Cepljenje je obvezno za:
novorojenčke HBsAg pozitivnih mater;
otroke, ki nimajo niti antigena niti zaščitnih protiteles in živijo v tesnem stiku z osebami, ki so nosilci antigena hepatitisa B;
otroke na hemodializnih oddelkih;
varovance zavodov za duševno prizadete;
hemofilike.
Novorojenčki HBsAg pozitivnih mater morajo biti cepljeni po shemi 0,1,2,12; otroci pred začetkom dialize ter otroci z slabšim imunskim odzivom po shemi 0,1,2,6; ostali otroci pa po shemi 0,1,6.
Otroci pred začetkom dialize ter otroci s slabšim imunskim odzivom prejmejo dvojno dozo cepiva.
Novorojenčki HBsAg pozitivnih mater prejmejo hkrati s prvo dozo cepiva humani imunoglobulin proti hepatitisu B.
2.3.2. Seroprofilaksa proti hepatitisu B
Seroprofilakso proti hepatitisu B se opravi z dajanjem humanega imunoglobulina proti hepatitisu B v prvih 12 urah po rojstvu.
3. Posebne določbe
Zdravstveni zavod oziroma zasebni zdravnik, ki opravlja obvezno cepljenje, prejema od Zavoda Republike Slovenije za statistiko preko območnega Zavoda za zdravstveno varstvo mesečno podatke o novorojencih ter o doseljenih, odseljenih in umrlih otrocih do dopolnjenih 5 let starosti.
Cepilno stanje predšolskih otrok je potrebno preveriti:
1. ob vpisu v vse vrste predšolskih organizacij;
2. ob poškodbi ali rani;
3. ob sprejemu otrok na zdravljenje v bolnišnici;
4. ob vsakem obisku pri izbranem zdravniku.
Dopolnilno cepljenje je potrebno opraviti, če v posamezni občini in v katerem koli delu naselja ni cepljenih:
– 95% obveznikov proti ošpicam,
– 90% obveznikov proti drugim nalezljivim boleznim, za katere je cepljenje obvezno po imunizacijskem programu, ki določa, proti katerim nalezljivim boleznim in za katere skupine otrok je cepljenje obvezno in kdaj.
4. Financiranje
Obvezna cepljenja so sestavni del delovnega programa in finančnega načrta zdravstvenih zavodov oziroma zasebnih zdravnikov. Za zavarovane osebe se financira iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, za upravičence iz 7. člena zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju pa iz državnega proračuna.
Stroške za nabavo in distribucijo cepiva, ki sodijo v obvezno zdravstveno zavarovanje, poravna Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije neposredno Inštitutu za varovanje zdravja RS.
Neobvezno cepljenje proti klopnemu meningoencefalatisu plača uporabnik oziroma organizator bivanja na endemskem območju.
Cepljenje proti gripi (drugi odstavek točke 1.8.) se v utemeljenih in dokumentiranih primerih plača iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja skladno z navodilom, ki ga izda minister za zdravstvo.
PROGRAM CEPLJENJA
ZA ŠOLSKO LETO 1995/96
ZA UČENCE, DIJAKE IN ŠTUDENTE
1. Cepljenje proti: tuberkulozi, ošpicam, rdečkam, mumpsu, davici, tetanusu, otroški paralizi, tifusu, klopnemu meningoencefalitisu, gripi, pnevmokoknim infekcijam
2. Cepljenje in seroprofilaksa proti:
steklini, tetanusu, hepatitisu B.
1.1.Cepljenje proti tuberkulozi
Cepljenje se opravi z BCG cepivom.
1.1.1. Revakcinacija je obvezna le za učence, ki so bili v kontaktu z novo odkritim BK pozitivnim bolnikom s tuberkulozo in negativno reagirajo na vnašanje tuberkulina, potem ko so tri mesece prejemali kemoprofilakso.
1.1.2. Revakcinacija se lahko uvede tudi pri drugih epidemioloških indikacijah, pri otrocih med 7. in 13. letom starosti oziroma ob vpisu v osnovno šolo. Indikacijo za revakcinacijo postavi Inštitut za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik.
Cepi se samo učence, ki negativno reagirajo na vnašanje tuberkulina (transverzalni premer induracije je manjši kot 6 mm).
1.1.3. Tuberkulinsko testiranje je obvezno za učence, ki bodo v šolskem letu 1995/96 obiskovali 7. ali 8. razred osnovne šole.
1.1.4. Tuberkulinsko testiranje je obvezno za študente, ki bodo v šolskem letu 1995/96 v 1. letu študija.
1.2. Cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam ali cepljenje proti ošpicam in mumpsu
Cepljenje se opravi s kombiniranim živim atenuiranim cepivom proti ošpicam, mumpsu in rdečkam ali s kombiniranim cepivom proti ošpicam in mumpsu.
1.2.1. Revakcinacija – ponovno cepljenje proti ošpicam in mumpsu je obvezno za učence, ki v šolskem letu 1995/96 obiskujejo 1. razred osnovne šole.
Bazično cepljenje proti rdečkam je obvezno za tiste učence, ki v šolskem letu 1995/96 obiskujejo 1. razred osnovne šole in doslej še niso bili cepljeni proti rdečkam.
Otroci, ki so v starosti 12-18 mesecev prejeli kombinirano, živo atenuirano cepivo proti ošpicam, mumpsu in rdečkam, prejmejo ob sistematskem pregledu za vstop v šolo ali v 1. razredu osnovne šole kombinirano cepivo proti ošpicam in mumpsu.
Otroci, ki so v starosti 12-18 mesecev prejeli kombinirano, živo atenuirano cepivo samo proti ošpicam in mumpsu, prejmejo ob sistematskem pregledu za vstop v šolo ali v 1. razredu osnovne šole kombinirano cepivo proti ošpicam, mumpsu in rdečkam.
Cepljenje se opravi pri sistematskem pregledu za vstop v 1. razred osnovne šole. Če učenci niso bili cepljeni pri sistematskem pregledu za vstop v šolo, se jih cepi sočasno z revakcinacijo proti davici, tetanusu in otroški paralizi.
1.2.2. Cepljenje proti ošpicam in mumpsu je obvezno tudi za dijake in študente pred vstopom na šolanje, če še niso bili cepljeni.
1.2.3. Ponovno cepljenje proti ošpicam in mumpsu je obvezno tudi za učence, dijake in študente, ki so bili cepljeni, če so za to epidemiološke indikacije (zbolevanje cepljenih, epidemija ošpic ali mumpsa pri otrocih te starosti), ki jih je ugotovil pristojni organ in če je od predhodnega cepljenja proti ošpicam in mumpsu preteklo več kot leto dni.
Daje se 1 doza cepiva.
1.3. Cepljenje proti davici in tetanusu
Cepljenje se opravi s kombiniranim cepivom proti davici in tetanusu (Di- Te).
Revakcinacija-ponovno cepljenje je obvezno za učence, ki v šolskem letu 1995/96 obiskujejo 1. oziroma 7. razred osnovne šole in za zamudnike.
Učence 1. razreda osnovne šole se lahko cepi tudi pri sistematskem pregledu za vstop v 1. razred.
Daje se 1 doza cepiva.
Revakcinacijo proti davici in tetanusu se opravi sočasno z revakcinacijo proti otroški paralizi. V prvem razredu se lahko opravi sočasno s kombiniranim cepivom proti ošpicam in mumpsu ali ošpicam, mumpsu in rdečkam, v sedmem razredu pa s cepljenjem proti rdečkam.
Učenci v 1. oziroma 7. razredu, ki še niso bili cepljeni ali niso bili popolno cepljeni v predšolski dobi ali nimajo dokumentacije o cepljenju, morajo biti bazično cepljeni.
Daje se 3 doze cepiva in sicer 2 dozi v presledku 1 do 3 mesecev, tretjo dozo pa po enem letu.
1.4. Cepljenje proti otroški paralizi
Cepljenje proti otroški paralizi se opravi praviloma z živim ali izjemoma z mrtvim parenteralnim cepivom. Indikacijo za cepljenje z mrtvim cepivom v indiciranih primerih imunodeficience postavi zdravnik specialist.
Cepljenje se izvaja čez vse leto, razen, če obstojajo epidemiološke indikacije, ki začasno prekinejo cepljenje proti otroški paralizi. Indikacijo za prekinitev cepljenja postavi pristojni organ.
Revakcinacija-ponovno cepljenje je obvezno za učence, ki v šolskem letu 1995/96 obiskujejo 1. oziroma 7. razred osnovne šole in za zamudnike.
Učence 1. razreda osnovne šole se lahko cepi tudi pri sistematskem pregledu za vstop v 1. razred.
Daje se 1 doza cepiva.
Revakcinacijo proti otroški paralizi se opravi sočasno z revakcinacijo proti davici in tetanusu. V prvem razredu se lahko opravi tudi sočasno s kombiniranim cepivom proti ošpicam in mumpsu ali ošpicam, mumpsu in rdečkam, v sedmem razredu pa s cepljenjem proti rdečkam.
Učenci v 1. oziroma 7. razredu, ki še niso bili cepljeni ali niso bili popolno cepljeni v predšolski dobi ali nimajo dokumentacije o cepljenju, morajo biti bazično cepljeni.
Za bazično cepljenje se daje 3 doze živega cepiva v presledku 42 dni ali 2 dozi mrtvega cepiva v presledku najmanj enega meseca.
1.5. Cepljenje proti rdečkam
Cepljenje se opravi z živim atenuiranim cepivom proti rdečkam.
Cepljenje je obvezno za učence obeh spolov, ki v šolskem letu 1995/96 obiskujejo 7. razred osnovne šole in še niso bili cepljeni. Opravi se lahko
sočasno z revakcinacijo proti davici, tetanusu in otroški paralizi.
Daje se 1 doza cepiva.
1.6. Cepljenje proti tetanusu
Cepljenje se opravi z Ana-Te cepivom.
Revakcinacija (ponovno cepljenje) je obvezno za dijake, ki v šolskem letu 1995/96 obiskujejo predzadnji ali zadnji letnik srednješolskega izobraževanja ter mladino do dopolnjenih 18 let starosti, ki ne obiskuje šole.
Cepljenje je obvezno tudi za dijake, ki dotlej niso bili cepljeni ali niso bili popolno cepljeni ali če ni dokazov o cepljenju.
Daje se 3 doze cepiva, in sicer 2 dozi v presledku 1 do 3 mesecev, tretjo dozo pa po enem letu.
1.7. Cepljenje proti davici
Cepljenje proti davici se opravi s cepivom, ki je pripravljeno za odrasle.
Če se pojavi davica v epidemični obliki, je cepljenje proti davici obvezno tudi za osebe, stare več kot 14 let, ki utegnejo biti izpostavljene nevarnosti okužbe.
1.8. Cepljenje proti tifusu
Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti tifusu.
Cepljenje proti tifusu je obvezno za učence, dijake in študente, ki živijo v skupnem gospodinjstvu s klicenoscem trebušnega tifusa ali, če obstajajo epidemiološke indikacije za cepljenje, ki jih ugotovi pristojni organ.
Bazično cepljenje se opravi z dajanjem 2 doz cepiva v presledku, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 3 mesecev.
Revakcinacijo se opravi 1 leto po bazičnem cepljenju in se obnavlja na 3 leta vse dotlej, dokler je to cepljenje obvezno.
Daje se 1 doza cepiva.
1.9. Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu
Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti klopnemu meningoencefalitisu.
Cepljenje je obvezno za dijake in študente, ki so pri praktičnih vajah izpostavljeni nevarnosti okužbe.
Cepljenje je priporočljivo za učence, dijake in študente za bivanje na endemskem območju.
Bazično cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu se opravi s 3 dozami.
Revakcinacijo se opravlja z 1 dozo cepiva vsakih 5 let, dokler obstaja nevarnost okužbe.
1.10. Cepljenje proti gripi
Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti gripi, ki ga za jesensko-zimsko sezono priporoči Svetovna zdravstvena organizacija.
Cepljenje je priporočljivo zlasti za tiste, ki imajo tuberkulozo, kronične bolezni, diabetes itd.
1.11. Cepljenje proti pnevmokoknim infekcijam
Cepljenje se opravi s polisaharidnim polivalentnim pnevmokoknim cepivom proti pnevmokoknim infekcijam.
Indikacijo za cepljenje učencev, dijakov in študentov, pri katerih obstaja akutna nevarnost za okvaro zdravja zaradi pnevmokoknih infekcij, postavi zdravnik specialist s področja infektologije.
2.1. Cepljenje in seroprofilaksa proti steklini
Cepljenje proti steklini se opravi s cepivom, izdelanim iz kulture celic z najmanjšo zaščito 2,5 I.E. na dozo.
2.1.1. Cepljenje proti steklini
a) Postekspozicijsko cepljenje proti steklini je obvezno za učence, dijake in študente, ki so izpostavljeni okužbi z virusom stekline in sicer:
za osebo, ki jo je ugriznila ali kako drugače ranila stekla divja ali domača žival ali žival za katero se sumi, da je stekla;
za osebo, ki jo je ugriznil ali kako drugače poškodoval pes, mačka ali druga žival, ki je ni mogoče imeti pod 10-dnevno veterinarsko kontrolo;
za osebo, ki jo je ugriznil pes, mačka ali druga žival, ki v 10 dneh po ugrizu pokaže znake stekline, pogine, je ubita ali se izgubi;
za osebo, ki se je utegnila okužiti z virusom stekline preko sluznice ali poškodovane kože.
Daje se 4 doze cepiva in sicer prvi 2 dozi na dan ugotovitve indikacije obojestransko v deltoidni predel, sedmi dan tretjo dozo in enaindvajseti dan četrto dozo cepiva (0,0,7,21).
Istočasno je obvezna tudi seroprofilaksa proti steklini.
Hkrati s cepljenjem proti steklini se opravi tudi cepljenje in seroprofilaksa proti tetanusu skladno z imunizacijskim programom.
Cepljenje proti steklini lahko opravljajo le pooblaščeni zdravstveni zavodi.
b) Preekspozicijsko cepljenje je obvezno za dijake in študente, ki se pri praktičnem pouku lahko okužijo z virusom stekline.
2.1.2. Seroprofilaksa proti steklini
Seroprofilaksa proti steklini se opravi s humanim antirabičnim imunoglobulinom.
Seroprofilaksa proti steklini je obvezna za vse učence, dijake in študente, za katere je obvezno postekspozicijsko cepljenje po shemi 0,0,7,21. Opravi se z dajanjem 20 I.E. humanega antirabičnega imunoglobulina na kilogram telesne teže, takoj po ugotovitvi indikacije, najkasneje pa v osmih dneh po začetku cepljenja proti steklini.
2.2. Cepljenje in seroprofilaksa proti tetanusu v primeru nevarnosti za okužbo
2.1.1. Cepljenje proti tetanusu
Cepljenje se opravi z Ana-Te cepivom ali Di-Te cepivom. Postekspozicijsko cepljenje proti tetanusu je obvezno v primeru poškodbe za učence, dijake in študente, ki še niso bili cepljeni ali niso bili popolno cepljeni, če ni dokazov o cepljenju ali če je preteklo več kot 10 let od zadnje doze popolnega cepljenja ali od revakcinacije.
Istočasno s prvo dozo cepiva prejme poškodovanec tudi ustrezno dozo antitetaničnega imunoglobulina.
Poškodovanim osebam, ki so prejele 2 dozi cepiva pred več kot 1 letom do 10 let in osebam, ki so bile popolno cepljene ali revakcinirane proti tetanusu znotraj 5 do 10 let, se daje 1 dozo cepiva proti tetanusu brez seroprofilakse.
2.1.2. Seroprofilaksa proti tetanusu
Seroprofilakso proti tetanusu se opravi z dajanjem humanega antitetaničnega imunoglobulina.
Seroprofilaksa proti tetanusu je obvezna v primeru poškodbe in sicer:
učenci, dijaki in študenti, ki so bili popolno cepljeni ali revakcinirani pred več kot 10 leti, prejmejo 250 I.E. humanega antitetaničnega imunoglobulina;
učenci, dijaki in študenti, ki niso bili cepljeni ali so nepopolno cepljeni
(prejeli 1 dozo cepiva) ali ni dokazov o cepljenju (ni dokumentacije), prejmejo 500 I.E. humanega antitetaničnega imunoglobulina.
Seroprofilakso proti tetanusu se opravi takoj po ugotovitvi indikacije, hkrati pa se da prvo dozo cepiva proti tetanusu.
Pred cepljenjem in seroprofilakso poškodovanega učenca, dijaka ali študenta je potrebno obvezno pridobiti dokumentacijo o predhodnih cepljenjih.
2.3. Cepljenje in seroprofilaksa proti hepatitisu B
2.3.1. Cepljenje proti hepatitisu B
Cepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu B, dobljenim z genetskim inženiringom iz površinskega antigena virusa hepatitisa B.
Učence nad 10 let starosti, dijake in študente cepimo s cepivom, ki vsebuje 20 mikrogramov površinskega antigena na mililiter cepiva, učence do 10 let starosti pa s cepivom, ki vsebuje 10 mikrogramov površinskega antigena na 0,5 ml cepiva.
a) Preekspozicijsko cepljenje je obvezno za:
– učence, dijake in študente, ki nimajo niti antigena niti zaščitnih protiteles in živijo v tesnem stiku z osebami, ki so nosilci antigena hepatitisa B;
– dijake in študente zdravstvenih šol, ki so pri praktičnem pouku izpostavljeni okužbi z virusom hepatitisa B;
– študente stomatologije pred pričetkom praktičnih vaj;
– bolnike na hemodializnih oddelkih;
– varovance zavodov za duševno prizadete;
– hemofilike;
– intravenozne narkomane.
Cepljenje bolnikov pred začetkom dialize ter oseb, ki imajo slabši imunski odziv, se opravi z dvojno dozo cepiva po shemi 0, 1, 2, 6.
b) Postekspozicijsko cepljenje proti hepatitisu B je obvezno za učence, dijake in študente, ki še niso bili cepljeni proti hepatitisu B ali so bili cepljeni nepopolno ali ni dokazov o cepljenju, bili pa so izpostavljeni okužbi z virusom hepatitisa B in sicer po poškodbi kože ali sluznice.
Poškodovanec prejme 4 doze cepiva po shemi 0,1,2,12 istočasno s seroprofilakso proti hepatitisu B.
2.3.2. Seroprofilaksa proti hepatitisu B
Seroprofilakso proti hepatitisu B se opravi z dajanjem humanega imunoglobulina proti hepatitisu B osebam, za katere je obvezno postekspozicijsko cepljenje proti hepatitisu B.
Humani imunoglobulin proti hepatitisu B se daje v prvih 24 urah po poškodbi.
3. Posebne določbe
Cepilno stanje učencev, dijakov in študentov je potrebno preveriti:
1. ob vpisu v prvi razred osnovnega, srednjega, višjega in visokega izobraževanja;
2. dijakom in študentom pred pričetkom opravljanja praktičnih vaj oziroma dela, kjer so izpostavljeni nalezljivim boleznim;
3. ob sprejemu dijakov v dijaške domove;
4. ob odhodu na delovne akcije in druga delovišča;
5. ob poškodbi ali rani;
6. ob sprejemu na zdravljenje v bolnišnici;
7. ob vsakem obisku pri izbranem zdravniku.
Dopolnilno cepljenje je potrebno opraviti, če v posamezni občini in v katerem koli delu naselja ni cepljenih:
– 95% obveznikov proti ošpicam,
– 90% obveznikov proti drugim nalezljivim boleznim, za katere je cepljenje obvezno po imunizacijskem programu, ki določa, proti katerim nalezljivim boleznim in za katere skupine oseb je cepljenje obvezno in kdaj.
4. Financiranje
Obvezna cepljenja so sestavni del delovnega programa in finančnega načrta zdravstvenih zavodov oziroma zasebnih zdravnikov. Za zavarovane osebe se financira iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, za upravičence iz 7. člena zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju pa iz državnega proračuna.
Stroške za nabavo in distribucijo cepiva, ki sodijo v obvezno zdravstveno zavarovanje poravna Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije neposredno Inštitutu za varovanje zdravja RS.
Neobvezno cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu plača uporabnik oziroma organizator bivanja na endemskem področju.
Cepljenje proti gripi (drugi odstavek točke 1.10.) se v utemeljenih in dokumentiranih primerih plača iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja skladno z navodilom, ki ga izda minister za zdravstvo.
PROGRAM IMUNOPROFILAKSE IN KEMOPROFILAKSE
ZA NABORNIKE, VOJAKE NA SLUŽENJU VOJAŠKEGA ROKA
IN PRIPADNIKE STALNE SESTAVE MORS ZA LETO 1995
1. Cepljenje proti: davici, otroški paralizi, ošpicam, mumpsu, tifusu, klopnemu meningoencefalitisu, tetanusu, steklini, gripi
2. Tuberkulinsko testiranje
1.1. Cepljenje proti davici
Cepljenje se opravi s cepivom, ki je pripravljeno za odrasle osebe.
Ob pojavu epidemije davice je cepljenje proti davici obvezno za vojake na služenju vojaškega roka, ki utegnejo biti izpostavljeni nevarnosti okužbe.
1.2. Cepljenje proti otroški paralizi
Cepljenje proti otroški paralizi se opravi praviloma z živim oralnim ali izjemoma z mrtvim parenteralnim cepivom. Indikacijo za cepljenje z mrtvim cepivom v indiciranih primerih imunodeficience postavi zdravnik specialist.
Cepljenje proti otroški paralizi je obvezno za nabornike, ki še niso bili cepljeni ali niso bili popolno cepljeni ali nimajo dokumentacije o cepljenju.
Cepljenje se opravi ob zdravstvenem pregledu in oceni sposobnosti za služenje vojaškega roka.
Cepljenje se izvaja čez vse leto, razen če obstajajo epidemiološke indikacije, ki začasno prekinejo cepljenje proti otroški paralizi. Indikacijo za prekinitev cepljenja postavi pristojni organ.
Za bazično cepljenje se daje 3 doze živega cepiva v presledku najmanj 42 dni ali 2 dozi mrtvega cepiva v presledku najmanj enega meseca.
1.3. Cepljenje proti ošpicam in mumpsu
Cepljenje se opravi s kombiniranim živim atenuiranim cepivom proti ošpicam in mumpsu ali monovalentnim cepivom proti ošpicam ali proti mumpsu.
1.3.1. Cepljenje je obvezno za nabornike, če do tedaj še niso bili cepljeni proti ošpicam ali mumpsu.
Cepljenje se opravi ob zdravstvenem pregledu in oceni sposobnosti za služenje vojaškega roka.
1.3.2. Revakcinacija-ponovno cepljenje proti ošpicam in mumpsu je obvezno za vojake na služenju vojaškega roka, ki so bili cepljeni, če so za to epidemiološke indikacije, ki jih je ugotovil pristojni organ in, če je od predhodnega cepljenja proti ošpicam ali mumpsu preteklo več kot leto dni.
Daje se 1 dozo cepiva.
1.4. Cepljenje proti tifusu
Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti tifusu.
Cepljenje proti tifusu je obvezno za vojake na služenju vojaškega roka in za pripadnike stalne sestane MORS, če obstajajo epidemiološke indikacije za cepljenje, ki jih ugotovi pristojni organ.
Bazično cepljenje se opravi z dajanjem 2 doz cepiva v presledku, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 3 mesecev.
Revakcinacijo se opravi 1 leto po bazičnem cepljenju in se obnavlja na 3 leta vse dotlej, dokler je to cepljenje obvezno.
Daje se 1 doza cepiva.
1.5. Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu
Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti klopnemu meningoencefalitisu.
Cepljenje je obvezno za nabornike, ki bodo v času služenja vojaškega roka izpostavljeni nevarnosti okužbe ter za pripadnike stalne sestave MORS, ki so nevarnosti okužbe z virusom klopnega meningoencefalitisa izpostavljeni pri terenskem usposabljanju. Naborniki morajo pričeti s cepljenjem ob zdravstvenem pregledu in oceni sposobnosti za služenje vojaškega roka.
Bazično cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu se opravi s 3 dozami cepiva.
Revakcinacijo se opravlja z 1 dozo cepiva vsakih 5 let, dokler obstaja nevarnost okužbe.
1.6. Cepljenje proti tetanusu
Cepljenje se opravi z Ana-Te cepivom.
Cepljenje je obvezno za nabornike in za pripadnike stalne sestave MORS, ki dotlej niso bili cepljeni ali niso bili popolno cepljeni ali, če ni dokazov o cepljenju. Daje se 3 doze cepiva, in sicer 2 dozi v presledku 1 do 3 mesecev, tretjo dozo pa po enem letu.
Naborniki morajo začeti s cepljenjem ob zdravstvenem pregledu in oceni sposobnosti za služenje vojaškega roka.
1.7. Cepljenje proti steklini
Cepljenje proti steklini se opravi s cepivom, izdelanim iz kulture celic z najmanjšo zaščito 2,5 I.E. na dozo.
Cepljenje proti steklini je obvezno za pripadnike stalne sestave MORS, ki se pri svojem delu lahko okužijo z virusom stekline.
1.8. Cepljenje proti gripi
Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti gripi, ki ga za jesensko-zimsko sezono priporoči Svetovna zdravstvena organizacija.
Cepljenje je priporočljivo za vojake na služenju vojaškega roka in pripadnike stalne sestave MORS.
2. Tuberkulinsko testiranje
Za vojake na služenju vojaškega roka je obvezno tuberkulinsko testiranje.
Tuberkulinsko testiranje mora biti opravljeno najkasneje v dveh mesecih po pričetku služenja vojaškega roka.
3. Posebne določbe
Cepilno stanje nabornikov in pripadnikov stalne sestave MORS je potrebno preveriti:
1. ob naboru oziroma ob prihodu v učni center-bojno enoto;
2. ob poškodbi ali rani;
3. ob sprejemu na zdravljenje v bolnišnici;
4. ob vsakem obisku pri zdravniku.
4. Financiranje
Program imunoprofilakse za nabornike, vojake na služenju vojaškega roka in pripadnike stalne sestave MORS za leto 1995 se financira iz državnega proračuna.
PROGRAM IMUNOPROFILAKSE ZA ZAPOSLENE V
MINISTRSTVU ZA NOTRANJE ZADEVE
ZA LETO 1995
1. Cepljenje proti: davici, hepatitisu B, klopnemu meningoencefalitisu, steklini, tetanusu, gripi
1.1. Cepljenje proti davici
Cepljenje se opravi s cepivom, ki je pripravljeno za odrasle osebe.
Cepljenje proti davici je obvezno za osebe, zaposlene v Ministrstvu za notranje zadeve, ki so lahko pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okužbe. Prioriteto delovnih mest glede nevarnosti okužbe postavi Ministrstvo za notranje zadeve.
1.2. Cepljenje proti hepatitisu
Cepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu B, dobljenim z genetskim inženiringom iz površinskega antigena virusa hepatitisa B in vsebuje 20 mikrogramov površinskega antigena v 1 ml cepiva.
Cepljenje je obvezno za zaposlene v Ministrstvu za notranje zadeve, ki so pri svojem vsakodnevnem strokovnem delu izpostavljeni okužbi s virusom hepatitisa B. Prioriteto delovnih mest glede nevarnosti okužbe postavi Ministrstvo za notranje zadeve.
Cepi se s tremi dozami cepiva po shemi 0,1,6.
1.3. Cepljenje proti steklini
Cepljenje proti steklini se opravi s cepivom, izdelanim iz kulture celic z najmanjšo zaščito 2,5 I.E. na dozo.
Cepljenje proti steklini je obvezno za zaposlene v Ministrstvu za notranje zadeve, ki so pri svojem delu izpostavljeni okužbi z virusom stekline. Prioriteto delovnih mest glede nevarnosti okužbe postavi Ministrstvo za notranje zadeve.
Cepljenje proti steklini lahko opravljajo le pooblaščeni zdravstveni zavodi.
1.4. Cepljenje proti tetanusu
Cepljenje se opravi z Ana-Te cepivom.
Cepljenje proti tetanusu je obvezno za zaposlene v Ministrstvu za notranje zadeve, ki so pri svojem delu izpostavljeni nevarnosti okužbe s tetanusom. Prioriteto delovnih mest glede nevarnosti okužbe postavi Ministrstvo za notranje zadeve.
1.5. Cepljenje proti klopnemu meningoencefalatisu
Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti klopnemu meningoencefalitisu.
Cepljenje je obvezno za zaposlene v Ministrstvu za notranje zadeve, ki so pri svojem delu izpostavljeni nevarnosti okužbe z virusom klopnega meningoencefalitisa. Prioriteto delovnih mest glede nevarnosti okužbe postavi Ministrstvo za notranje zadeve.
Bazično cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu se opravi s 3 dozami cepiva.
Revakcinacijo se opravlja z 1 dozo cepiva vsakih 5 let, dokler obstaja nevarnost okužbe.
1.6. Cepljenje proti gripi
Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti gripi, ki ga za jesensko-zimsko sezono priporoči Svetovna zdravstvena organizacija.
Cepljenje je priporočljivo za zaposlene v Ministrstvu za notranje zadeve.
2. Posebne določbe
Cepilno stanje je potrebno preveriti:
1. ob zaposlitvi;
2. ob poškodbi ali rani;
3. ob sprejemu na zdravljenje v bolnišnici.
PROGRAM IMUNOPROFILAKSE
ZA LETO 1995 ZA BEGUNCE
1. Cepljenje
Cepljenje beguncev se opravi po preverjanju dokumentacije o predhodnih cepljenjih, nato so begunci vključeni v obvezni program imunoprofilakse in kemoprofilakse, ki glede na starost begunca velja za državljane Slovenije.
2. Financiranje
Program imunoprofilakse za begunce za leto 1995 se financira iz državnega proračuna.
PROGRAM IMUNOPROFILAKSE
ZA LETO 1995 ZA DRUGE SKUPINE
PREBIVALSTVA
1. Cepljenje proti: tuberkulozi, rdečkam, tifusu, davici, klopnemu meningoencefalitisu, gripi
2.Cepljenje in seroprofilaksa proti: steklini, tetanusu, hepatitisu B
1.1. Cepljenje proti tuberkulozi
Cepljenje se opravi z BCG cepivom.
Cepljenje proti tuberkulozi je obvezno za osebe do 25 let starosti, in sicer za tujce in posebne kategorije (begunci), ki nimajo cepilne brazgotine in negativno reagirajo na vnos tuberkulina (transverzalni premer induracije je manjši kot 5 mm). Cepljenje se ne opravi pri HIV pozitivnih osebah.
1.2. Cepljenje proti rdečkam
Cepljenje se opravi z živim atenuiranim cepivom proti rdečkam.
Cepljenje proti rdečkam je obvezno za ženske v fertilni dobi, ki še niso bile cepljene proti rdečkam in so pri svojem delu izpostavljene okužbi z virusom rdečk.
Daje se 1 dozo cepiva.
1.3. Cepljenje proti tifusu
Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti trebušnemu tifusu.
Cepljenje proti tifusu je obvezno:
– za osebe, ki so zaposlene pri čiščenju kanalizacije, praznenju greznic, odstranjevanju smeti ter drugih odpadnih snovi iz naselij;
– za osebe, ki živijo v skupnem gospodinjstvu s klicenoscem trebušnega tifusa.
Poleg tega je cepljenje obvezno tudi za osebe, za katere po epidemioloških indikacijah to določi pristojni organ.
Bazično cepljenje se opravi z dajanjem 2 doz cepiva v presledku, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 3 mesecev.
Revakcinacijo se opravi 1 leto po bazičnem cepljenju in se obnavlja na 3 leta vse dotlej, dokler je to cepljenje obvezno.
Daje se 1 dozo cepiva.
1.4. Cepljenje proti davici
Cepljenje se opravi s cepivom, ki je pripravljeno za odrasle osebe.
1.4.1. Cepljenje proti davici je obvezno za zdravstvene delavce, ki so pri svojem delu izpostavljeni nevarnosti okužbe.
1.4.2. Cepljenje proti davici je obvezno za delavce carinske službe, ki so pri svojem delu izpostavljeni nevarnosti okužbe.
1.4.3. Ob pojavu epidemije je cepljenje proti davici obvezno tudi za druge osebe, stare več kot 14 let, ki utegnejo biti izpostavljeni nevarnosti okužbe.
1.5. Cepljenje proti klopnemu meningoencefalatisu
Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti klopnemu meningoencefalitisu.
Cepljenje je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okužbe z virusom klopnega meningoencefalitisa.
Cepljenje je priporočljivo za osebe, ki bivajo na endemskem območju.
Bazično cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu se opravi s 3 dozami cepiva.
Revakcinacijo se opravlja z 1 dozo cepiva vsakih 5 let, dokler obstaja nevarnost okužbe.
1.6. Cepljenje proti gripi
Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti gripi, ki ga za jesensko-zimsko sezono priporoči Svetovna zdravstvena organizacija.
Cepljenje je priporočljivo za osebe, starejše od 60 let, za osebe, ki imajo tuberkulozo, kronične bolezni pljuč, kardiovaskularne bolezni, diabetes, nefritis, hipertonijo, arteriosklerozo in za ženske v poznih mesecih nosečnosti.
2.1. Cepljenje in seroprofilaksa proti steklini
2.1.1. Cepljenje proti steklini
Cepljenje proti steklini se opravi s cepivom, izdelanim iz kulture celic z najmanjšo zaščito 2,5 I.E. na dozo.
a) Postekspozicijsko cepljenje proti steklini je obvezno za vse osebe, ki so izpostavljene okužbi z virusom stekline, in sicer:
– za osebo, ki jo je ugriznila ali kako drugače ranila stekla divja ali domača žival ali žival za katero se sumi, da je stekla;
– za osebo, ki jo je ugriznil ali kako drugače poškodoval pes, mačka ali druga žival, ki je ni mogoče imeti pod 10-dnevno veterinarsko kontrolo;
– za osebo, ki jo je ugriznil pes, mačka ali druga žival, ki v 10 dneh po ugrizu pokaže znake stekline, pogine, je ubita ali se izgubi;
– za osebo, ki se je utegnila okužiti z virusom stekline preko sluznice ali poškodovane kože.
Daje se 4 doze cepiva, in sicer prvi 2 dozi na dan ugotovitve indikacije obojestransko v deltoidni predel, sedmi dan tretjo dozo in enaindvajseti dan četrto dozo cepiva (0,0,7,21.)
Istočasno je obvezna tudi seroprofilaksa proti steklini.
Hkrati s cepljenjem proti steklini se opravi tudi cepljenje in seroprofilaksa proti tetanusu skladno z imunizacijskim programom.
Cepljenje proti steklini lahko opravljajo le pooblaščeni zdravstveni zavodi.
b) Preekspozicijsko cepljenje proti steklini je obvezno za veterinarje, gozdarje, lovske čuvaje, preparatorje, laboratorijske delavce in vse osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene okužbi z virusom stekline.
2.1.2. Seroprofilaksa proti steklini
Seroprofilaksa proti steklini se opravi z dajanjem humanega antirabičnega imunoglobulina.
Seroprofilaksa proti steklini je obvezna za osebe, za katere je obvezno postekspozicijsko cepljenje po shemi 0,0,7,21. Opravi se z dajanjem 20 I.E. humanega antirabičnega imunoglobulina na kilogram telesne teže, takoj po ugotovitvi indikacije, najkasneje pa v osmih dneh po začetku cepljenja proti steklini.
2.2. Cepljenje in seroprofilaksa proti tetanusu
Cepljenje se opravi z Ana-Te cepivom.
2.2.1. Cepljenje proti tetanusu
a) Preekspozicijsko cepljenje proti tetanusu je obvezno za vse osebe, ki še niso bile cepljene proti tetanusu.
Pripravo in izvedbo preekspozicijskega cepljenja organizirajo območni zavodi za zdravstveno varstvo.
b) Postekspozicijsko cepljenje proti tetanusu je obvezno v primeru poškodbe za osebe, ki še niso bile cepljene ali niso bile popolno cepljene ali, če ni dokazov o cepljenju ali, če je preteklo več kot 10 let od zadnje doze popolnega cepljenja ali od revakcinacije.
Daje se 3 doze cepiva, in sicer 2 dozi v presledku 1 do 3 mesecev, tretjo dozo pa po enem letu.
Istočasno s prvo dozo cepiva prejmejo poškodovanci tudi ustrezno dozo humanega antitetaničnega imunoglobulina.
Poškodovanim osebam, ki so prejele 2 dozi cepiva pred več kot 1 letom do 10 let in osebam, ki so bile popolno cepljene ali revakcinirane proti tetanusu znotraj 5 do 10 let, se daje 1 dozo cepiva proti tetanusu brez seroprofilakse.
2.2.2. Seroprofilaksa proti tetanusu
Seroprofilakso proti tetanusu se opravi z dajanjem humanega antitetanusnega imunoglobulina.
Seroprofilaksa proti tetanusu je obvezna v primeru poškodbe, in sicer:
– osebe, ki so bile popolno cepljene ali revakcinirane pred več kot 10 leti, prejmejo 250 I.E. humanega antitetanusnega imunoglobulina;
– osebe, ki niso bile cepljene ali so nepopolno cepljene (prejeli 1 dozo cepiva) ali ni dokazov o cepljenju (ni dokumentacije), prejmejo 500 I.E. humanega antitetanusnega imunoglobulina.
Seroprofilakso proti tetanusu se opravi takoj po ugotovitvi indikacije, hkrati pa se da prvo dozo cepiva proti tetanusu.
Pred cepljenjem in seroprofilakso poškodovane osebe je obvezno pridobiti dokumentacijo o predhodnih cepljenjih.
2.3. Cepljenje in seroprofilaksa proti hepatitisu B
2.3.1. Cepljenje proti hepatitisu B
Cepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu B, dobljenim z genetskim inženiringom iz površinskega antigena virusa hepatitisa B in vsebuje 20 mikrogramov površinskega antigena v 1 ml cepiva.
a) Preekspozicijsko cepljenje je obvezno za:
– zdravstvene in druge delavce, ki so pri svojem vsakodnevnem strokovnem delu izpostavljeni okužbi z virusom hepatitisa B;
– osebe, ki nimajo niti antigena niti zaščitnih protiteles in živijo v tesnem stiku z osebami, ki so nosilci antigena hepatitisa B. Prioriteto za cepljenje imajo spolni partnerji;
– bolnike na hemodializnih oddelkih;
– varovance zavodov za duševno prizadete;
– hemofilike;
– intravenozne narkomane.
Bolniki na hemodializnih oddelkih ter osebe s slabšim imunskim odzivom prejmejo dvojno dozo cepiva po shemi 0, 1, 2, 6.
b) Postekspozicijsko cepljenje proti hepatitisu B je obvezno za osebe, ki še niso bile cepljene proti hepatitisu B ali so bile cepljene nepopolno ali ni dokazov o cepljenju, bile pa so izpostavljene okužbi z virusom hepatitisa B, in sicer po poškodbi kože ali sluznice.
Poškodovanec prejme 4 doze cepiva po shemi 0,1,2,12 istočasno s seroprofilakso proti hepatitisu B.
2.3.2. Seroprofilaksa proti hepatitisu B
Seroprofilakso proti hepatitisu B se opravi z dajanjem humanega imunoglobulina proti hepatitisu B osebam, za katere je obvezno postekspozicijsko cepljenje proti hepatitisu B.
Humani imunoglobulin proti hepatitisu B se daje v prvih 24 urah po poškodbi.
3. Posebne določbe
Cepilno stanje je potrebno preveriti:
1. ob zaposlitvi;
2. ob odhodu na delovne akcije ali delovišča;
3. ob poškodbi ali rani;
4. ob sprejemu na zdravljenje v bolnišnici;
4. Financiranje
Obvezna cepljenja so sestavni del obveznega zdravstvenega zavarovanja in se financirajo iz sredstev za obvezno zdravstveno zavarovanje, razen obveznih cepljenj delavcev, ki so pri svojem delu izpostavljeni nevarnosti okužbe in za katere stroške cepljenja plača delodajalec. Če plača stroške obveznega cepljenja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, le-ta stroške za nabavo in distribucijo cepiva poravna neposredno Inštitutu za varovanje zdravja RS.
Za neobvezno cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu (tretji odstavek točke 1.5.) in za neobvezno cepljenje proti gripi (točka 1.6.) je plačnik Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije le v primerih, ko so izpoljnjeni pogoji iz navodila, ki ga izda minister za zdravstvo. Praviloma je plačnik teh cepljenj posameznik ali delodajalec.
PROGRAM
IMUNOPROFILAKSE IN KEMOPROFILAKSE
ZA LETO 1995 ZA POTNIKE V MEDNARODNEM
PROMETU
1. Cepljenje proti: rumeni mrzlici, tifusu, otroški paralizi, tetanusu, steklini, hepatitisu A, hepatitisu B, meningokoknemu meningitisu, klopnemu meningoencefalatisu, gripi
2. Kemoprofilaksa proti:
malariji
1.1. Cepljenje proti rumeni mrzlici
Cepljenje se opravi z živim cepivom proti rumeni mrzlici.
Cepljenje proti rumeni mrzlici je obvezno:
– za osebe, ki potujejo v državo, v kateri je ta bolezen;
– za osebe, ki potujejo v državo, ki zahteva cepljenje proti tej bolezni.
Daje se 1 dozo cepiva.
Mednarodno potrdilo o cepljenju proti rumeni mrzlici prične veljati 10 dni po bazičnem cepljenju, revakciniranim pa z dnem revakcinacije in velja 10 let.
Cepljenje proti rumeni mrzlici izvajata le Inštitut za varovanje zdravja RS in Zavod za zdravstveno varstvo Koper.
1.2. Cepljenje proti tifusu
Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti tifusu.
Cepljenje proti tifusu je obvezno za osebe, ki sodelujejo pri izvajanju del na deloviščih v izvenevropskih državah.
Cepljenje proti tifusu je priporočljivo za osebe, ki potujejo v dežele s slabim higienskih režimom.
Bazično cepljenje se opravi z dajanjem 2 doz cepiva v presledku, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 3 mesecev.
Revakcinacijo se opravi 1 leto po bazičnem cepljenju in se obnavlja na 3 leta vse dotlej, dokler obstajajo indikacije za cepljenje.
Za revakcinacijo se daje 1 dozo cepiva.
1.3. Cepljenje proti otroški paralizi
Cepljenje proti otroški paralizi se opravi z živim oralnim ali z mrtvim parenteralnim cepivom. Z mrtvim cepivom proti otroški paralizi morajo biti cepljene osebe, ki še nikoli niso bile cepljene proti tej bolezni in osebe, starejše od 40 let.
Cepljenje proti otroški paralizi je priporočljivo za potnike, ki potujejo v dežele, kjer je otroška paraliza endemska.
Če potniki še niso bili cepljeni ali, če je od zadnje doze popolnega cepljenja ali revakcinacije minilo več kot 10 let, se daje 3 doze živega cepiva v presledku najmanj 42 dni ali 2 dozi mrtvega cepiva v presledku najmanj enega meseca.
Če so potniki že bili cepljeni ali je od zadnje doze popolnega cepljenja ali revakcinacije preteklo manj kot 10 let, se daje 1 doza cepiva.
1.4. Cepljenje proti tetanusu
Cepljenje se opravi z Ana-Te cepivom.
Cepljenje proti tetanusu je priporočljivo za potnike, ki še niso bili cepljeni ali, če je od zadnje doze popolnega cepljenja ali revakcinacije minilo več kot 10 let, še zlasti, če je potovanje rizično glede na možnost poškodbe (alpinizem, treking).
Cepimo z ustreznim številom doz, odvisno od cepilnega statusa.
1.5. Cepljenje proti steklini
Cepljenje proti steklini se opravi s cepivom, izdelanim iz kulture celic z najmanjšo zaščito 2,5 I.E. na dozo.
Cepljenje proti steklini je priporočljivo za potnike, ki potujejo v dežele, kjer je steklina endemska, pa še niso bili cepljeni proti steklini ali je od zadnje doze popolnega cepljenja ali revakcinacije minilo več kot 3 leta, zlasti, če je potovanje rizično glede na možnost ugriza ali poškodbe stekle živali.
Daje se 3 doze cepiva po shemi za preekspozicijsko cepljenje.
1.6. Cepljenje proti hepatitisu A
Cepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu A.
Cepljenje proti hepatitisu A je priporočljivo za osebe, ki potujejo na področja, kjer je zaradi epidemioloških indikacij priporočljivo cepljenje proti hepatitisu A.
Daje se tri doze cepiva.
1.7. Cepljenje proti hepatitisu B
Cepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu B, dobljenim z genetskim inženiringom iz površinskega antigena virusa hepatitisa B. Potnike nad 10 let starosti cepimo s cepivom, ki vsebuje 20 mikrogramov površinskega antigena v 1 ml cepiva, otroke do 10 let pa s cepivom, ki vsebuje 10 mikrogramov v 0,5 ml cepiva.
Cepljenje proti hepatitisu B je priporočljivo za potnike, ki potujejo v endemska področja ali so zaradi načina potovanja in bivanja izpostavljeni okužbi s hepatitisom B, pa še niso bili cepljeni.
1.8. Cepljenje proti meningokoknemu meningitisu
Cepljenje proti meningokoknemu meningitisu je obvezno za potnike, ki potujejo na območje, kjer je epidemija meningokoknega meningitisa.
Cepljenje proti meningokoknemu meningitisu je priporočljivo za potnike v dežele, kjer je meningokokni meningitis endemski, če še niso bili cepljeni proti meningokoknemu meningitisu ali, če je minilo od cepljenja odraslih več kot 8 let, večjih otrok več kot 4 leta, manjših pa več kot 2 leti.
Cepljenje je priporočljivo za osebe, ki so na potovanjih izpostavljene tesnemu kontaktu z domačini ali množico ljudi (shodi).
Daje se 1 doza cepiva vsaj 15 dni pred odhodom.
1.9. Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu
Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti klopnemu meningoencefalitisu.
Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu je priporočljivo za potnike v dežele, kjer je klopni meningoencefalitis endemski, če še niso bili cepljeni ali je od popolnega cepljenja ali revakcinacije minilo več kot 5 let. Cepljenje je priporočljivo, če na potovanju obstaja možnost okužbe z virusom klopnega meningoencefalitisa.
Za različna geografska področja obstajajo specifična cepiva proti klopnemu meningoencefalitisu.
Bazično cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu se opravi s 3 dozami cepiva.
Revakcinacijo se opravlja z 1 dozo cepiva vsakih 5 let, dokler obstaja nevarnost okužbe.
1.10. Cepljenje proti gripi
Cepljenje proti gripi se opravi z mrtvim cepivom proti gripi. Priporočljivo je za potnike, ki potujejo v sezoni, značilni za gripo, in sicer za potnike, ki potujejo v sezoni april-september na južno zemeljsko poloblo ter v mesecih od novembra do februarja po severni polobli. Ti potniki naj bodo po vrnitvi v naslednji zimi ponovno cepljeni.
2. Kemoprofilaksa proti malariji
Daje se ustrezna doza antimalarika, odvisno od namena in cilja potovanja.
Kemoprofilaksa proti malariji je obvezna za vse osebe, ki odhajajo v države ali območja, v katerih je malarija.
Kemoprofilakso proti malariji izvajajo ambulante za potnike v mednarodnem prometu pri območnih Zavodih za zdravstveno varstvo in Inštitutu za varovanje zdravja RS.
3. Financiranje
Cepljenje potnikov in kemoprofilaksa proti malariji v mednarodnem prometu niso vključeni v program obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Obvezna cepljenja in kemoprofilakso so dolžni plačati organizatorji potovanj oziroma dela v tujini ali posamezniki.
PROGRAM KEMOPROFILAKSE
PROTI DOLOČENIM NALEZLJIVIM BOLEZNIM
ZA LETO 1995
Kemoprofilaksa proti: koleri, tuberkulozi, škrlatinki, gnojnemu meningitisu, gripi
1. Kemoprofilaksa proti koleri
Daje se ustrezne doze tetraciklina.
Kemoprofilaksa proti koleri je obvezna za vse osebe, ki so jedle hrano ali pile vodo, ki sta onesnaženi ali se sumi, da sta onesnaženi s povzročitelji kolere.
2. Kemoprofilaksa proti tuberkulozi
Daje se ustrezne doze zdravil 6 mesecev.
Kemoprofilaksa proti tuberkulozi je obvezna:
– za osebe do dopolnjenih 18 let starosti, ki živijo v tesnem kontaktu z novoodkritim tuberkuloznim bolnikom, če je tuberkulinski test negativen ali pri pozitivnem testu z reakcijo 10 mm ali več in normalnim izvidom rtg pljuč;
– za HIV pozitivne osebe;
– za osebe, ki lahko aktivirajo latentno tuberkulozo in so v posebnem kliničnem stanju (več kot mesec dni zdravljenje s kortikosteroidi, imunosupresivno terapijo, kronični renalni bolniki, neurejena sladkorna bolezen, hematološke bolezni, silikoza);
– za osebe s svežo konverzijo tuberkulinske reakcije, ki je bila ugotovljena na podlagi spremljanja tuberkulinskega testa in nima drugih znakov bolezni;
– za osebe, ki permanentno žive v socialno ogroženih okoljih (zapori, brezdomci, tujci do 18. leta z območij z visoko incidenco tuberkuloze, begunci).
3. Kemoprofilaksa proti škrlatinki
Daje se penicilin, pri preobčutljivosti na penicilin pa eritromicin v enakih dozah, kot so potrebne za terapijo. Izvajati se mora 10 dni.
Kemoprofilaksa ob pojavu škrlatinke je obvezna:
– za otroke v družinskem kontaktu, predvsem tam, kjer so slabe socialne razmere oziroma imajo družinski člani v anamnezi revmatsko vročico;
– ob pojavu škrlatinke ali streptokoknega tonzilofaringitisa v kolektivu po predhodni takojšnji konzultaciji s pristojno epidemiološko službo območnega Zavoda za zdravstveno varstvo.
4. Kemoprofilaksa proti gnojnemu meningitisu
Daje se ustrezne doze rifampicina.
Kemoprofilaksa proti gnojnemu meningitisu je obvezna za osebe, ki živijo v tesnem kontaktu v istem prostoru z bolnikom, vendar po predhodni konzultaciji z pristojno epidemiološko službo območnega Zavoda za zdravstveno varstvo.
4.1. Kemoprofilaksa proti meningokoknemu meningitisu
Daje se ustrezne doze rifampicina:
– odraslim 2 dni;
– otrokom 2 dni.
4.2. Kemoprofilaksa proti hemofilusnemu meningitisu
Družinskim članom se daje v primeru, da je v družini otrok, star do 4 leta, ustrezne doze rifampicina:
– odraslim 4 dni;
– otrokom 4 dni.
5. Kemoprofilaksa proti gripi
Daje se ustrezne doze amantadina, dokler traja nevarnost okužbe.
Kemoprofilakso dajemo v času epidemije gripe za zaščito:
– oseb, ki se zaradi kontraindikacij ne smejo cepiti;
– oseb, ki so se cepile, pa še ni preteklo 14 dni od popolnega cepljenja;
– oseb z slabšim imunskim odzivom;
– oseb, ki delajo v zdravstvenih in socialnih ustanovah, domovih za ostarele in niso bile cepljene.
6. Financiranje
Obvezna kemoprofilaksa po programu se financira iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja oziroma iz državnega proračuna za osebe iz 7. člena zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.
Koordinatorji cepljenja:
Nacionalni koordinator:
mag. Alenka Kraigher, Inštitut za varovanje zdravja RS, Ljubljana
Območni koordinatorji cepljenja:
mag. Ivan Eržen, Zavod za zdravstveno varstvo Celje
Tatjana Frelih, Zavod za zdravstveno varstvo Nova Gorica
Marija Kariolič, Zavod za zdravstveno varstvo Koper
Marija Seljak, Zavod za zdravstveno varstvo Kranj
Mirjana Stantič-Pavlinič, Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana
Karel Turk, Zavod za zdravstveno varstvo Maribor
Zorica Levačič-Turk, Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota
Dušan Harlander, Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto
Evgen Janet, Zavod za zdravstveno varstvo Ravne.
SEZNAM ZDRAVNIKOV IZVAJALCEV PROGRAMA CEPLJENJA ZA PREDŠOLSKE IN ŠOLSKE OTROKE
CELJE
Celje
Zora Brumen-Bratanič, šolski dispanzer
Jelena Benčina-Stepišnik, otroški dispanzer
Štore
Erika Pouh-Jesenšek, otroški in šolski dispanzer
Vojnik
Jana Govc-Eržen, otroški in šolski dispanzer
Žalec
Eva Dolničar, otroški in šolski dispanzer
Silva Ručigaj, šolski dispanzer
Polzela
Janez Cukjati, šolski dispanzer
Eva Dolničar, otroški dispanzer
Prebold
Alojz Rizmal, šolski dispanzer
Eva Dolničar, otroški dispanzer
Liboje
Ivan Djurič, zasebna šolska ambulanta
Eva Dolničar, otroški dispanzer
Vransko
Ljuba Centrih-Četina, šolski dispanzer
Eva Dolničar, otroški dispanzer
Sevnica
Danica Grobolšek, šolski dispanzer
Irena Kolman, otroški dispanzer
Krmelj
Alojz Stopar, zasebna otroška in šolska ambulanta
Laško
Nada Dogša, otroški in šolski dispanzer
Rimske Toplice
Mateja Belej, otroški in šolski dispanzer
Brežice
Zlatka Zupančič, šolski dispanzer
Marko Lipovšek, zasebna otroška ambulanta
Šentjur
Draga Kovač, zasebna šolska ambulanta
Terezija Prebil, zasebna otroška ambulanta
Planina
Draga Kovač, zasebna šolska ambulanta
Janez Šmid, otroški in šolski dispanzer
Radeče
Korana Kuštrin-Leljak, otroški in šolski dispanzer
Mozirje
Karmen First, otroški in šolski dispanzer
Gornji grad
France Urlep, otroški in šolski dispanzer
Ljubno
Maja Natek, otroški in šolski dispanzer
Luče
Anton Žuntar, zasebna otroška in šolska ambulanta
Nazarje
Ida Kramar-Pustoslemšek, otroški in šolski dispanzer
Slovenske Konjice
Milica Pejič-Selič, otroški in šolski dispanzer
Irene Unuk-Klančnik, zasebna otroška ambulanta
Loče
Milica Pejič, šolski dispanzer
Anka Kolar-Pekovšek, otroški dispanzer
Vitanje
Bojan Ribič, otroški in šolski dispanzer
Zreče
Milica Pejič, otroški in šolski dispanzer
Velenje
Barbara Vrečko-Ležaič, šolski dispanzer
Nada Janko, otroški dispanzer
Šoštanj
Drago Kunej, otroški in šolski dispanzer
Šmarje
Erna Granar, šolski dispanzer
Danica Knapič, otroški dispanzer
Rogaška Slatina
Miroslav Grozaj, šolski dispanzer
Matej Slivnik, otroški in šolski dispanzer
Rogatec
Anica Lončar, otroški in šolski dispanzer
Podčetrtek
Bojana Gobec, otroški in šolski dispanzer
Bistrica ob Sotli
Franc Božiček, otroški in šolski dispanzer
Kozje
Brankica Bilič, otroški in šolski dispanzer
NOVA GORICA
Ajdovščina
Franc Kerkoč, otroški dispanzer
Vlasta Ilič-Brecelj, otroški dispanzer
Bogomila Puc-Vidrih, šolski dispanzer
Nova Gorica
Vera Tomšič-Vuksanovič, otroški dispanzer
Natalija Šeber-Pajovič, otroški dispanzer
Nevenka Harej, šolski dispanzer
Tone Gortnar, šolski dispanzer
Valter Boltar, šolski dispanzer
Šempeter
Ana Marija-Tušar, otroški dispanzer
Jadranka Ljubetič, šolski dispanzer
Kanal
Nada Merljak, otroška posvetovalnica
Miren
Nada Gortnar-Gorjan, otroška posvetovalnica
Dobrovo
Nada Gortnar-Gorjan, otroška posvetovalnica
Branik
Nada Gortnar-Gorjan, otroška posvetovalnica
Tolmin
Breda Miklavčič, otroški dispanzer
Jerica Leban, otroški in šolski dispanzer
KOPER
Koper
Marta Semič Maršič, otroški dispanzer
Ljubica Deisinger, otroški dispanzer
Nada Rončevič, otroški dispanzer
Irena Primožič, otroški in šolski dispanzer
Jasna Jenko, šolski dispanzer
Ružica Koterle, šolski dispanzer
Melanja Kocjan, šolski dispanzer
Izola
Lejla Hercegovac, otroški dispanzer
Milena Oblak-Juh, šolski dispanzer
Stanka Godina-Kariž, šolski dispanzer
Piran
Zvezdana Rostan, otroški dispanzer
Livija Sabadin, otroški dispanzer
Natalija Čermelj, šolski dispanzer
Vesna Danev-Lazar, šolski dispanzer
Ilirska Bistrica
Ivica Smajla, otroški dispanzer
Magda Čeč-Doles, šolski dispanzer
Postojna
Barbara Rijavec-Primc, otroški dispanzer
Silvana Žnidaršič, otroški dispanzer
Mirjam Grmek, otroški dispanzer
Barbara Krajnik-Valentič, šolski dispanzer
Sežana
Franc Tozon, otroški dispanzer
Vlasta Počkaj, šolski dispanzer
Miran Fakin, šolski dispanzer
Ivan Masič, šolski dispanzer
Sergej Tibljaš, šolski dispanzer
KRANJ
Jesenice
Jelka Brudar, otroški dispanzer
Milena Pogačnik, šolski dispanzer
Kranj
Neda Gizdavčič, otroški dispanzer
Katka Kordeš-Pešak, šolski dispanzer
Radovljica
Lucija Baumgartner, otroški dispanzer
Marija Poženel, šolski dispanzer
Bled
Albina Aljeski, otroški in šolski dispanzer
Bohinjska Bistrica
Jaka Bahun, otroški in šolski dispanzer
Škofja Loka
Štefka Križnar, otroški dispanzer
Alenka Pokorn, šolski dispanzer
Gorenja vas
Anda Perdan, otroški in šolski dispanzer
Železniki
Vera Šarf, otroški dispanzer
Jože Možgan, šolski dispanzer
Žiri
Vera Šarf, otroški in šolski dispanzer
Tržič
Hermina Krese, otroški dispanzer
Majda Cergolj, šolski dispanzer
LJUBLJANA
Cerknica
Metka Kavčič-Obreza, otroški dispanzer
Gregor Caserman, otroški in šolski dispanzer
Domžale
Janez Grošelj, otroški dispanzer
Branka Suvorov-Železnik, otroški dispanzer
Aleksander Tršinar, otroški dispanzer
Irena Pretnar, otroški dispanzer
Mira Ažman, šolski dispanzer
Snežna Cerar-Mazi, šolski dispanzer
Alenka Goršek, šolski dispanzer
Marko Pipp, otroški in šolski dispanzer
Grosuplje
Mojca Kos, otroški dispanzer
Mojca Štepec, šolski dispanzer
Maja Šoštarič, otroški in šolski dispanzer
Ivančna Gorica
Ana Videnič, otroški dispanzer
Magda Urbančič, otroški in šolski dispanzer
Videm-Dobrepolje
Mojca Kos, otroški dispanzer
Maja Šoštarič, otroški in šolski dispanzer
Hrastnik
Breda Urbanc-Zorčič, otroški dispanzer
Janja Stošicky, šolski dispanzer
Idrija
Neda Krapš-Petek, otroški dispanzer
Majda Troha, šolski dispanzer
Kamnik
Vladimir Breznik, otroški dispanzer
Novak Slavko, otroški in šolski dispanzer
Martina Bernot, otroški in šolski dispanzer
Dušan Stare, šolski dispanzer
Ftičar Terezija, šolski dispanzer
Mojca Jemec, šolski dispanzer
Kočevje
Bojan Štefančič, otroški in šolski dispanzer
Nives Prelesnik, otroški in šolski dispanzer
Lidija Odorčič, otroški in šolski dispanzer
Litija
Marija Kralj-Jančar, otroški dispanzer
Majda Samastur, otroški dispanzer
Milojka Juteršek, otroški in šolski dispanzer
Renata Kopriva, otroški in šolski dispanzer
Marija Sikošek, šolski dispanzer
Ljubljana Bežigrad
Simona Gradišek, otroški dispanzer
M. Klugler-Bricelj, otroški dispanzer
Alenka Ramovš, otroški dispanzer
Ksenija Jelenc, otroški dispanzer
Dolores Pečar-Brinovec, otroški dispanzer
Majda Klinar, šolski dispanzer
Andreja Kumer-Lakner, šolski dispanzer
Šarlota Starc, šolski dispanzer
Irena Kržišnik, šolski dispanzer
Nuška Gvid, šolski dispanzer
Alenka Žagar-Slana, šolski dispanzer
Marjeta Oblak-Žun, šolski dispanzer
Marjana Nadižar-Cerar, šolski dispanzer
Črnuče
Jana Cvijetičanin, otroški dispanzer
Tanja Tratnik, otroški dispanzer
Nuška Gvid, šolski dispanzer
Center
Jurij Kurillo, otroški dispanzer
Metka Potokar-Krajnik, otroški dispanzer
Metka Perme Finžgar, otroški dispanzer
Zdenka Golouh, otroški dispanzer
Matej Kunaver, otroški dispanzer
Angela Turk, otroški dispanzer
Marjeta Hribar, šolski dispanzer
Katarina Šlamberger, šolski dispanzer
Marjeta Homan, šolski dispanzer
Danijela Lapanja-Kastelic, šolski dispanzer
Darja Rus, šolski dispanzer
Mojca Pisanski, šolski dispanzer
Danijela Zabukovec, šolski dispanzer
Cvetka Dragoš-Jančar, zasebna otroška ambulanta
Moste
Marija Čamernik, otroški dispanzer
Bojana Pavlica, otroški dispanzer
Marija Igerc, otroški dispanzer
Aleksandra Plut, otroški dispanzer
Olga Vrbovšek, šolski dispanzer
Vlasta Premru-Pacek, šolski dispanzer
Breda Špoler, šolski dispanzer
Irena Gorišek, šolski dispanzer
Polje
Cvetka Golmajer, otroški dispanzer
Marjan Kos, otroški dispanzer
Zvonimira Grošelj, šolski dispanzer
Milena Regvat-Rubida, šolski dispanzer
Vida Kovačič-Dmitrovič, šolski dispanzer
Iva Kalinšek, šolski dispanzer
Jarše
Marija Jamnik-Vukovič, otroški dispanzer
Šiška
Nevenka Bele, otroški dispanzer
Nada Hribar, otroški dispanzer
Vesna Plevnik, otroški dispanzer
Olga Turk, otroški dispanzer
Ida Dovžan, otroški dispanzer
Darja Mikec, otroški dispanzer
Anka Sedej, otroški dispanzer
Mira Rotar, otroški dispanzer
Ana Zidar, otroški dispanzer
Šalehar Marjana, šolski dispanzer
Majda Kralj, šolski dispanzer
Alenka Šilar-Štular, šolski dispanzer
Janja Drobež, šolski dispanzer
Janusz Klim, šolski dispanzer
Vida Šuštaršič-Bregar, šolski dispanzer
Velena Visenjak-Starman, šolski dispanzer
Vesna Markič-Dekleva, šolski dispanzer
Aleksandra Škulj, šolski dispanzer
Janja Schweiger-Nemanič, šolski dispanzer
Vič
Majda Hočevar Accetto, otroški dispanzer
Tatjana Skitek-Martelanc, otroški dispanzer
Jožica Selan, otroški dispanzer
Nada Poredoš, otroški dispanzer
Marija-Ana Aleš, otroški dispanzer
Marija Kržišnik-Logar, otroški dispanzer
Sonja Lobnik, otroški dispanzer
Metka Marolt, otroški dispanzer
Tončka Tratar, otroški dispanzer
Alenka Rosina, šolski dispanter
Živa Grgič-Koritnik, šolski dispanzer
Sonja Čadež, šolski dispanzer
Barbara Weibl, šolski dispanzer
Marjeta Rendla-Koltaj, šolski dispanzer
Jerca Kurent, šolski dispanzer
Helena Andrenšek, šolski dispanzer
Borut Banič, zasebna otroška ambulanta
Marina Praprotnik, zasebna otroška ambulanta
Meta Perme-Finžgar, zasebna otroška ambulanta
Jana Frelih, zasebna otroška ambulanta
Ajda Cimperman, zasebna otroška ambulanta
Logatec
Jasna Čuk-Rupnik, otroški in šolski dispanzer
Štefka Zaviršek, otroški in šolski dispanzer
Ribnica
Anica Marolt, otroški dispanzer
Peter Rus, otroški in šolski dispanzer
Justina Lušin, šolski dispanzer
Irena Češarek, otroški in šolski dispanzer
Trbovlje
Tomaž Vahtar, otroški in šolski dispanzer
Marjeta Opresnik-Pešec, šolski dispanzer
Alja Bojovič, otroški in šolski dispanzer
Lučka Molka, otroški in šolski dispanzer
Vrhnika
Marija Popit-Stanovnik, otroški dispanzer
Andreja Zupan, šolski dispanzer
Helena Rožmanc-Drašler, šolski dispanzer
Dušan Mihelčič, otroški in šolski dispanzer
Zagorje
Zdenko Vranič, otroški dispanzer
Metoda Drnovšek, otroški in šolski dispanzer
Zdravstveni dom za študente Univerze v Ljubljani
Marija Murko-Bencik, študentski dispanzer
Terezija Oven, študentski dispanzer
MARIBOR
Slovenska Bistrica
Višnja Zorko, otroški dispanzer
Breda Kodelič, otroški dispanzer
Jožica Lešnik-Hren, šolski dispanzer
Bojan Gluhačič, šolski dispanzer
Lenart
Peter Šuput, otroški dispanzer
Marija Židerna, šolski dispanzer
Ptuj
Svetlana Klinkon, otroški dispanzer
Jože Udovič, šolski dispanzer
Erik Šolman, zasebna otroška ambulanta
Jadranka Šolman, zasebna šolska ambulanta
Ormož
Boris Vouk, otroški dispanzer
Zlata Vičar, šolski dispanzer
Maribor
Marjeta Korbar, otroški in šolski dispanzer
MURSKA SOBOTA
Murska Sobota
Blaga Dalič, otroški dispanzer
Tanja Horvat, šolski dispanzer
Beltinci
Amalija Mettler, otroški dispanzer
Gornja Radgona
Anka Korošec, otroški in šolski dispanzer
Lendava
Jana Norčič, otroški dispanzer
Olga Požgaj-Horvat, šolski dispanzer
Gustav Fodor, zasebna otroška ambulanta
Ljutomer
Vesna Raspor, otroški dispanzer
Jože Šumak, šolski dispanzer
NOVO MESTO
Črnomelj
Ivanka Štefanič, otroški dispanzer
Alenka Strmec, šolski dispanzer
MojcaTomc-Jurman, šolski dispanzer
Vinica
Mojca Tomc-Jurman, otroška in šolska posvetovalnica
Semič
Plut Marija, otroška in šolska posvetovalnica
Krško
Domagoj Poževski, otroški dispanzer
Marjana Volarič, otroški dispanzer
Dragoslava Odobaša, šolski dispanzer
Kostanjevica
Melita Sever, šolska posvetovalnica
Senovo
Vilma Sitar, šolska posvetovalnica
Metlika
Elizabeta Srebočan, otroški in šolski dispanzer
Novo Mesto
Alenka Schweiger, otroški dispanzer
Janez Janžekovič, otroški dispanzer
Karla Škrinjar, otroški dispanzer
Gabrijela Humar, šolski dispanzer
Maruška Levstik-Plut, šolski dispanzer
Majda Stojanovič, šolski dispanzer
Dragica Živkovič-Dular, šolski dispanzer
Straža
Franc Kokalj, otroški in šolski dispanzer
Šentjernej
Slavka Žibert-Vizec, otroški dispanzer
Ivan Baburič, šolski dispanzer
Žužemberk
Božena Kocutar, otroški dispanzer
Zdenka Ropret, šolski dispanzer
Trebnje
Barbara Kumše, otroški diispanzer
Darinka Strmole, šolski dispanzer
RAVNE
Ravne
Marija Vodnjov, šolski dispanzer
Majda Gruden-Večko, otroški dispanzer
Božena Čretnik, otroški dispanzer
Rozalija Štrucl-Mirnik, šolski dispanzer
Dravograd
Nadica Hleb, otroški in šolski dispanzer
Radlje
Metka Horvat, otroški dispanzer
Ivica Podrzavnik, šolski dispanzer
Irena Kržan, otroški in šolski dispanzer
Slovenj Gradec
Marija Areh, šolski dispanzer
Milena Lasbaher, otroški dispanzer
Tilka Prevolnik, otroški dispanzer
Št. 503-7/94
Ljubljana, dne 7. decembra 1994.
Minister za zdravstvo
doc. dr. Božidar Voljč l. r.

AAA Zlata odličnost