Uradni list

Številka 72
Uradni list RS, št. 72/1993 z dne 31. 12. 1993
Uradni list

Uradni list RS, št. 72/1993 z dne 31. 12. 1993

Kazalo

2657. Odredba o izvajanju preventivnih ukrepov zaradi odkrivanja in preprečevanja živalskih kužnih bolezni v letu 1994, stran 3824.

Na podlagi drugega odstavka 40. člena zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS, št. 37/85) izdaja minister za kmetijstvo in gozdarstvo
ODREDBO
o izvajanju preventivnih ukrepov zaradi odkrivanja in preprečevanja živalskih kužnih bolezni v letu 1994
1. člen
Da še odkrijejo in preprečijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, morajo pooblaščene veterinarske organizacije opraviti v letu 1994 s to odredbo predpisane ukrepe.
Imetniki živali morajo izvajati ukrepe iz te odredbe.
2. člen
Na podlagi te odredbe pripravi občinski upravni organ, pristojen za veterinarsko inšpekcijo, v sodelovanju s pooblaščenimi veterinarskimi organizacijami predlog programa preventivnih ukrepov v letu 1994 in ga predloži izvršnemu svetu občinske skupščine.
Izvršni svet občinske skupščine odredi ukrepe za preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni v občini najpozneje v 30 dneh po uveljavitvi te odredbe.
3. člen
Veterinarski zavodi in obratne veterinarske ambulante morajo pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti občinski ali medobčinski upravni organ, pristojen za veterinarsko inšpekcijo. O vakcinacijah se morajo medsebojno obveščati tudi veterinarski zavodi in obratne veterinarske ambulante. O opravljenem delu morajo poročati na predpisanih obrazcih.
4. člen
Preventivne vakcinacije se morajo opraviti tolikokrat, kot je potrebno, da so živali stalno zaščitene.
Kontrolo imunosti opravi Veterinarska fakulteta v Ljubljani po programu, ki ga določi Republiška veterinarska uprava v MKG (v nadaljnjem besedilu: Republiška veterinarska uprava).
5. člen
Veterinarski zavodi in obratne veterinarske ambulante, ki izvajajo preventivne vakcinacije ali diagnostične preiskave, morajo voditi evidenco o datumu vakcinacije oziroma preiskave, imenu in bivališču imetnika živali, opisu živali, proizvajalcu, serijski in kontrolni številki vakcine ter rezultatu vakcinacije in preiskave.
Veterinarski zavodi in obratne veterinarske ambulante iz prejšnjega odstavka morajo spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in obveščati občinski upravni organ, pristojen za veterinarsko inšpekcijo, o vseh nezaželenih stranskih pojavih in morebitni nezanesljivi imunosti.
6. člen
Proti vraničnemu prisadu je treba preventivno vakcinirati kopitarje, goveda in drobnico v soseskah, kjer je bil v zadnjih 30 letih ugotovljen vranični prisad.
Preventivno vakcinacijo po prejšnjem odstavku opravijo do 30. aprila 1994 veterinarski zavodi; na posestvih, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo, pa obratne veterinarske ambulante.
7. člen
Proti šumečemu prisadu se morajo preventivno vakcinirati goveda in drobnica pred odgonom na pašnike, na katerih je bila v zadnjih 30 letih ugotovljena ta bolezen.
Vakcinacijo iz prejšnjega odstavka opravijo vsaj 20 dni pred odgonom na pašnike veterinarski zavodi; na posestvih, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo, pa obratne veterinarske ambulante.
8. člen
Splošna vakcinacija psov proti steklini mora biti opravljena od 1. 2. do 15. 4. 1994.
Mladi psi morajo biti vakcinirani proti steklini takoj, ko dopolnijo štiri mesece starosti.
Na okuženem in ogroženem območju je treba vakcinirati proti steklini tudi domače živali, ki se pasejo brez nadzorstva.
Peroralno vakcinacijo lisic je treba opraviti po programu, ki ga odredi Republiška veterinarska uprava.
Vakcinacijo iz prvega in drugega odstavka tega člena opravijo veterinarski zavodi z inaktivirano (mrtvo) vakcino.
Vakcinacijo lisic iz četrtega odstavka tega člena opravijo območni veterinarski zavodi in lovske organizacije v roku, ki ga določi Republiška veterinarska uprava, z vakcino, ki jo odobri minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
9. člen
Proti atipični kokošji kugi je treba vakcinirati kokoši, piščance, brojlerje, purane, japonske prepelice in matične jate fazanov:
– v perutninskih obratih organizacij in podjetij;
– v naseljih, kjer so perutninski obrati organizacij in podjetij ali večje reje zasebnih neorganiziranih rejcev;
– v obratih zasebnih neorganiziranih rejcev, kjer je reja perutnine pomembnejša gospodarska dejavnost;
– v fazanerijah;
– v naseljih občin, kjer je bila atipična kokošja kuga ugotovljena v zadnjih dveh letih.
Vakcinacija iz prejšnjega odstavka se opravi z živo ali mrtvo vakcino po programu imunoprofilakse (obvezno strokovno navodilo Republiške veterinarske uprave, št. 322/A-026/82 z dne 11. marca 1982) oziroma po programu imunoprofilakse, prilagojenim epizootiološki situaciji AKK v 1994. letu.
Vakcinacijo po tem členu opravijo veterinarski zavodi; v perutninskih obratih organizacij in podjetij, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo, pa obratne veterinarske ambulante. Vakcinacija se opravi na način, ki ga za posamezno vakcino določi proizvajalec.
10. člen
Valilna jajca smejo izvirati le iz perutninskih jat, matičnih jat fazanov in japonskih prepelic, v katerih pri serološki preiskavi na kokošji tifus niso bili ugotovljeni pozitivni reaktorji, iz perutninskih jat, ki so bile vakcinirane proti kužnemu tremorju perutnine, Marekovi bolezni, infekcioznemu bronhitisu in Gumboro bolezni in ki po 14. tednu niso dobivale nitrofuranskih preparatov (nitrofurazon, furazolidon, itd.).
Pregled z antigenom povzročitelja kokošjega tifusa po metodi hitre krvne aglutinacije opravijo veterinarski zavodi z ekipo obratne veterinarske ambulante.
Proti Marekovi bolezni, infekcioznemu bronhitisu in Gumboro bolezni je treba vakcinirati matično jato in proizvodno jato, proti kužnemu tremorju pa le matično jato:
– v perutninskih obratih organizacij in podjetij;
– v obratih zasebnih neorganiziranih rejcev, kjer je reja perutnine pomembnejša gospodarska dejavnost.
Vakcinacijo proti kužnemu tremorju, infekcioznemu bronhitisu, Gumboro bolezni in Marekovi bolezni opravijo veterinarski zavodi; v obratih organizacij in podjetij, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo, pa obratne veterinarske ambulante.
Pri Marekovi bolezni se morajo prvi primeri bolezni potrditi s histološko preiskavo. Preiskave opravi Veterinarska fakulteta v Ljubljani.
Vzorce krvi za kontrolo imunosti po določenih vakcinacijah iz 9. in 10. člena te odredbe vzamejo obratne veterinarske ambulante po programu Republiške veterinarske uprave. Preiskave na kontrolo imunosti morajo zagotoviti obratne veterinarske ambulante pri pooblaščenem inštitutu Veterinarske fakultete v Ljubljani.
11. člen
Proti prašičji kugi je treba preventivno vakcinirati prašiče v gospodarstvih, ki imajo deset ali več plemenskih svinj oziroma 50 ali več pitancev.
Vakcinacija iz prejšnjega odstavka se opravi s sevom K-lapiniziranega virusa. Vakcinacijo opravijo veterinarski zavodi; na družbenih prašičerejskih obratih, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo, pa jo opravijo obratne veterinarske ambulante.
Proti prašičji kugi je treba vakcinirati prašiče imetnikov živali v neposredni okolici prašičerejskih farm.
12. člen
Tuberkulinizirati je treba:
– 50% vseh krav in brejih telic v vseh občinah v Republiki Sloveniji (X. tuberkulinizacija);
– osnovne goveje črede podjetij in bike v osemenjevalnih središčih in vzrejališčih;
– vse plemenske merjasce;
– plemenske svinje neokuženih rej po naslednjem reprezentativnem vzorcu:
+-------------------+--------------------+
|Plemenske svinje   |  Tuberkulinizirati |
+-------------------+--------------------+
|- do 300           |vse plemenske svinje|
+-------------------+--------------------+
|- od 301 do 500    |         350        |
+-------------------+--------------------+
|- od 501 do 1.000  |         400        |
+-------------------+--------------------+
|- od 1.001 do 2.000|         450        |
+-------------------+--------------------+
|- od 2.001 do 5.000|         500        |
+-------------------+--------------------+
– vse plemenske svinje in merjasce v okuženih rejah pred odjavo tuberkuloze (zadnja kontrolna tuberkulinizacija);
– kokoši v tistih naseljih, kjer je ugotovljena kokošja tuberkuloza, na vseh dvoriščih, ki neposredno mejijo na okuženo dvorišče.
Tuberkulinizacijo 20% bikov in plemenskih merjascev v osemenjevalnih in rejskih središčih opravijo veterinarski zavodi.
Tuberkulinizacijo plemenskih prašičev na velikih farmah opravijo veterinarske obratne ambulante, tuberkulinizacijo v hlevih kooperantov in drugih kmečkih rejah pa veterinarski zavodi.
Tuberkulinizacijo kokoši opravijo veterinarski zavodi.
Na tuberkulozo je treba preiskati vse plemenske prašiče osnovnih čred prašičerejskih obratov organizacij in podjetij. Pregled opravijo na liniji klanja veterinarski zavodi s pregledom mezenterialnih, portalnih in drugih bezgavk zaklanih živali.
Veterinarske organizacije, pooblaščene za diagnostično dejavnost, morajo pri vsaki patoanatomski preiskavi prašičev opraviti pregled mezenterialnih, portalnih in drugih bezgavk na tuberkulozo.
13. člen
Na brucelozo je treba preiskati enkrat letno:
– 10% rej krav in brejih telic v hlevih individualnih proizvajalcev z 10 ali več krav in/ali brejih telic s serološkim pregledom krvi po programu, ki ga določi občinska veterinarska inšpekcija;
– bike v vzrejališčih plemenskih bikov s serološkim pregledom krvi;
– 20% plemenskih živali v osnovnih govejih čredah organizacij in podjetij s serološkim pregledom krvi po programu, ki ga določi občinska veterinarska inšpekcija;
– dvakrat letno je treba klinično in serološko pregledati vse ovne na infekcijo z Brucella ovis. Na infekcijo z Brucella ovis serološko pregledati vse ovce v selekcijskem centru Biotehniške fakultete v Ljubljani, Oddelek za živinorejo (v nadaljnjem besedilu: BF Živinoreja) v Logatcu;
– vse ovce in koze v selekcijskem centru za ovce BF – Živinoreja v Logatcu, pregledati serološko na melitokokozo in Q mrzlico. Vzorce krvi vzamejo veterinarski zavodi, preiskave pa opravi Veterinarska fakulteta v Ljubljani;
– 20% plemenskih prašičev s serološko preiskavo krvi po programu, ki ga določi občinska veterinarska inšpekcija;
– odstreljene poljske zajce patoanatomsko in bakteriološko v občinah: Koper, Postojna, Sežana, Nova Gorica, Murska Sobota, Gornja Radgona in Ptuj. Preiskave opravi Veterinarska fakulteta v Ljubljani.
Vzorce mleka in krvi odvzamejo veterinarski zavodi. Vzorce krvi v prašičerejskih obratih odvzamejo veterinarski zavodi s sodelovanjem tehnične ekipe obratne veterinarske ambulante.
Laboratorijske preiskave krvi in semena goved, ovac in prašičev opravi Veterinarska fakulteta v Ljubljani.
Preglede zajcev in bakteriološke preiskave patoanatomsko sumljivih zajcev opravi Veterinarska fakulteta v Ljubljani.
14. člen
Na bolezen Aujeszkega in TGE virus (enterična in respiratorna varianta) je treba preiskati 5% vzorcev krvi plemenskih prašičev.
Vzorce krvi na farmah prašičev, ki imajo organizirano veterinarsko službo, odvzamejo obratne veterinarske ambulante ob prisotnosti delavcev veterinarskega zavoda.
15. člen
Na mehurčkasti izpuščaj pri govedu (IBR/IPV) je treba enkrat letno preiskati plemenjake v rejskih središčih in v naravnem pripustu. Ravno tako je treba preiskati na IBR-IPV 50% rej bikovskih mater svetlo lisaste in sivo rjave pasme.
Enkrat letno je treba pregledati vse bike v rejskih središčih in v naravnem pripustu na vibriozo, kampilobakteriozo, leptospirozo, trihomoniazo, levkozo ter bakteriološko pregledati seme na onesnaženost z ubikvitarnimi bakterijami.
Vzorce odvzamejo veterinarski zavodi. Preiskavo opravi Veterinarska fakulteta v Ljubljani.
16. člen
Na govejo levkozo je treba pregledati 5% vseh plemenskih živali v osnovnih čredah na govedorejskih obratih organizacij in podjetij ter vse plemenske živali v osnovnih čredah na saniranih govedorejskih obratih organizacij združenega dela.
Vzorce krvi odvzamejo veterinarski zavodi. Preiskave seruma s preizkusom (precipitacije) v agarskem gelu opravi Veterinarska fakulteta v Ljubljani.
17. člen
Na leptospirozo je treba enkrat letno pregledati plemenske konje v kobilarni Lipica; v obratu Krumperk – BF Živinoreja; v rejskem centru Brdo pri Kranju; v Kmetijskem gospodarstvu Slovenska vas ter 20% vseh še nepregledanih plemenskih živali v osnovnih čredah govedorejskih obratov organizacij in podjetij po programu, ki ga določi občinska veterinarska inšpekcija.
Na leptospirozo je treba preiskati 20% vzorcev krvi plemenskih prašičev po programu, ki ga določi občinska veterinarska inšpekcija.
Vzorce krvi odvzamejo veterinarski zavodi. Vzorce krvi v prašičerejskih obratih odvzamejo veterinarski zavodi s sodelovanjem tehnične ekipe obratne veterinarske ambulante.
Serološke preiskave krvi opravi Veterinarska fakulteta v Ljubljani.
18. člen
Na kužno malokrvnost in theilerozo kopitarjev je treba preiskati vse kategorije kopitarjev v kobilarni Lipica in v obratu Krumperk BF – Živinoreja, v rejskem centru Brdo pri Kranju, Kmetijskem gospodarstvu Slovenska vas in vse žrebce plemenjake v Republiki Sloveniji.
Vzorce krvi odvzamejo veterinarski zavodi.
Serološki pregled vzorcev krvi z gelprecipitinskim testom (Cogginstest) opravi Veterinarska fakulteta v Ljubljani.
Na kužno malokrvnost je treba preiskati vse kopitarje v okuženih hlevih.
19. člen
Na hudo gnilobo čebelje zalege, povzročitelja Noseme apis in pršičavost je treba pregledati in preiskati čebelje družine vzrejevalcev matic in čebelje družine plemenilnih postaj, registriranih pri veterinarski službi. Omenjene družine je treba tretirati proti varoozi z registriranimi zdravili po navodilu proizvajalca.
Preglede in preiskave opravi Veterinarska fakulteta v Ljubljani.
Preglede na hudo gnilobo čebelje zalege se opravi spomladi ali jeseni (jesenski pregled velja do naslednjega pregleda).
Vzorce zimske mrtvice za preiskavo po tem členu vzamejo veterinarski zavodi in jih pošljejo Veterinarski fakulteti v Ljubljani.
Vzorce zimskih mrtvic je treba poslati do 31. marca 1994, preiskave pa morajo biti opravljene do 30. aprila 1994.
20. člen
Na vrtoglavost postrvi je treba v ribogojnicah pregledati enkrat letno postrvi, ki se vlagajo, prodajajo ali prevažajo. Vzorci mladic morajo biti poslani v preiskavo od 1. junija do 31. decembra 1994, vzorci tržnih rib pa ko to odredi občinski upravni organ, pristojen za veterinarsko inšpekcijo.
Na virusno hemoragično septikemijo postrvi je treba preiskati plemenske jate postrvi do 15. februarja 1994.
Na spomladansko viremijo, eritrodermatitis in vnetje ribjega mehurja pri krapih je treba do 15. maja 1994 preiskati krape iz registriranih rej, ki se vlagajo, prodajajo ali prevažajo, mladice krapov pa je treba preiskati do konca leta 1994.
Vzorce rib za preiskavo po tem členu vzamejo veterinarski zavodi in jih pošljejo Veterinarski fakulteti v Ljubljani.
21. člen
Iz občin Dravograd, Mozirje, Ravne na Koroškem, Prevalje, Nova Gorica, Idrija, Radlje ob Dravi, Maribor, Jesenice, Kranj, Radovljica, Tolmin in Tržič morajo veterinarski zavodi pošiljati vzorce kože s prsnega predela velikosti 10 x 20 cm od 20% odstreljenih gamsov.
Pri gamsih, za katere se sumi, da so okuženi z garjami, je treba vzeti del kože z roba spremenjenega mesta.
Preiskave opravi Veterinarska fakulteta v Ljubljani.
22. člen
Ta odredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 132301/049/93 0005
Ljubljana, dne 21. decembra 1993.
Minister
za kmetijstvo in gozdarstvo
dr. Jože Osterc l. r.

AAA Zlata odličnost