Uradni list

Številka 48
Uradni list RS, št. 48/1994 z dne 5. 8. 1994
Uradni list

Uradni list RS, št. 48/1994 z dne 5. 8. 1994

Kazalo

1825. Zakon o računskem sodišču, stran 3016.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
UKAZ
o razglasitvi zakona o računskem sodišču
Razglašam zakon o računskem sodišču, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 20. julija 1994.
Št. 012-01/94-101
Ljubljana, dne 28. julija 1994.
Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.
ZAKON O RAČUNSKEM SODIŠČU
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem zakonom se ustanovi Računsko sodišče Republike Slovenije kot najvišji organ nadzora državnih računov, državnega proračuna in celotne javne porabe (v nadaljnjem besedilu: računsko sodišče).
2. člen
(1) Računsko sodišče je pri svojem delu neodvisno in vezano na ustavo in zakon.
(2) Delo računskega sodišča je javno v skladu s tem zakonom.
3. člen
Sedež računskega sodišča je v Ljubljani.
4. člen
(1) Računsko sodišče je organizirano po funkcionalnem načelu. Podrobnejšo organizacijo in način dela ureja računsko sodišče s poslovnikom in drugimi splošnimi akti.
(2) Poslovnik sprejema računsko sodišče v soglasju z Državnim zborom Republike Slovenije.
II. SESTAVA RAČUNSKEGA SODIŠČA
5. člen
(1) Računsko sodišče ima devet članov.
(2) Člane računskega sodišča imenuje državni zbor na predlog predsednika republike za dobo devetih let.
(3) Predsednika, namestnika predsednika in druge člane računskega sodišča imenuje državni zbor, s tajnim glasovanjem, z večino glasov vseh poslancev.
(4) Za člana računskega sodišča se lahko imenuje državljan Republike Slovenije, ki ima najmanj visokošolsko izobrazbo, najmanj 10 let delovnih izkušenj na družboslovnem ali naravoslovnem področju in kdor v štirih letih pred imenovanjem ni bil član Vlade Republike Slovenije.
(5) Najmanj tretjina članov računskega sodišča mora imeti naziv pooblaščeni revizor po zakonu o revidiranju (Uradni list RS, št. 32/93).
(6) Člani računskega sodišča organizirajo in vodijo delo posameznih področij.
(7) Predsednik računskega sodišča obvesti predsednika republike in državni zbor o izteku mandata člana računskega sodišča najkasneje šest mesecev pred iztekom mandata.
6. člen
(1) Izbiro možnih kandidatov za člane računskega sodišča opravi predsednik republike po objavljenem javnem pozivu za zbiranje predlogov.
(2) Predsednik republike določi kandidate za člane računskega sodišča na osnovi obrazloženih predlogov, ki jim je predloženo pisno soglasje kandidatov.
7. člen
(1) Predsednik računskega sodišča vodi poslovanje računskega sodišča in organizira njegovo delo.
(2) Predsednik računskega sodišča zastopa računsko sodišče.
8. člen
(1) Po imenovanju podajo člani računskega sodišča pred državnim zborom naslednjo prisego:
"Prisegam, da bom opravljal svoje naloge skladno z ustavo in zakonom, da bom opravljal svoje delo pošteno, vestno in nepristransko."
(2) Najkasneje v treh mesecih po dani prisegi mora član računskega sodišča pričeti z opravljanjem svoje funkcije.
9. člen
(1) Predsednik računskega sodišča ima pravico do plače in drugih prejemkov v višini, ki so določeni za predsednika ustavnega sodišča.
(2) Člani računskega sodišča imajo pravico do plače in drugih prejemkov v višini, ki so določeni za sodnike ustavnega sodišča.
(3) Za druge pravice predsednika in članov računskega sodišča se uporabljajo določbe zakona, ki urejajo te pravice za funkcionarje v državnih organih.
10. člen
(1) Za pravice vodij služb računskega sodišča in svetovalcev računskega sodišča do plače, nadomestil ter drugih osebnih prejemkov in povračil ter o drugih pravicah se uporabljajo določbe zakona, ki ureja to področje za delavce v državnih organih.
(2) Za pravice drugih delavcev računskega sodišča do plače in do nadomestil ter drugih osebnih prejemkov in povračil ter za druge pravice veljajo določbe zakona, ki ureja to področje za delavce v državnih organih.
11. člen
Člani računskega sodišča ob imenovanju predložijo pisno izjavo državnemu zboru o svojih premoženjskih razmerah v skladu z zakonom o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo.
12. člen
(1) Funkcija člana računskega sodišča ni združljiva:
– s funkcijami v državnih organih, v organih lokalnih skupnosti in v organih političnih strank in sindikatov;
– s članstvom v organih vodenja in nadzora gospodarskih družb, gospodarskih javnih služb, skladov, zavodov in zadrug;
– s sodelovanjem pri delu državnih organov in organov lokalnih skupnosti ter nosilcev javnih pooblastil;
– z opravljanjem kateregakoli poklica in pridobitne dejavnosti, ki po zakonu ni združljiva z opravljanjem javne funkcije.
(2) Nezdružljivost funkcije iz prvega odstavka tega člena ugotavlja državni zbor.
13. člen
(1) Član računskega sodišča je predčasno razrešen:
– če to sam zahteva;
– če je obsojen za kaznivo dejanje s kaznijo odvzema prostosti;
– zaradi trajne izgube delovne zmožnosti za opravljanje svoje funkcije;
– če ne izpolnjuje več pogojev za člana računskega sodišča;
– če ne ravna v skladu s tem zakonom in z uradno prisego.
(2) Član računskega sodišča je predčasno razrešen, če državni zbor ugotovi nastop enega od razlogov iz prvega odstavka tega člena in na tej podlagi odloči o predčasni razrešitvi. S tem dnem članu računskega sodišča tudi preneha mandat.
14. člen
(1) V primeru predčasne razrešitve ali smrti člana računskega sodišča mora predsednik republike najkasneje v 30 dneh predlagati novega kandidata za člana računskega sodišča.
(2) Državni zbor mora imenovati novega člana računskega sodišča najkasneje v 30 dneh po prejemu predloga iz prejšnjega odstavka.
15. člen
Član računskega sodišča, ki je bil do imenovanja v delovnem razmerju v državnem organu oziroma v javnem podjetju ali javnem zavodu, ima pravico, da se v treh mesecih po prenehanju funkcije člana računskega sodišča vrne na delo, ki ga je opravljal, ali na drugo delo, ki ustreza vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe.
16. člen
(1). Član računskega sodišča, ki mu je prenehala funkcija in iz objektivnih razlogov ne more nadaljevati prejšnjega dela, ali dobiti druge ustrezne zaposlitve, niti ni izpolnil pogojev za upokojitev po splošnih predpisih, ima pravico do nadomestila plače v višini plače, ki bi jo prejemal, če bi opravljal funkcijo, dokler se ne zaposli oziroma ne izpolni pogojev za upokojitev po splošnih predpisih, vendar najdlje eno leto od prenehanja funkcije člana računskega sodišča.
(2) Pravica do nadomestila iz prejšnjega odstavka se lahko podaljša do izpolnitve pogojev za upokojitev po splošnih predpisih, vendar najdlje še za eno leto.
(3) Čas iz prejšnjih dveh odstavkov se šteje članu računskega sodišča, ki mu je prenehala funkcija, v delovno dobo. V tem času je socialno zavarovan po predpisih, ki urejajo socialno zavarovanje oseb v delovnem razmerju.
17. člen
Člani računskega sodišča ne smejo biti med seboj v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do kateregakoli kolena, v stranski vrsti pa do četrtega kolena, ali biti med seboj v zakonu ali v svaštvu do drugega kolena, ne glede na to, ali je zakonska zveza prenehala.
18. člen
(1) Sredstva za delo računskega sodišča določi državni zbor na predlog računskega sodišča in so sestavni del proračuna Republike Slovenije.
(2) O porabi sredstev iz prejšnjega odstavka odloča računsko sodišče.
(3) Računovodske izkaze računskega sodišča revidira pooblaščeni revizor, ki ga določi državni zbor na predlog pristojnega odbora državnega zbora.
III. PRISTOJNOSTI RAČUNSKEGA SODIŠČA
19. člen
(1) Računsko sodišče opravlja nadzor nad poslovanjem:
– pravnih oseb javnega prava,
– oseb civilnega prava, ki prejemajo sredstva iz državnega proračuna in
– ostalih oseb civilnega prava, ki prejemajo sredstva iz proračunov ali drugih virov javnih financ.
(2) Računsko sodišče lahko revidira ali inšpicira tudi druge pravne osebe, v katerih je država udeležena oziroma je delni lastnik.
(3) Računsko sodišče lahko inšpicira tudi poslovanje vseh drugih oseb, ki vstopajo v poslovna razmerja z osebami, ki jih nadzoruje na podlagi tega zakona in to za del poslovanja, ki se nanaša na sredstva iz javnih financ.
20. člen
Revizijske standarde za delo računskega sodišča izdaja predsednik računskega sodišča. Revizijski standardi morajo biti pripravljeni na podlagi mednarodnih revizijskih standardov in v sodelovanju z drugimi strokovnimi institucijami na tem področju.
21. člen
(1) Računsko sodišče opravlja:
– nadzor nad zakonitostjo, namembnostjo ter gospodarno in učinkovito rabo sredstev javnih financ;
– nadzor nad zakonitostjo posamičnih aktov o izvrševanju proračunov in finančnih načrtov;
– predhodno revidiranje in revidiranje računovodskih izkazov proračunov in drugih uporabnikov javnih financ;
– nadzor nad pobiranjem javnih dajatev;
– svetovanje javni upravi;
– druge naloge, določene z drugimi zakoni.
(2) Računsko sodišče sodeluje pri oblikovanju načina računovodskega izkazovanja in poročanja ter pri oblikovanju standardov porabe javnega sektorja.
(3) Zaradi nadzora nad poslovanjem morajo osebe iz prvega odstavka 19. člena tega zakona vsako leto predložiti računskemu sodišču finančne načrte ter druge akte, ki jih določi računsko sodišče in letna poročila o poslovanju.
(4) Revidiranje računovodskih izkazov se obvezno opravlja enkrat letno za državni proračun, za sklade, ki jih je ustanovila Republika Slovenije ter za Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Republiški zavod za zaposlovanje Slovenije in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Revidiranje se mora opraviti pred obravnavo poročil o poslovanju pred organi, določenimi z zakoni ali drugimi akti.
(5) Računsko sodišče opravlja nadzor nad posojilnimi odnosi Banke Slovenije do državnega proračuna ter tudi drugimi posli, ki jih v skladu z zakonom opravlja za Republiko Slovenijo.
(6) Računsko sodišče lahko opravi nadzor oziroma revidira računovodske izkaze tudi na zahtevo državnega zbora, vlade in pristojnih ministrstev ter organov lokalne samouprave.
(7) Revidiranje računovodskih izkazov pri drugih nadzorovanih osebah, razen tistih iz četrtega odstavka tega člena, se opravlja v skladu z letnim programom računskega sodišča ter v skladu z odločitvami predsednika računskega sodišča o pogostosti nadzora.
IV. POSTOPKI IN NAČINI DELA
22. člen
(1) Računsko sodišče vodi postopek nadzora in revidiranja po tem zakonu in drugih predpisih, ki urejajo področje javnih financ.
(2) Stranka v postopku je uporabnik sredstev javnih financ (v nadaljnjem besedilu: revidirana oseba).
23. člen
(1) Računsko sodišče odloča v postopku nadzora in revidiranja na prvi in drugi stopnji.
(2) V postopku nadzora in revidiranja na prvi stopnji odloča senat treh članov računskega sodišča.
(3) V postopku na drugi stopnji odloča senat petih članov, ki ga vodi predsednik računskega sodišča. Člani senata na drugi stopnji ne smejo biti udeleženi v postopku na prvi stopnji.
24. člen
(1) Po končanem postopku pri revidirani osebi vodja področne službe izda predhodno poročilo. Predhodno poročilo predloži v obravnavo in pripombe revidirani osebi in njenim pooblaščenim organom, ki se morajo o njem v roku 15 dni pisno izjasniti, če se z ugotovitvami ne strinjajo.
(2) Na podlagi pripomb revidirane osebe iz predhodnega poročila sprejme tričlanski senat članov računskega sodišča poročilo v postopku na prvi stopnji, ki ga predloži revidirani osebi.
(3) Zoper to poročilo lahko revidirana oseba vloži ugovor v roku 30 dni na senat računskega sodišča na drugi stopnji.
(4) Senat na drugi stopnji sprejme dokončno poročilo, zoper katerega ni dopusten upravni spor.
25. člen
(1) Računsko sodišče revidira računovodske izkaze oseb iz četrtega odstavka 21. člena tako, da zanje izda mnenje o finančnih načrtih poslovanja in o letnih poročilih o poslovanju, v skladu s tem zakonom.
(2) Če ima oseba že revidirane računovodske izkaze v skladu z drugim zakonom, lahko računsko sodišče izda mnenje že na podlagi mnenja iz revidiranega računovodskega izkaza.
(3) Računsko sodišče lahko zahteva dodatna pojasnila in tudi samo lahko preveri potrebne podatke in informacije.
(4) Predhodno poročilo, poročilo in dokončno poročilo lahko vsebuje mnenje brez pridržkov (pozitivno mnenje), mnenje s pridržkom in negativno mnenje o predmetu revidiranja. Mnenje s pridržkom in negativno mnenje morata biti obrazložena, lahko pa vsebujeta tudi predlog priporočil revidirani osebi, Državnemu zboru in organu lokalne skupnosti glede ukrepov za odpravo nepravilnosti in priporočil za delo državnih organov in drugih oseb.
26. člen
(1) Za odpravo dejanj, ki so v nasprotju z zakoni in drugimi predpisi izda računsko sodišče nalog za odpravo že med postopkom nadzora in revidiranja.
(2) Zoper nalog lahko revidirana oseba vloži ugovor v osmih dneh. O ugovoru odloča senat iz drugega odstavka 24. člena tega zakona.
(3) Nalog mora revidirana oseba izvršiti v roku 15 dni.
27. člen
Predsednik računskega sodišča predloži poročilo o opravljenem nadzoru državnemu zboru, predsedniku vlade in pristojnemu ministrstvu ali pristojnemu organu lokalne skupnosti.
28. člen
Računsko sodišče mora pri svojem delu varovati državne, uradne, poslovne, industrijske in vojaške skrivnosti nadzorovanih in revidiranih oseb.
29. člen
Če obstaja utemeljen sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje ali prekršek, vloži računsko sodišče ovadbo oziroma predlaga uvedbo postopka zaradi prekrška.
30. člen
Člani računskega sodišča ne smejo odločati o zadevi, pri kateri so z revidirano osebo, njenimi zakonitimi zastopniki ali člani organov upravljanja ali odgovornimi osebami v sorodstvenih zvezah iz 17. člena tega zakona.
31. člen
(1) Računsko sodišče ima lahko za opravljanje posameznih strokovnih opravil tudi neodvisne strokovnjake in izvedence za posamezna področja, ki jih imenuje predsednik računskega sodišča.
(2) Neodvisni strokovnjaki in izvedenci so v zvezi z opravljanjem nalog iz prejšnjega odstavka dolžni pri predsedniku računskega sodišča zapriseči, da bodo trajno varovali vse informacije in vsa spoznanja, ki so državne, uradne, poslovne, industrijske in vojaške skrivnosti, v skladu z zakonom in z akti, ki jih izda predsednik računskega sodišča.
(3) Sklicevanje na mnenje neodvisnega strokovnjaka, ki ga poda v zvezi z nalogo revidiranja, računskega sodišča ne odvezuje odgovornosti za oblikovanje mnenja ali ugotovitev.
32. člen
(1) Računsko sodišče lahko:
– zahteva takoj vsa obvestila, ki se mu zdijo potrebna;
– zahteva, da se mu pošljejo vse knjigovodske listine in drugi dokumenti (pisma, pogodbe);
– opravi pregled knjigovodskih listin in drugih dokumentov, ki so v zvezi s poslovanjem;
– opravi ostala preverjanja, ob prisotnosti pooblaščene osebe.
(2) Pooblaščeni delavci računskega sodišča imajo pravico vstopiti in pregledati prostore, objekte ter naprave pri osebah, ki jih nadzorujejo, ne glede na to, da ne podajo uradne zaprisege iz 8. člena tega zakona. Pri tem morajo spoštovati obveznost varovanja skrivnosti iz 28. člena tega zakona. Podrobnejša določila o navzočnosti pri pregledu, načinu pregleda in zapisniku o opravljenem pregledu se določijo s poslovnikom.
(3) Pri opravljanju pregleda lahko pooblaščeni delavec za največ osem dni odvzame dokumentacijo če meni, da obstaja sum prekrška ali kaznivega dejanja; o tem odvzemu izda potrdilo.
33. člen
(1) Če je računsko sodišče ugotovilo hujše nepravilnosti, škode ali zlorabe lahko predlaga, da morajo osebe iz prvega odstavka 19. člena tega zakona takoj razrešiti dolžnosti odgovorne osebe in računovodje.
(2) Ugovor odgovorne osebe in računovodje zoper zahtevo računskega sodišča ne zadrži izvršitve.
34. člen
Računsko sodišče predloži najmanj enkrat letno državnemu zboru poročilo o svojem delu.
V. KAZENSKE DOLOČBE
35. člen
(1) Pravna oseba iz drugega in tretjega odstavka 19. člena tega zakona se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo najmanj 300.000 tolarjev:
– če ne izvede naloga za odpravo dejanj, ki so v nasprotju z zakoni in drugimi predpisi (tretji odstavek 26. člena);
– če ne pošlje vsa obvestila, ki so potrebna računskemu sodišču (prva alinea prvega odstavka 32. člena);
– če ne pošlje vse knjigovodske listine in drugi dokumenti (druga alinea prvega odstavka 32. člena);
– če prepreči računskemu sodišču pregled knjigovodskih listin in drugih dokumentov, ki so v zvezi s poslovanjem (tretja alinea prvega odstavka 32. člena);
– če prepreči računskemu sodišču ostala preverjanja, ob prisotnosti pooblaščene osebe (četrta alinea prvega odstavka 32. člena);
– če ne dovoli delavcem računskega sodišča vstopiti in pregledati prostore, objekte ter naprave (drugi odstavek 32. člena);
– če ne dovolijo odvzeti dokumentacijo (tretji odstavek 32. člena).
(2) Odgovorna oseba pravne osebe iz 19. člena tega zakona se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo najmanj
120.000 tolarjev:
– če ne predloži računskemu sodišču finančnih načrtov in letnih poročil o poslovanju (tretji odstavek 21. člena);
– če ne izvede naloga za odpravo dejanj, ki so v nasprotju z zakoni in drugimi predpisi (26. člen);
– če ne pošlje vsa obvestila, ki so potrebna računskemu sodišču (prva alinea prvega odstavka 32. člena);
– če ne pošlje vse knjigovodske listine in druge dokumente (druga alinea prvega odstavka 32. člena);
– če prepreči računskemu sodišču pregled knjigovodskih listin in drugih dokumentov, ki so v zvezi s poslovanjem (tretja alinea prvega odstavka 32. člena);
– če prepreči računskemu sodišču ostala preverjanja, ob prisotnosti pooblaščene osebe (četrta alinea prvega odstavka 32. člena);
– če ne dovoli delavcem računskega sodišča vstopiti in pregledati prostore, objekte ter naprave (drugi odstavek 32. člena);
– če ne dovoli odvzeti dokumentacijo (tretji odstavek 32. člena);
– če na zahtevo računskega sodišča ne razreši dolžnosti odgovorne osebe in računovodje (prvi odstavek 33. člena).
VI. PREHODNE DOLOČBE IN KONČNE DOLOČBE
36. člen
(1) Računsko sodišče prične z delom 1. 1. 1995.
(2) Računsko sodišče pripravi poslovnik najkasneje v enem mesecu po pričetku dela.
(3) Računsko sodišče ne more pričeti z odločanjem, če nista imenovani vsaj dve tretjini članov, od katerih morajo vsaj trije imeti naziv pooblaščeni revizor.
37. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 700-04/93-17/3
Ljubljana, dne 20. julija 1994.
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
mag. Herman Rigelnik l. r.