Uradni list

Številka 1
Uradni list RS, št. 1/1995 z dne 10. 1. 1995
Uradni list

Uradni list RS, št. 1/1995 z dne 10. 1. 1995

Kazalo

4. Zakon o meroslovju (ZMer), stran 33.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o meroslovju
Razglašam zakon o meroslovju, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 20. decembra 1994.
Št. 012-01/94-171
Ljubljana, dne 28. decembra 1994.
Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O MEROSLOVJU
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta zakon ureja sistem merskih enot, etalone in druga zakonska merila (v nadaljnjem besedilu: merila), odobritve tipa meril, njihovo overjanje, proizvodnjo, vzdrževanje in prodajo ter nadzor količin in označevanje predpakiranih proizvodov.
II. URAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA STANDARDIZACIJO IN MEROSLOVJE
2. člen
Strokovne in z njimi povezane upravne naloge ter organizacijske naloge na področju meroslovnega sistema, določene s tem zakonom in z drugimi zakoni, opravlja Urad Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje (v nadaljnjem besedilu: urad).
Poleg drugih nalog na področju meroslovnega sistema, določenih z zakonom, urad zlasti:
– predlaga strategijo meroslovja;
– sodeluje pri pripravi tehničnih in drugih predpisov, za katere je z zakonom določeno, da jih pristojni ministri izdajajo po predhodnem soglasju ministra, ki je pristojen za meroslovje;
– predlaga povezave z mednarodnimi in tujimi organizacijami za meroslovje;
– sodeluje z mednarodnimi organizacijami in predstavlja v njih nacionalno meroslovno službo;
– predlaga in opredeli prednosti pri izboru in financiranju razvojno-raziskovalnih projektov, povezanih z meroslovjem;
– organizira nacionalno kalibracijsko službo;
– načrtuje, izvaja in vzdržuje etalonsko bazo.
3. člen
V uradnem glasilu, ki ga izdaja urad, se objavljajo njegovi certifikati o tipski odobritvi meril, odločbe ministra, pristojnega za meroslovje, o imenovanju pravnih oseb za opravljanje določenih strokovnih nalog po tem zakonu in odločbe urada o priznanju etalonov za nacionalne etalone ter njegova strokovna navodila, mnenja in pojasnila.
III. MERSKE ENOTE
4. člen
V Republiki Sloveniji se uporabljajo enote mednarodnega sistema merskih enot SI (Systeme International d’Unites) (v nadaljnjem besedilu: SI sistem).
Minister, pristojen za meroslovje, izda predpis o enotah SI sistema ter njihovi uporabi.
Minister, pristojen za meroslovje, lahko dovoli uporabo enot izven SI sistema na področjih, ki jih enote SI sistema ne pokrivajo.
IV. ETALONI
5. člen
Etalon je materializirana mera, merilo, referenčni material ali sistem, katerega namen je določiti, izvesti, ohranjati ali reproducirati neko enoto ali eno ali več znanih vrednosti veličine, z namenom, da se s primerjavo prenesejo na druga merila.
Nacionalni etalon je etalon, ki je od urada priznan za osnovo pri določanju vrednosti drugih etalonov zadevne veličine v Republiki Sloveniji.
Kalibracija je postopek, ki v določenih pogojih postavlja razmerje med vrednostmi, ki jih kaže merilo ali merilni sistem, ali vrednostmi, ki jih predstavlja materializirana mera ali referenčni material, in pripadajočimi vrednostmi, izvedenimi z etaloni.
Sledljivost je lastnost merila, ki omogoča njegovo navezavo na pripadajoče etalone, v splošnem mednarodne ali nacionalne, skozi neprekinjeno verigo primerjav.
Pri pregledih vseh vrst meril mora biti določena in zagotovljena sledljivost z navezavo na etalone višje hierarhične stopnje, vse do nacionalnih etalonov v Republiki Sloveniji ter preko njih na mednarodno raven.
6. člen
Nacionalne etalone izvede, hrani in vzdržuje urad, ki obenem zagotavlja njihovo sledljivost na mednarodno raven.
Etalone lahko poleg urada izvedejo, hranijo in vzdržujejo pravne osebe.
Etalon, ki ga je izvedla, ga hrani in vzdržuje pravna oseba, Urad lahko prizna za nacionalni etalon. Prijave za priznanje etalona za nacionalni etalon se zbirajo na podlagi javnega razpisa. V proračunu Republike Slovenije se zagotovijo sredstva za sofinanciranje izvedbe, vzpostavitve sledljivosti na mednarodne etalone, hranjenja in vzdrževanja etalonov, ki so prijavljeni na razpis. Urad določi pogoje in načine za sofinanciranje etalonov.
Minister, pristojen za meroslovje, izda predpise, s katerimi natančneje uredi izvedbo, hranjenje in vzdrževanje nacionalnih etalonov in etalonov, pogoje za priznanje etalona za nacionalni etalon ter kalibracijske postopke za prenos vrednosti merskih enot z nacionalnih etalonov na etalone.
7. člen
Ustreznost nacionalnih etalonov predpisanim meroslovnim pogojem se zagotavlja s kalibracijo.
Če se pri kalibraciji ugotovi, da nacionalni etalon ne ustreza predpisanim meroslovnim pogojem, se razveljavi odločba o priznanju etalona za nacionalni etalon.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je dopustna pritožba na ministrstvo, pristojno za meroslovje. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.
V. MERILA
8. člen
Merilo je namenjeno merjenju določenih fizikalnih veličin v predpisanih merskih enotah. To funkcijo opravlja merilo samostojno oziroma povezano z drugo opremo.
Določbe tega zakona se nanašajo samo na merila, ki se uporabljajo:
– kot etaloni;
– za zaščito zdravja ljudi, varstva okolja in splošno tehnično varnost;
– v prometu blaga in storitev;
– za obračun.
9. člen
Merila, ki se uporabljajo v Republiki Sloveniji, morajo imeti odobritev tipa in overitev, da se ugotovi njihova skladnost s predpisi. Odobritev tipa merila je možna na podlagi preskusa tipa merila, s katerim se ugotavljajo meroslovne lastnosti in uporabnost določenega tipa merila. Preskus tipa merila, odobritev tipa in overitev meril izvaja Urad, preskus tipa in overitev meril pa lahko izvaja tudi pravna oseba, ki jo imenuje minister, pristojen za meroslovje. Minister lahko imenuje le pravno osebo, ki je ppredhodno pridobila ustrezno akreditacijo Nacionalne akreditacijske službe.
Akreditacijo iz prejšnjega odstavka lahko pridobi pravna oseba, ki izpolnjuje določene pogoje glede preskusne in merilne opreme, glede zahtevane izobrazbe delavcev, obvladovanja potrebne dokumentacije ter druge pogoje, ki so vsebovani v standardih in priporočilih mednarodnih in evropskih organizacij za področje akreditacije.
Pri preskusu tipa meril imenovana pravna oseba izdela poročilo o preskusu tipa, na podlagi katerega Urad izda certifikat o odobritvi tipa merila oziroma odločbo, s katero odobritev tipa merila zavrne.
Minister, pristojen za meroslovje, s predpisom natančneje določi pogoje, ki jih morajo izpolnjevati pravne osebe za pridobitev akreditacije Nacionalne akreditacijske službe. Prav tako s predpisom natančneje določi vrste meril, za katere sta po tem zakonu obvezna odobritev tipa in overitev, meroslovne pogoje, ki jih morajo glede meroslovnih lastnosti izpolnjevati merila določene vrste, in meroslovna navodila za odobritev tipa in overitev meril.
10. člen
Preskus tipa merila se opravi na zahtevo proizvajalca ali uvoznika merila. K zahtevi je treba priložiti z meroslovnimi navodili določeno tehnično dokumentacijo in vzorec merila.
11. člen
Če se pri preskusu tipa merila ugotovi, da merilo ustreza predpisanim meroslovnim pogojem in da je primerno za uporabo, izda Urad certifikat o odobritvi tipa merila, s katerim odobri, da se smejo merila zadevnega tipa dajati v overitev. S certifikatom o odobritvi tipa merila se lahko omeji število meril, ki se smejo predložiti v overitev, in čas njegove veljavnosti. Certifikat o odobritvi tipa merila se izda na predpisanem obrazcu, ki ga izda Urad.
Če se pri preskusu tipa merila ugotovi, da merilo ne ustreza predpisanim meroslovnim pogojem ali da ni primerno za uporabo, izda Urad odločbo, s katero zavrne zahtevano odobritev.
Če Urad med uporabo merila ugotovi, da merilo, za katero je izdal certifikat iz prvega odstavka tega člena, ni primerno za uporabo, izdani certifikat o odobritvi tipa merila razveljavi.
Merilo, za katero je certifikat o odobritvi tipa merila razveljavljen, se ne sme uporabljati ali dajati v promet.
Zoper odločbi iz drugega in tretjega odstavka tega člena je dopustna pritožba na ministrstvo, pristojno za meroslovje. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.
12. člen
Overitve predstavljajo določene postopke, s katerimi se ugotovi in potrdi, da merilo povsem ustreza predpisanim meroslovnim pogojem.
Overitve meril so naslednje:
– prva overitev;
– redna overitev;
– izredna overitev.
13. člen
Prva overitev je obvezna za nova merila domače in tuje proizvodnje.
Prva overitev se opravi, preden gre merilo v promet oziroma preden se začne uporabljati.
Prvo overitev meril, izdelanih v Republiki Sloveniji, zagotovi proizvajalec, prvo overitev uvoženih meril pa uvoznik.
14. člen
Redna overitev je obvezna za merila, ki so v uporabi oziroma v prometu, in merila, ki se hranijo za uporabo ali promet. Overitev se opravi v rokih, ki jih za posamezne vrste meril predpiše minister, pristojen za meroslovje.
Redna overitev merila se opravi, preden poteče rok veljavnosti oznake oziroma preden neha veljati potrdilo o skladnosti merila s predpisi.
Redno overitev merila zagotovi njegov imetnik.
Merilo, za katero je potekel rok za redno overitev, se ne sme dati v promet ali uporabiti.
15. člen
Izredna overitev je obvezna za merila, ki so bila zaradi okvare ali drugih tehničnih pomanjkljivosti izključena iz uporabe.
Izredno overitev zagotovi tisti, ki je merilo popravil oziroma predelal.
16. člen
Če se pri overitvi meril ugotovi, da merilo ustreza predpisanim meroslovnim pogojem, se merilo opremi z oznako oziroma izda zanj potrdilo o skladnosti s predpisi.
Če se pri overitvi meril ugotovi, da merilo ne ustreza predpisanim meroslovnim pogojem, se zavrne podelitev oznake oziroma izdaja potrdila o skladnosti merila s predpisi.
Če se pri izredni overitvi ugotovi, da merilo ne ustreza več predpisanim meroslovnim pogojem, se razveljavi oznaka na merilu oziroma se na izdano potrdilo vpiše, da je nehalo veljati.
V primerih iz drugega in tretjega odstavka tega člena se na pismeno zahtevo stranke izda odločba. Zoper to odločbo je dovoljena pritožba na ministrstvo, pristojno za meroslovje.
17. člen
Vrste in oblike oznak, ki se uporabljajo pri overitvi meril, ter vsebino in obliko potrdila o skladnosti merila s predpisi predpiše minister, pristojen za meroslovje.
Oznaka na merilu neha veljati:
– če poteče rok njene veljavnosti;
– če je spremenjena, poškodovana ali odstranjena;
– če je razveljavljena;
– če je bilo merilo popravljeno ali predelano.
Določba prejšnjega odstavka se smiselno uporablja tudi za prenehanje veljavnosti potrdila o skladnosti merila s predpisi.
Merilo, za katero je nehala veljati oznaka oziroma za katero je nehalo veljati potrdilo o skladnosti merila s predpisi, se ne sme dati v promet ali uporabiti.
18. člen
Merila, ki se uvažajo, smejo v promet ali se uporabljati, če imajo potrdilo Urada, da ustrezajo meroslovnim in drugim pogojem, kar se ugotovi s preskusom tipa in overitvijo merila.
Urad ima pravico priznati odobritve tipa in overitve meril in pripadajoče listine, izdane v tujini:
– če so bile te listine izdane v okviru mednarodnih sistemov medsebojnega priznavanja preskusov, overitev in listin v skladu s pravili teh sistemov;
– če so bile te listine izdane v skladu z mednarodnimi ali večstranskimi sporazumi, ki jih je sklenila ali k njim pristopila Republika Slovenija.
Priznavanje teh listin ne izključuje preverjanja ustreznosti posameznih meril z navedbami v listinah.
Urad lahko oprosti posamezne vrste meril odobritve tipa ali prvih overitev, če gre za merila, ki se uporabljajo kot etaloni.
19. člen
Pravna oseba ali podjetnik, ki proizvaja, uvaža, popravlja, servisira, prodaja ali daje v najem merila, mora o tej svoji dejavnosti obvestiti Urad.
VI. NADZOR KOLIČIN IN OZNAČEVANJE PREDPAKIRANIH PROIZVODOV
20. člen
Predpakirani proizvodi v smislu tega zakona so proizvodi v poljubni embalaži, ki so pakirani in zaprti v odsotnosti kupca, pri čemer količine vsebovanega proizvoda brez odpiranja ali občutne spremembe ni mogoče spreminjati.
V prometu predpakiranih proizvodov morajo biti njihove količine pod meroslovnim nadzorom.
Predpakirani proizvodi smejo biti dani v promet le v primeru, da imajo točno, razločno in nedvoumno označbo količine in da je njihova dejanska količina v okviru dovoljenih odstopanj od označene količine.
Pravna oseba ali podjetnik, ki se ukvarja s predpakiranjem proizvodov, mora o tej svoji dejavnosti obvestiti Urad.
Uvoz predpakiranih proizvodov, ki ne ustrezajo predpisanim meroslovnim pogojem, ni dovoljen.
21. člen
Meroslovni nadzor nad predpakiranimi proizvodi izvaja Urad oziroma pravna oseba, ki jo imenuje minister, pristojen za meroslovje. Minister lahko imenuje le pravno osebo, ki je predhodno pridobila ustrezno akreditacijo Nacionalne akreditacijske službe.
Akreditacijo iz prejšnjega odstavka lahko pridobi pravna oseba, ki izpolnjuje določene pogoje glede preskusne in merilne opreme, glede zahtevane izobrazbe delavcev, obvladovanja potrebne dokumentacije ter druge pogoje, ki so vsebovani v standardih in priporočilih mednarodnih in evropskih organizacij za področje akreditacije.
Minister, pristojen za meroslovje, s predpisom natančneje določi pogoje, ki jih morajo izpolnjevati pravne osebe za pridobitev akreditacije. Predpiše tudi način nadzora in meroslovne pogoje, katerim morajo ustrezati količine predpakiranih proizvodov, način označevanja količin in dovoljena odstopanja dejanskih količin od označenih količin pri predpakiranih proizvodih ter izjeme od zahteve o vidni označitvi količine.
Če se pri pregledu predpakiranih proizvodov ugotovi, da nimajo ustrezne označbe količine ali da je prekoračeno dovoljeno odstopanje dejanskih količin od označenih količin, Urad z odločbo prepove njihovo prodajo.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je dopustna pritožba na ministrstvo, pristojno za meroslovje. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.
VII. PLAČEVANJE PRISTOJBIN
22. člen
Za storitve, ki jih po tem zakonu opravlja Urad oziroma pravna oseba, ki jo imenuje minister, pristojen za meroslovje, se plačujejo pristojbine in stroški. Vlada Republike Slovenije izda uredbo, s katerim se določi višina pristojbin in stroškov.
VIII. MEROSLOVNI NADZOR
23. člen
Urad ima pravico opraviti kontrolne preglede meril v uporabi ne glede na veljavno overitev.
Če se pri kontrolnem pregledu ugotovi, da merilo kljub veljavni overitvi ne ustreza predpisanim meroslovnim pogojem, izda odločbo, s katero prepove njegovo uporabo ali promet.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je dopustna pritožba na ministrstvo, pristojno za meroslovje. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.
Pooblaščeni delavec Urada ima pravico brez predhodnega obvestila ter brez dovoljenja pravne osebe ali fizične osebe vstopiti v poslovne ali proizvodne prostore ter vozila, kjer se nahajajo merila.
Če mora pooblaščeni delavec Urada pri opravljanju nadzorstva pregledati stanovanjske prostore, v katerih se nahajajo merila, pa pravna ali fizična oseba temu nasprotuje, si mora za pregled teh prostorov pridobiti odredbo pristojnega sodišča.
Odgovorna oseba pravne osebe ali fizična oseba lahko prisostvuje opravljanju nadzorstva. O vstopu iz četrtega odstavka tega člena obvesti pooblaščeni delavec Urada odgovorno osebo pravne osebe oziroma fizično osebo, če je dosegljiva, razen v primeru, ko pooblaščeni delavec Urada oceni, da bi njegova prisotnost ovirala učinkovito opravljanje nadzora. Svojo odločitev mora pooblaščeni delavec Urada posebej utemeljiti v zapisniku o nadzoru.
Pri pregledu stanovanjskega prostora morata biti navzoča dva polnoletna občana kot priči.
24. člen
Merilo, za katero je izdana odločba o prepovedi uporabe oziroma prometa, Urad vidno označi kot merilo, ki ni skladno s predpisi, razveljavi oznako na merilu oziroma na izdano potrdilo o skladnosti s predpisi vpiše, da je nehalo veljati.
25. člen
Urad nadzoruje delo imenovanih pravnih oseb.
Če Urad ugotovi, da imenovana pravna oseba ne dela v skladu s predpisi ali da ne izpolnjuje več pogojev za imenovanje, predlaga ministru, pristojnemu za meroslovje, razveljavitev odločbe o imenovanju.
26. člen
Minister, pristojen za meroslovje, predpiše pogoje za izvedbo kontrolnih pregledov meril in nadzora nad delom imenovanih pravnih oseb ter način njihove izvedbe. Predpiše tudi vsebino in obliko uradne izkaznice, s katero se izkažejo delavci, ki opravljajo kontrolne preglede meril in nadzor nad delom imenovanih pravnih oseb.
27. člen
Uporabo določb tega zakona o veljavnosti oznake na merilih oziroma potrdila o skladnosti s predpisi lahko nadzorujejo tudi organi tržne inšpekcije. Slednji nadzorujejo tudi spoštovanje meroslovnih pogojev, katerim morajo ustrezati količine pri predpakiranih proizvodih, ter način označevanja količin in dovoljena odstopanja dejanskih količin od označenih količin pri le-teh.
Organ tržne inšpekcije z odločbo prepove uporabo in promet neoverjenih meril ali meril, ki ne ustrezajo meroslovnim navodilom, prodajo predpakiranih proizvodov, ki nimajo označbe količine ali pri katerih je prekoračeno dovoljeno odstopanje dejanskih količin od označenih količin.
IX. KAZENSKE DOLOČBE
28. člen
Z denarno kaznijo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti:
1. če v Republiki Sloveniji uporablja merske enote, ki niso predpisane s tem zakonom oziroma predpisi, izdanimi na podlagi tega zakona (4. člen);
2. če uporablja merila, ki nimajo odobritve tipa ali overitve (prvi odstavek 9. člena);
3. če da v promet merilo, za katero je bil razveljavljen certifikat o odobritvi tipa merila (četrti odstavek 11. člena);
4. če da v promet ali uporablja uvoženo merilo, ki nima potrdila Urada, da ustreza predpisanim pogojem (prvi odstavek 18. člena).
Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
29. člen
Z denarno kaznijo 18.000 tolarjev se kaznuje na kraju samem za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti:
1. če uporablja merilo, za katero je bil razveljavljen certifikat o odobritvi tipa merila (četrti odstavek 11. člena);
2. če ne zagotovi prve, redne ali izredne overitve merila (drugi odstavek 13. člena, drugi odstavek 14. člena in prvi odstavek 15. člena);
3. če da v promet ali uporabi merilo, za katero je nehala veljati oznaka oziroma potrdilo o skladnosti merila s predpisi (četrti odstavek 17. člena);
4. če ne obvesti Urada o svoji dejavnosti (19. člen in četrti odstavek 20. člena);
5. če da v promet predpakiran proizvod brez ustrezne označbe količine ali če dejanska količina predpakiranega proizvoda ni v okviru dovoljenih odstopanj od označene količine (tretji odstavek 20. člena).
Z denarno kaznijo 9.000 tolarjev se kaznuje na kraju samem odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
30. člen
Vsi predpisi o meroslovju, ki jih je izdal Zvezni zavod za mere in plemenite kovine na podlagi zakona o merskih enotah in merilih (Uradni list SFRJ, št. 9/84, 59/86, 20/89, 9/90), se uporabljajo do uveljavitve predpisov, izdanih na podlagi tega zakona.
31. člen
Oznake na merilih, ki so bila overjena pred uveljavitvijo tega zakona, ostanejo v veljavi.
Vsa pooblastila in odločbe, ki so bile izdane pred uveljavitvijo tega zakona, ostanejo v veljavi do sprejema ustreznih predpisov, izdanih na podlagi tega zakona.
Za merila, ki so se uporabljala pred uveljavitvijo tega zakona, pa zanje nista bili opravljeni odobritev tipa ali prva overitev, sta ti obvezni, in sicer od dneva začetka veljavnosti tega zakona in v roku, ki ga določi Urad.
32. člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, se preneha uporabljati zakon o merskih enotah in merilih (Uradni list SFRJ, št. 9/84, 59/86, 20/89 in 9/90), razen določb 9. do 21. člena, ki se prenehajo uporabljati z začetkom veljavnosti predpisa iz drugega odstavka 4. člena tega zakona.
33. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 316-01/93-1/3
Ljubljana, dne 20. decembra 1994.
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Jožef Školč l. r.