Uradni list

Številka 40
Uradni list RS, št. 40/1994 z dne 8. 7. 1994
Uradni list

Uradni list RS, št. 40/1994 z dne 8. 7. 1994

Kazalo

1656. Odločba o razveljavitvi 2. alinee prvega odstavka 50. člena zakona o graditvi objektov, stran 2606.

Ustavno sodišče je na pobudo BIG-ALMES, gradbeni inženiring, trgovina, finance in komercialne storitve, turizem, d.o.o., Koper, ki jo zastopajo Igor Debernardi, Mitja Vezovnik in Zdenka Debernardi, odvetniki v Kopru, v postopku za oceno ustavnosti na seji dne 9. 6. 1994
odločilo:
2. alinea prvega odstavka 50. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84 in 29/86) se razveljavi. Razveljavitev učinkuje po poteku 6 mesecev od dneva objave te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.
Obrazložitev
Pobudnica izpodbija v izreku te odločbe navedeno določbo zakona, ki določa, da se organizacija združenega dela lahko registrira za gradnjo objektov (izvajalska organizacija), če ima v delovnem razmerju najmanj dva dipl. inženirja in dva inženirja ali dva delavca s končano štiriletno šolo ustrezne smeri z opravljenim strokovnim izpitom in z najmanj tremi leti delovnih izkušenj pri gradnji teh objektov. Pobudnica meni, da izpodbijana določba ni v skladu z drugim odstavkom 14. člena ustave, ki zagotavlja enakost pred zakonom, češ da postavlja v privilegiran položaj na tržišču velika gradbena podjetja, ki edina lahko zaposlujejo strokovne delavce tako, da z njimi sklenejo redno delovno razmerje.
Izpodbijana določba naj ne bi bila v skladu tudi s 74. členom ustave, ki določa svobodno gospodarsko pobudo, saj v obravnavanem primeru omogoča podjetništvo samo za izvajanje velikih gradbenih del, onemogoča pa, da bi gradbena podjetja enakopravno izvajala večino gradbenih del, ki se lahko opravljajo samo v ustreznih letnih časih in so sezonskega značaja.
Ministrstvo za gospodarske dejavnosti v svojih pojasnilih navaja, da so izpodbijano določbo (kakor tudi druge določbe zakona o graditvi objektov) narekovale zahteve po zaostritvi strokovne odgovornosti vseh subjektov, ki sodelujejo pri graditvi objektov (investitorjev, projektantov, izvajalcev, dobaviteljev opreme, strokovnih nadzornikov). Namen zakona, katerega del je izpodbijana določba, je zagotoviti strokovno in kvalitetno gradnjo objektov, ta pa poleg drugih pogojev ni možna brez kvalitetnih strokovnih kadrov. Njihovo strokovno odgovornost je mogoče zagotoviti s sklenitvijo delovnega razmerja v izvajalski organizaciji.
Ustavno sodišče je dne 17. 2. 1994 pobudo sprejelo in začelo postopek.
Po prvem odstavku 74. člena ustave je gospodarska pobuda svobodna, s čimer se zagotavlja vsem gospodarskim subjektom pravica do svobodne izbire dejavnosti, s katero trajno uresničujejo svoje pridobitne interese v konkurenci na tržišču. Zato navedena ustavna določba zagotavlja avtonomijo gospodarskih subjektov ne glede na velikost in druge značilnosti in jo je dopustno omejevati v splošnem interesu le z najnujnejšimi posegi. Izpodbijana določba zakona pri uresničevanju navedene ustavne pravice nesorazmerno omejuje predvsem manjše gospodarske subjekte, ki imajo sicer vse možnosti, da za gradnjo objektov uporabijo ustrezne strokovne kadre, ki jih angažirajo na različne zakonite načine (s sklenitvijo delovnega razmerja, s pogodbo o delu, preko kooperacije in podobno), s čimer lahko zagotovijo splošni interes za kvalitetno izvedbo gradbenih del. Ta splošni interes bi bilo torej možno zakonsko zavarovati tudi na tak, za prizadete gospodarske subjekte blažji način, zato je ustavno sodišče izpodbijano zakonsko določbo ocenilo kot prekomeren, za zavarovanje javnega interesa ne nujno potreben poseg v svobodo gospodarske pobude (74. člen ustave).
Ustavno sodišče se v zvezi z izpodbijano določbo zakona ni posebej ukvarjalo s pravnim položajem obrtnikov, ker ta določba vanj ne posega. Po tretjem odstavku 49. člena zakona o graditvi objektov namreč obrtniki nimajo položaja izvajalske organizacije za gradnjo objektov in lahko opravljajo le posamezna dela na objektu.
Ustavno sodišče je na podlagi 43. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) odložilo učinke razveljavitve, da bi Državni zbor lahko v roku šestih mesecev sprejel novo, z ustavo skladno ureditev.
To odločbo je Ustavno sodišče sprejelo na podlagi prvega odstavka 21. člena zakona o ustavnem sodišču v sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek in sodniki dr. Peter Jambrek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, dr. Lovro Šturm, Franc Testen in dr. Boštjan M. Zupančič. Odločbo je sprejelo soglasno s sedmimi glasovi proti enemu (proti je glasoval sodnik Snoj).
Št. U-I-92/93-18
Ljubljana, dne 9. junija 1994.
Predsednik
dr. Tone Jerovšek l. r.