Uradni list

Številka 71
Uradni list RS, št. 71/1993 z dne 30. 12. 1993
Uradni list

Uradni list RS, št. 71/1993 z dne 30. 12. 1993

Kazalo

2582. Zakon o dohodnini, stran 3715.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
UKAZ
o razglasitvi Zakona o dohodnini
Razglašam Zakon o dohodnini, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 21. decembra 1993.
Št. 0100-159/93.
Ljubljana, dne 29. decembra 1993.
Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.
ZAKON O DOHODNINI
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
V Republiki Sloveniji so z dohodnino obdavčeni dohodki, določeni š tem zakonom.
2. člen
Viri dohodnine so:
– osebni prejemki;
– dohodki iz kmetijstva;
– dohodki iz dejavnosti;
– dohodki iz kapitala:
– dohodki iz premoženja;
– dohodki iz premoženjskih pravic.
3. člen
Viri iz prejšnjega člena se med letom obdavčujejo z davki, določenimi s tem zakonom kot podvrstami dohodnine.
Odmerjeni oziroma obračunani davki iz prejšnjega odstavka se odštejejo od dohodnine.
4. člen
Višina dohodnine in davkov, ki se od nje odštejejo, se ugotavlja po predpisih, ki Veljajo, na dan 1. januarja tistega leta, za katero se dohodnina odmerja, če s tem zakonom ni drugače določeno.
II. DOHODNINA
5. člen
Dohodnino plačuje fizična oseba s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji (rezident), ki ima v posameznem koledarskem letu na njenem območju dohodke iz 2. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: zavezanec) razen, če ni s tem zakonom drugače določeno.
Zavezanec je tudi fizična oseba, ki ni rezident Republike Slovenije, če je bivala na njenem območju nepretrgoma najmanj šest mesecev in je na tem območju dosegala dohodke iz 2. člena tega zakona.
6. člen
V osnovo za dohodnino se vštevajo:
– letni znesek plače, nadomestil plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja, izplačanih v denarju, bonih ali v naravi, razen povračil stroškov, ki jih je imel zavezanec v zvezi z delom, ter letni prejemki v obliki stimulacij in bonitet v zvezi z delovnim razmerjem (v
– nadaljnjem besedilu: plača), zmanjšani za plačane obvezne prispevke za socialno varnost in posebne prispevke, uvedene z zakoni;
– vsak posamezen prejemek, dosežen na podlagi pogodbe o delu, delovršne pogodbe oziroma od prevzema opravljanja storitev oziroma poslov na drugi podlagi, v višini od katere je bil obračunan davek od osebnih prejemkov;
– letni znesek pokojnine, od katere je bil obračunan davek od osebnih prejemkov, zmanjšan za posebne prispevke, uvedene z zakoni;
– katastrski dohodek od kmetijskih in gozdnih zemljišč, zmanjšan za katastrski dohodek zemljišč, za katera so priznane oprostitve in olajšave ter zmanjšan za obvezne prispevke za socialno varnost, ki se obračunavajo od katastrskega dohodka, za posebne prispevke, uvedene z zakoni in za pristojbine, uvedene s predpisi o gozdovih;
– dobiček, dosežen z opravljanjem dejavnosti, v višini, od katere je bil odmerjen davek iz dejavnosti, zmanjšan za olajšave, ki se priznajo po tem zakonu. Če se dobiček ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, se v osnovo za dohodnino všteje tako ugotovljen dobiček, zmanjšan za obvezne prispevke za socialno varnost in posebne prispevke, uvedene z zakoni;
– dobiček, dosežen s prodajo kapitala;
– letni znesek obresti na posojila, od katerih je bil odmerjen oziroma obračunan davek od dohodkov iz premoženja; – dohodki, doseženi z udeležbo pri dobičku;
– dohodki, doseženi z oddajanjem premoženja v najem v višini, od katere je bil odmerjen oziroma obračunan davek od dohodkov iz premoženja;
– dohodki iz premoženjskih pravic v višini od katere je bil odmerjen oziroma, obračunan davek od dohodkov iz premoženjskih pravic.
7. člen
Osnova za dohodnino še zmanjša za znesek, ki znaša 11% letne poprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji v letu, za katero se odmerja dohodnina.
8. člen
Osnova za dohodnino iz prejšnjega člena se zmanjša še za:
– letno poprečno plačo zaposlenih v Republiki Sloveniji v letu, za katero se dohodnina odmerja, invalidom s 100% telesno okvaro, če jim je bila priznana pravica do tuje nege in pomoči, na podlagi odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, centra za socialno delo ali občinskega upravnega organa, pristojnega za varstvo borcev in vojaških invalidov;
– 40% poprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji v letu, za katero se dohodnina odmerja, zavezancem, ki so imeli prejemke iz naslova plačila za začasno ali občasno opravljanje dela učencev in študentov, prejetih preko študentskih ali mladinskih organizacij, ki opravljajo dejavnost posredovanja dela na podlagi pogodbe o koncesiji, v skladu s predpisi na področju zaposlovanja;
– 8% poprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji v letu, za,katero se dohodnina odmerja, zavezancem po dopolnjenem 65. letu starosti.
9. člen
Osnova za dohodnino se zmanjša tudi za:
1. sredstva, vložena v vrednostne papirje, katerih izdajatelj je Republika Slovenija in katerih vračilni rok je daljši od 12 mesecev;
2. sredstva, porabljena za nakup ali gradnjo stanovanjske hiše ali stanovanja za rešitev stanovanjskega problema zavezanca, za vzdrževanje teh objektov in odpravo arhitekturnih in komunikacijskih ovir za invalida v teh objektih;
3. sredstva, ki jih lastnik naravne znamenitosti ali kulturnega spomenika vloži v njegovo vzdrževanje v letu, za katero se dohodnina odmerja, na podlagi dokumentacije izvajalca del, s katerim je strokovna organizacija za varstvo naravne in kulturne dediščine soglašala in na podlagi njene ugotovitve, da so izvedena dela prispevala k ohranjanju naravovarstvenih ali spomeniških lastnosti nepremičnine, ter sredstva, vložena v nakup likovnih del, leposlovnih knjig ter plošč umetniške vrednosti; če davčni organ dvomi, da gre za takšne predmete, da o tem mnenje minister za kulturo;
4. prispevke in premije, namenjene za povečanje socialne varnosti zavezanca na področjih pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zdravstvenega varstva in zaposlovanja, plačane pravnim osebam s sadežem na območju Republike Slovenije, ter znesek sredstev, vloženih v nakup zdravil, zdravstvenih in ortopedskih, pripomočkov;
5. sredstva za nakup, učbenikov in druge strokovne literature, namenjene pridobivanju izobrazbe;
6. plačane zneske za šolnine (npr. glasbeno, jezikovno, podiplomsko izobraževanje itd.)
7. plačane prostovoljne denarne prispevke in vrednost daril v naravi za humanitarne, kulturne, izobraževalne, znanstvene, športne, ekološke in religiozne namene, kadar so izplačani osebam, ki so v skladu s posebnimi predpisi organizirane, za opravljanje takšnih dejavnosti, ter navedeni prispevki oziroma darila, izplačana invalidskim organizacijam;
8. plačani znesek sredstev, ki jih zavezanec v skladu s pogodbo dodatno prispeva v okviru cene za telefonski priključek ali priključek za vodovod, kanalizacijo, plinovod, toplovod ali kabelsko televizijo, v celoti ali deloma zgrajen s sredstvi iz samoprispevka;
9. plačane zneske samoprispevka, uvedenega v skladu s predpisi o samoprispevku;
10. plačane članarine političnim strankam in sindikatom;
11. sredstva, vložena v nakup delnic zasebnih ali državnih skladov, ki so namenjena izključno razvoju znanosti in tehnologije;
12. znesek sredstev, ki jih lastnik vloži v obnovo denacionaliziranega premoženja do višine valorizirane zmanjšane vrednosti denacionaliziranega premoženja v primerjavi z vrednostjo premoženja ob podržavljenju.
Zmanjšanje osnove po 1. in 11. točki prejšnjega odstavka se prizna za vsak vrednostni papir samo enkrat.
Zmanjšanje osnove za namene po tem členu lahko znaša največ 3% osnove za dohodnino iz 6. člena tega zakona, razen zmanjšanja po 9. točki prvega – odstavka tega člena.
Zmanjšanje osnove, za namene po tem členu se zavezancu prizna pod pogojem, da so bila sredstva porabljena osebno za zavezanca in da so bila dokazana z dokumenti, ki glasijo na njegovo ime.
10. člen
Zavezancem, ki vzdržujejo družinske člane, se prizna posebna olajšava. Za prvega otroka in za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana se osnova zmanjša za znesek, ki znaša 10% letne poprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji. Za vsakega nadaljnjega otroka se olajšava poveča za 5% navedene plače.
Za otroka z zmerno, težjo in težko motnjo v telesnem in duševnem razvoju znaša olajšava 50% letne poprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji.
Če ima vzdrževani družinski član lastne dohodke, se znesek olajšave zmanjša za toliko, kolikor so znašali letni dohodki tega člana. Znesek olajšave se ne zmanjša za prejemke iz 4. točke 19. člena tega zakona, prispevek za preživljanje otroka, štipendije in plačila učencem, dijakom in študentom za opravljeno obvezno praktično delo v vzgojno izobraževalnem procesu, za prejemke iz naslova plačila za začasno ali občasno opravljanje dela učencev in študentov, prejetih preko študentskih ali mladinskih organizacij, ki opravljajo dejavnost posredovanja dela na podlagi pogodbe o koncesiji, v skladu s predpisi na področju zaposlovanja in za sorazmerni del družinske pokojnine, ki jo prejema vzdrževani družinski član.
Če zavezanec ni vse leto vzdrževal družinskega člana, se za priznanje olajšave upošteva le čas, ko je zavezanec takega člana dejansko preživljal. in v tem času doseženi lastni dohodki tega člana.
11. člen
Vzdrževani družinski člani po tem zakonu so:
– zakonec, ki nima lastnih sredstev za preživljanje ali so ta manjša od višine posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana, predpisane v prvem odstavku 10. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: posebna olajšava), in razvezani zakonec, če mu je s sodbo oziroma dogovorom, sklenjenim po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, priznana pravica do preživnine; razvezanemu zakoncu se plačana preživnina prizna do višine posebne olajšave;
– oseba, ki nima lastnih sredstev za preživljanje ali so ta manjša od višine posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana, ki je v celem letu, za katero se dohodnina odmerja, živela z zavezancem v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo;
– otroci oziroma posvojenci do 18. leta starosti; če nadaljujejo šolanje na srednji, višji ali visoki stopnji in niso v delovnem razmerju največ do 26. leta starosti, po 26. letu starosti pa, če imajo status rednega študenta; za delo nezmožen otrok oziroma posvojenec pa ne glede na starost. Izjemoma se šteje za vzdrževanega otroka tudi otrok oziroma posvojenec starejši od 18 let, ki se izobražuje, in je za delo sposoben, če je prijavljen pri službi za zaposlovanje in živi s starši oziroma posvojitelji v skupnem gospodinjstvu ter nima lastnih sredstev za preživljanje oziroma so ta manjša od višine posebne olajšave;
– pastorek, pod pogoji iz prejšnje alinee, če starša nista zavezanca za dohodnino;
– vnuk, če ima zavezanec pravico do posebne olajšave za enega od njegovih staršev ali če vnuk nima staršev;
– starši oziroma, posvojitelji zavezanca, če nimajo lastnih sredstev za preživljanje oziroma so ta manjša od višine posebne olajšave. Olajšava se prizna pod pogojem, da starši oziroma posvojitelji živijo z zavezancem v skupnem gospodinjstvu ali so v institucionalnem varstvu v socialno varstvenem zavodu ali v drugi družini in zavezanec krije stroške teh storitev. Olajšava se uveljavi na podlagi potrdila o plačilih. Olajšava se prizna pod enakimi pogoji tudi za starše oziroma posvojitelje zavezančevega zakonca, če zakonec ni zavezanec za dohodnino.
Za istega vzdrževanega družinskega člana se prizna posebna olajšava samo enemu zavezancu, drugemu pa le morebitna razlika do celotne višine olajšave. Če se zavezanci ne morejo sporazumeti, kdo izmed njih bo uveljavil pravico do posebne olajšave za istega vzdrževanega družinskega člana, se prizna vsakemu zavezancu sorazmerni del olajšave. Za otroka, za katerega zavezanec na podlagi sodne odločbe, sporazuma ali dogovora o preživljanju, sklenjenega po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, prispeva za njegovo preživljanje, lahko zavezanec uveljavlja posebno olajšavo do višine, določene v 10. členu tega zakona. Če je prispevek zavezanca manjši od njemu pripadajočega dela posebne olajšave ali če zavezanec ne prispeva za preživljanje otroka, se razlika do njemu pripadajočega dela ali celotni del njemu pripadajoče posebne olajšave prizna staršu, kateremu je otrok zaupan.
Zavezancu, ki mu je kmetijstvo in z njim povezane dejavnosti edini vir dohodkov, se prizna posebna olajšava za vzdrževane družinske člane tudi za vse člane gospodinjstva, ki sodelujejo pri. doseganju dohodka iz kmetijstva in jim je to edini vir dohodkov, pod pogojem, da njegov zakonec nima drugih lastnih dohodkov. V takem primeru pripada zavezancu posebna olajšava tudi za otroke družinskih članov, katerim bi pripadala posebna olajšava po tretji alinei prvega odstavka tega člena, če bi bili zavezanci za dohodnino.
12. člen
Stopnje dohodnine so:
--------------------------------------------------------------
Če znaša letna osnova SIT                    Znaša davek
       nad           do              SIT                   SIT
--------------------------------------------------------------
   450.000          17%
   450.000      900.000     76.500 + 35%           nad 450.000
   900.000     1.350.00    234.000 + 37%           nad 900.000
 1.350.000    1,800.000    400.500 + 40%         nad 1,350.000
 1.800.000    2,700.000    580:500 + 45%         nad 1.800.000
 2.700.000                 985.500 + 50%         nad 2.700.000
--------------------------------------------------------------
Zneski iz prejšnjega odstavka se valorizirajo s koeficientom porasta poprečne mesečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji po podatkih Zavoda Republike Slovenije za statistiko leta, za katero se opravi valorizacija, glede na predhodno leto.
Valorizirane zneske ugotovi minister za finance in jih objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
13. člen
Dohodki za dela, ki jih je zavezanec ustvarjal dalj kot eno leto, in dohodki, ki izvirajo iz preteklih letali jih je zavezanec prejel za več let vnaprej, se vštejejo v celoti v osnovo za dohodnino leta, v katerem jih je zavezanec prejel, in obdavčijo po poprečni stopnji dohodnine enoletnih prejemkov.
Za ugotovitev poprečne stopnje dohodnine enoletnih prejemkov se pri dohodkih iz prejšnjega odstavka; pri katerih se lahko ugotovi višina dohodka leta, za katero se dohodnina odmerja, upošteva ugotovljena višina prejemka tega leta.
Če razmejitev dohodkov po letih ni možna, se prejeti dohodek, ki se nanaša na več let, razdeli na toliko enakih delov, na kolikor let se nanaša, in se v osnovo za ugotovitev poprečne stopnje vključi del dohodka, ki odpade na eno leto.
14. člen
Odmerjena dohodnina se zmanjša za višino odmerjenih oziroma obračunanih davkov od posameznih vrst dohodkov.
Če je bil od dohodkov, ki se vštevajo v osnovo za dohodnino, plačan davek v tujini, se odmerjena dohodnina zmanjša za ta davek.
Če je bil zavezancu pri odmeri davka od posamezne vrste dohodka v celoti ali deloma odpisan dolg pri posamezni vrsti davka, se za znesek odpisanega davka zmanjša dohodnina.
III. OBDAVČITEV POSAMEZNIH VRST DOHODKOV
1. Davek od osebnih prejemkov
15. člen
Zavezanec za davek od osebnih prejemkov je fizična oseba s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki prejema:
- plačo iz delovnega razmerja;
– pokojnino;
– prejemke, dosežene na podlagi pogodbe o delu, delovršne pogodbe oziroma od prevzema opravljanja storitev in poslov na drugi podlagi;
– državno ali drugo nagrado.
Zavezanec po prvi alinei prejšnjega odstavka je tudi rezident Republike Slovenije, ki prejema plačo iz tujine za delo na območju Republike Slovenije.
Zavezanec po drugi alinei prvega odstavka tega člena je tudi rezident Republike Slovenije, ki prejema pokojnino iz tujine.
Zavezanec po tretji alinei prvega odstavka tega člena je tudi rezident Republike Slovenije, ki opravlja storitve in posle na območju Republike Slovenije za tujo pravno. in fizično osebo.
Fizična oseba, ki ni rezident Republike Slovenije, je zavezanec za davek, od prejemkov po prvi alinei prvega odstavka tega člena, če je delovno razmerje sklenjeno v Republiki Sloveniji, in po tretji alinei prvega odstavka tega člena, če so ti prejemki, doseženi z opravljanjem storitev in poslov na območju Republike Slovenije.
16. člen
Osnova za davek, od osebnih prejemkov je:
– plača, nadomestilo plače in drugi prejemki iz delovnega razmerja, zmanjšani za plačane obvezne, prispevke za socialno varnost, izplačani v denarju, bonih ali v naravi, razen povračil stroškov, ki jih je imel zavezanec v zvezi z delom ter prejemki v obliki stimulacij in bonitet v zvezi z delovnim razmerjem. Povračila stroškov, ki jih je imel zavezanec v zvezi z delom, se ne vštevajo v osnovo za davek največ do višine, ki je določena s predpisom Vlade Republike Slovenije;
– plača, dosežena z delom v tujini na podlagi delovnega razmerja, sklenjenega v državi v višini plače za enaka dela v državi, zmanjšana za plačane obvezne prispevke za socialno varnost;
– pokojnina, povečana s koeficientom poprečne stopnje davka od osebnih prejemkov, ki se plačuje od plače iz delovnega razmerja: koeficient ugotovi minister za finance in ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije;
– vsak posamezni bruto prejemek iz tretje alinee prvega odstavka 15. člena tega zakona, izplačan v denarju, bonih ali v naravi, z vštetimi povračili stroškov, zmanjšan za 10%;
– vsak posamezni bruto prejemek iz četrte alinee prvega odstavka 15. člena tega zakona, izplačan v denarju. bonih ali v naravi.
Zmanjšanje osnove za dohodnino po 7. členu, prvi in tretji alinei 8. člena ter posebna olajšava za vzdrževane družinske člane po 10. členu tega zakona se upošteva že pri odmeri davka od osebnih prejemkov po prvi, drugi in tretji alinei prvega, odstavka tega člena. Pri odmeri davka od osebnih, prejemkov po četrti alinei prvega odstavka tega člena se upošteva zmanjšanje osnove za dohodnino po drugi alinei 8. člena hkrati z zmanjšanjem po 7. členu tega zakona. Kriterij za ugotovitev višine zmanjšanja je poprečna plača zaposlenih v Republiki Sloveniji iz predpreteklega meseca.
Posebna olajšava za vzdrževane družinske člane se prizna pri obdavčitvi plače in pokojnine na podlagi skupne pisne izjave o vzdrževanih družinskih članih, ki jo je zavezanec dolžan predložiti izplačevalcu osebnih prejemkov, Če skupna pisna izjava ni podana, se zavezancu upošteva le sorazmerni del posebne olajšave.
Za določitev osnove po tretji alinei prvega odstavka tega člena se pri družinski pokojnini upošteva število družinskih članov, ki jo prejemajo.
17. člen
Stimulacije in bonitete iz prve alinee prvega odstavka. prejšnjega člena, ki se vštevajo v osnovo za davek od osebnih prejemkov, so:
1. plačila delodajalca za:
– neobvezno pokojninsko in zdravstveno zavarovanje;
– druga osebna zavarovanja;
– stroške nastanitve;
– stroške izobraževanja, ki niso v zvezi z zaposlitvijo;
2. razlika med revalorizacijskimi obrestmi in obrestmi, ki jih je delodajalec obračunal od posojila, danega delavcu. Revalorizacijske obresti se obračunavajo na podlagi rasti cen na drobno v mesecu pred mesecem, v katerem se izplača plača, v katero se vštevajo obresti od danega posojila; boniteta se ne ugotavlja, če je s pogodbo pismeno dogovorjena valutna klavzula;
3. znesek popustov, ki jih delodajalec da delavcu na svoje proizvode, trgovsko blago in storitve;
4. vrednost daril delodajalca, če ta v mesecu, v katerem je prejeto darilo, presega 5% poprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji predpreteklega meseca pred mesecem, v katerem se izplača plača, v katero se všteva vrednost darila;
5. uporaba osebnega vozila,, danega delavcu, tudi za privatne namene, ne glede na način, kako je delodajalec pridobil vozilo. V osnovo za davek se šteje 0.5% knjižne vrednosti osebnega vozila mesečno ob upoštevanju enakomernega časovnega amortiziranja ter letne amortizacijske stopnje v višini 15%. Če delavec vodi evidenco o prevoženih kilometrih za privatne namene, se v osnovo za davek všteje znesek kilometrine, ki bi jo prejel za prevožene kilometre z lastnim vozilom oziroma 70% tega zneska; če krije stroške goriva sam.
18. člen
Stopnje davka od osebnih prejemkov so:
---------------------------------------------------------------
Če znaša osnova za davek.
poprečne plače predpreteklemu
meseca zaposlenih v Republiki Sloveniji
(v nadaljnjem besedilu: pop. MP)
   Nad       do    znaša davek
---------------------------------------------------------------
            50%                      17%
   50%     100%    50% pop.MP*       17% + 35% nad  50% pop. MP
  100%     150%    50% pop.MP*       52% + 37% nad 100% pop. MP
  150%     200%    50% pop.MP*       89% + 40% nad 150% pop. MP
  200%     300%    50% pop.MP*      129% + 45% nad 200% pop. MP
  300%             50% pop.MP*      219% + 50% nad 300% pop. MP
---------------------------------------------------------------
Če se plača oziroma pokojnina izplača v več delih se ob izplačilu zadnjega dela plače oziroma pokojnine ugotovi višina mesečne plače oziroma pokojnine in izvrši obračun davka ter poračun, plačanega davka od posameznih delov plače oziroma pokojnine.
Če se prejemki, ki se vštevajo v osnovo za davek, izplačajo za več mesecev skupaj, se davek obračuna od celotnega prejemka po poprečni stopnji davka od enomesečnega prejemka.
Stopnja davka od osebnih prejemkov, iz tretje in četrte alinee 15. člena tega zakona je 25%.
19. člen
Davka od osebnih prejemkov se ne plačuje od:
1. prejemkov po predpisih o vojaških invalidih, in civilnih invalidih vojne;
2. plačil za delo med rehabilitacijo;
3. prejemkov iz naslova:
– jubilejnih nagrad,
– odpravnin ob upokojitvi,
– odpravnin, izplačanih zaradi prenehanja delovnega razmerja iz operativnih razlogov po predpisih o delovnih razmerjih,
– denarnih nadomestil, izplačanih v enkratnem znesku po predpisih o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti,
– enkratnih solidarnostnih pomoči;
4. prejemkov iz naslova:
– varstvenega dodatka k pokojnini,
– denarne pomoči za brezposelnost,
– družbene pomoči otrokom,
– denarne pomoči kot edinega vira preživljanja ter denarnega dodatka po zakonu o socialnem varstvu,
– enkratne denarne pomoči po posebnih predpisih;
5. prejemkov iz naslova rejnin ter oskrbe v tuji družini;
6. prejemkov iz naslova nadomestila za invalidnost, ki jih prejemajo osebe, po predpisih o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb ter od dodatka za telesno okvaro po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju;
7. dodatkov za pomoč in postrežbo;
8. prejemkov od občasnega dela invalidov, ki so vključeni v institucionalno varstvo po zakonu o socialnem varstvu;
9. plačil učencem, dijakom in študentom za opravljeno obvezno praktično delo v vzgojno izobraževalnem procesu;
10. štipendij učencev, dijakov in študentov;
11. plačil pirotehnikom za uničevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev;
12. prejemkov iz naslova medsebojne sosedske pomoči med kmečkimi gospodarstvi pod pogoji, ki jih določi minister za kmetijstvo in gozdarstvo v soglasju z ministrom za finance;
13. prejemkov fizičnih oseb, ki niso rezidenti Republike Slovenije, če je tako določeno z mednarodno, pogodbo, ki jo je ratificirala Republika Slovenija.
20. člen
Od plače in plačil, prejetih za delo pri diplomatsko-konzularnem predstavništvu ali mednarodni organizaciji oziroma pri predstavniku ali uslužbencu takšnega predstavništva ali organizacije v Republiki Sloveniji, ne plačujejo davka:
1. šefi tujih diplomatsko-konzularnih predstavništev in diplomatsko-konzularni funkcionarji, ki so pooblaščeni za diplomatsko-konzularne funkcije ter njihovi družinski člani, ki sestavljajo njihovo gospodinjstvo, če ti gospodinjski člani niso slovenski državljani;
2. diplomatsko-konzularni uslužbenci, ki opravljajo administrativno in tehnično delo pri tujih diplomatsko-konzularnih predstavništvih ter njihovi družinski člani, ki sestavljajo njihovo gospodinjstvo, če ti družinski člani niso slovenski državljani ali če nimajo stalnega prebivališča v Sloveniji;.
3. hišno osebje diplomatsko-konzularnih predstavništev ter mednarodnih organizacij in zasebno hišno osebje, zaposleno pri šefih mednarodnih organizacij, če niso slovenski državljani ali če nimajo stalnega prebivališča v Sloveniji;
4. funkcionarji, strokovnjaki in administrativno osebje mednarodnih organizacij, če niso slovenski državljani; če so slovenski državljani pa v primeru, če je tako določeno z mednarodno pogodbo, ki jo je ratificiraj Republika Slovenija.
Davka od osebnih prejemkov tudi ne plačujejo častni diplomatsko-konzularni funkcionarji tujih diplomatsko-konzularnih predstavništev od tistih plač in plačil, ki jih dobivajo od države, ki jih je imenovala za opravljanje diplomatsko-konzularnih funkcij.
21. člen
Zavezancu, ki dosega plačo z delom v tujini na podlagi delovnega razmerja, sklenjenega v državi, se obračunani davek zmanjša za sorazmerni del v tujini plačanega davka, ki odpade na plačo, ki v Republiki Sloveniji predstavlja osnovo za davek od osebnih prejemkov.
Zavezancu, ki prejema pokojnino iz tujine, se obračunani davek zmanjša za davek, ki je bil od te pokojnine. plačan v tujini.
22. člen
Davek, od osebnih prejemkov obračuna in vplača izplačevalec teh prejemkov, če ni s tem zakonom drugače določeno.
2. Davek od. dohodka iz kmetijstva
23. člen
Zavezanec za davek od dohodka iz kmetijstva (v nadaljnjem besedilu: davek iz kmetijstva) je fizična oseba, ki je kot lastnik, imetnik pravice uporabe ali uživalec zemljišča vpisana v katastrskem operatu po stanju na dan 31. decembra pred letom, za katero se davek odmerja (v nadaljnjem besedilu: zavezanec).
Če uporablja zemljišče kdo, ki ni vpisan v zemljiškem katastru kot njegov lastnik, imetnik pravice uporabe ali uživalec in tudi ni zakupnik, lahko davčni organ davek iz kmetijstva odmeri uporabniku zemljišča.
Spremembe glede zavezanca za davek iz kmetijstva in katastrskega dohodka, ki nastanejo med letom, veljajo od 1. januarja naslednjega leta, če so na predpisan način priglašene v roku, ki ga določajo predpisi o vzdrževanju zemljiškega katastra.
Za geodetske zadeve pristojni občinski upravni organ je dolžan o spremembah iz prejšnjega odstavka obvestiti izpostavo Republiške uprave za javne prihodke (v nadaljnjem besedilu: izpostava) tudi v primerih, ko te do 31. decembra tekočega leta še niso bile izvršene v katastrskem operatu.
24. člen
Če sestavlja več lastnikov, imetnikov pravice uporabe ali uživalcev zemljišča eno samo gospodinjstvo, je zavezanec eden izmed polnoletnih članov kot predstavnik gospodinjstva. Z gospodinjstvom je mišljena skupnost življenja, pridobivanja in trošenja sredstev.
25. člen
Osnova za davek iz kmetijstva je katastrski dohodek kmetijskih in gozdnih zemljišč, ugotovljen po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka.
26. člen
Zavezanec, ki vlaga lastna sredstva v preureditev prostorov v turistične namene, v graditev in adaptacijo gospodarskih poslopij, v nabavo kmetijske in gozdarske mehanizacije in naprav ter vlaga lastna sredstva v gozdove, razen za pogozdovanje, lahko uveljavlja znižanje katastrskega dohodka v višini. 25% vloženih sredstev za dobo štirih let.
Kaj se šteje za vlaganja lastnih sredstev v gozdove ter za kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo in naprave, predpiše minister za kmetijstvo in gozdarstvo v soglasju z ministrom za finance.
Znižanje katastrskega dohodka ne more presegati zneska štirikratnega katastrskega dohodka, ugotovljenega za leto, v katerem je zavezanec vložil lastna sredstva, za namene iz prvega odstavka tega člena,
Zavezanec uveljavlja znižanje katastrskega dohodka z vlogo pri izpostavi, ki je pristojna za odmero davka, v 30 dneh po vložitvi lastnih sredstev za namene iz prvega odstavka tega člena. Vlogi priloži dokazila o višini vloženih lastnih sredstev. Znižanje katastrskega dohodka se prizna od 1. januarja leta, v katerem je zavezanec vložil- lastna sredstva. Če vloga ni vložena niti do konca leta, v katerem je zavezanec vložil lastna sredstva, se znižanje katastrskega dohodka prizna od 1. januarja naslednjega leta.
27. člen
Stopnje davka iz kmetijstva so:
– 0% od osnove, ki znaša do 30% poprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji v preteklem letu;
– 8% od osnove; ki presega 30% poprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji v preteklem letu.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka plačuje fizična oseba, ki ni rezident Republike Slovenije in na njenem območju dosega dohodek iz kmetijstva, davek iz kmetijstva po stopnji. 17%.
28. člen
Davek iz kmetijstva odmerja in pobira izpostava, na območju katere ima zavezanec stalno prebivališče.
Zavezancu, ki ni rezident Republike Slovenije, odmerja in pobira davek iz kmetijstva izpostava, ha območju katere je zemljišče.
29. člen
Davek iz kmetijstva se plačuje od katastrskega dohodka vsakega zemljišča, ki je sposobno za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo in je v zemljiškem katastru uvrščeno v katastrsko kulturo.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se davka iz kmetijstva ne plačuje od katastrskega dohodka:
1. zemljišča, ki ga je pristojni upravni organ na podlagi zakona prepovedal izkoriščati za kmetijsko proizvodnjo;
2. zemljišča, ki ga je zavezanec oddal skladno s predpisi o preživninskem varstvu kmetov zaradi uveljavljanja pravice do preživninskega varstva;
3. zemljišča, katerega pridelki so udeleženi v proizvodnji, za katero še Odmerja davek iz dejavnosti;
4. zemljišča, za katerega je bila plačana odškodnina za spremembo namembnosti kmetijskega oziroma gozdnega zemljišča.
Oprostitev iz prejšnjega odstavka uveljavlja zavezanec z vlogo in dokazili, ki jih vloži v 30 dneh po nastanku pogojev za oprostitev, pri izpostavi, ki je pristojna za odmero davka in se prizna v sorazmernem delu od prvega dne naslednjega meseca po uveljavitvi oprostitve.
30. člen
Davka iz kmetijstva so trajno oproščeni dohodki od:
1. zemljišč, na katerih so nasipi, kanali, prekopi in jezovi, objekti za potrebe obrambe in zaščite, obrambni nasipi, vrbni in drugi zaščitni nasadi ter varovalni gozdovi. rovi in druge naprave iz zemlje, ki so potrebne za obrambo pred poplavami in za osuševanje ali namakanje ter od zemljišč znotraj visokovodnih nasipov;
2. zemljišč v obmejnem pasu in zemljišč pod visokonapetostnimi daljnovodi, če je izkoriščanje takih zemljišč onemogočeno ali omejeno.
Oprostitve iz prejšnjega odstavka uveljavlja zavezanec z vlogo in dokazili, ki jih vloži v 30 dneh po nastanku pogojev za oprostitev pri izpostavi, ki je pristojna za odmero davka, razen za varovalne gozdove. Podatke za varovalne gozdove izpostavi sporoči Zavod za gozdove Slovenije. Oprostitev se prizna od prvega dne naslednjega meseca po uveljavitvi oprostitve.
Oprostitve iz prvega odstavka tega člena prenehajo, če se zemljišče preneha uporabljati v namen, ki daje pravico do oprostitve.
Prenehanje razlogov za oprostitev po tem členu mora davčni zavezanec oziroma Zavod za gozdove Slovenije sporočiti izpostavi.
31. člen
Davka iz kmetijstva so začasno oproščeni dohodki od:
1 zemljišč, ki so bila neuporabna pa so z investicijami zavezanca postala uporabna, 5 let od začetka usposabljanja zemljišča;
2. zemljišč, na katerih se zasadijo novi vinogradi, 5 let;
3. zemljišč, na katerih se zasadijo novi sadovnjaki in drugi dolgoletni nasadi, 6 let;
4. kmetijskih zemljišč, ki se pogozdijo, 20 let. Oprostitve iz prejšnjega odstavka se priznajo, če so bila dela opravljena strokovno in skladno s programi razvoja kmetijstva in gozdarstva v Republiki Sloveniji.
Oprostitve po tem členu uveljavlja zavezanec z vlogo, ki jo vloži pri izpostavi, ki je pristojna za odmero davka. Vlogo je treba vložiti do konca leta, v katerem so nastali pogoji za oprostitev. Če vloga ni pravočasno vložena, se oprostitev prizna šele od 1. januarja naslednjega leta, za pretekla leta pa še trajanje oprostitve skrajša. Davčni organ odloči o zahtevi na podlagi podatkov oziroma mnenja za kmetijstvo in gozdarstvo pristojnega občinskega upravnega organa.
32. člen
Če pride na podlagi odločbe državnega organa ali na podlagi pogodbe, ki nadomešča razlastitev do spremembe v lastnini zemljišča, se na zahtevo zavezanca ali državnega organa odpiše del davka iz kmetijstva, ki odpade na to zemljišče, in sicer za dobo, v kateri zavezanec zaradi takih sprememb od njega ni imel dohodka, čeprav postopek za izvedbo sprememb še ni končan.
33. člen
Če je bil donos na posamezni kmetijski parceli ali na več kmetijskih parcelah manjši zaradi naravnih nesreč, rastlinskih bolezni in škodljivcev, ali zaradi drugih izrednih dogodkov, ki jih zavezanec ni mogel preprečiti, se prizna posebna olajšava.
Olajšava se prizna tako, da se katastrski dohodek vsake take parcele posebej zmanjša za toliko odstotkov, za kolikor se je na njej zmanjšal donos. Če znaša skupno zmanjšanje katastrskega dohodka po prejšnjem stavku v primerjavi s celotnim katastrskim dohodkom zavezanca od kmetijskih zemljišč v enem koledarskem letu več kot
20%, se katastrski dohodek kmetijskih zemljišč zmanjša za znesek, ki ustreza ugotovljenemu odstotku. Davek se odmeri od zmanjšanega katastrskega dohodka kmetijskih zemljišč.
34. člen
Če je bil donos na posamezni gozdni parceli ali na več gozdnih parcelah manjši zaradi naravnih nesreč (požar, vetrolom, žledolom in podobno), rastlinskih bolezni in škodljivcev, ali zaradi drugih izrednih dogodkov, ki jih zavezanec ni mogel preprečiti, se prizna posebna olajšava. Olajšava se prizna tako, da se katastrski dohodek vsake take parcele posebej zmanjša za toliko odstotkov, za kolikor se je rta njej zmanjšal donos. Če znaša skupno zmanjšanje katastrskega dohodka po prejšnjem stavku v primerjavi s celotnim katastrskim dohodkom zavezanca od gozdnih zemljišč v enem koledarskem letu več kot 20% se katastrski dohodek gozdnih zemljišč zmanjša za znesek, ki ustreza ugotovljenemu odstotku. Davek se odmeri od zmanjšanega katastrskega, dohodka gozdnih zemljišč. Olajšava se prizna za dobo 6 let.
35. člen
Zavezanec lahko uveljavlja olajšavo za nastalo škodo iz 33. in 34. člena tega zakona s posebno vlogo v 15 dneh po nastanku škode pri izpostavi, ki je pristojna za odmero davka. Če je škoda nastala na kmetijskih oziroma gozdnih zemljiščih na širšem območju občine, lahko cenilna komisija oceni škodo brez posebne vloge zavezanca s tem, da sama zagotovi vse podatke, ki so potrebni za ocenitev nastale škode. O zahtevi odloča davčni organ na podlagi ocenjene škode. Škodo na kmetijskih zemljiščih oceni cenilna komisija, ki jo imenuje izvršni svet občine, na območju katere zemljišče leži, na gozdnih zemljiščih pa cenilna komisija, ki jo imenuje Zavod za gozdove Slovenije za območje izpostave, na katerem zemljišče leži.
36. člen
Metodologijo za ocenitev škode iz 33. in 34. člena tega zakona predpiše minister za kmetijstvo in gozdarstvo v soglasju z ministrom za finance.
3. Davek od dohodkov iz dejavnosti
37. člen
Zavezanec za davek od dohodkov iz dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek iz dejavnosti) je fizična oseba, ki opravlja dejavnost (v nadaljnjem besedilu: zasebnik) in je vpisana v ustrezni register ali drugo predpisano evidenco na območju Republike Slovenije.
38. člen
Davek iz dejavnosti se, ne glede na določbe prejšnjega člena, plačuje tudi od dohodkov, doseženih:
– z rejo perutnine in drugih živali, ki ni vezana na doma pridelano krmo, ribolovom ter gojenjem rib in školjk;
– s trsničarstvom, drevesničarstvom, proizvodnjo vrtnin in cvetja ter gob;
– z opravljanjem kmetijskih storitev drugim s kmetijsko mehanizacijo.
39. člen
Zasebniki, razen zasebnikov iz 53. in 54. člena tega zakona, so dolžni voditi poslovne knjige oziroma evidence,
Vrste in način vodenja poslovnih knjig oziroma evidenc predpiše minister za finance.
40. člen
Davčna osnova za davek iz dejavnosti je dobiček.
41. člen
Dobiček zasebnika se ugotovi tako, da se od prihodkov, ustvarjenih v koledarskem letu, odštejejo odhodki.
Za ugotavljanje ustvarjenih prihodkov in odhodkov se uporabljajo predpisi o obdavčitvi dobička pravnih oseb, če ni is tem zakonom drugače določeno.
42. člen
Plače delavcev se priznavajo naj več do višine, ki je določena v skladu s splošno kolektivno pogodbo ali s kolektivno pogodbo med delavci in zasebnimi delodajalci, drugi prejemki in povračila stroškov v zvezi z delom pa se priznavajo največ do višine, ki je določena s predpisom Vlade Republike Slovenije.
43. člen
Med odhodke se zasebniku priznavajo tudi obračunani obvezni prispevki za socialno varnost, potni stroški v zvezi s službenimi potovanji, stroški prehrane med delom in stroški dela na terenu v skladu s predpisom Vlade Republike Slovenije.
Zasebniku se za uporabo osebnega motornega vozila pri opravljanju dejavnosti priznajo stroški v višini kilometrine v skladu s predpisom Vlade Republike Slovenije.
44. člen
Med odhodke po tem zakonu se ne štejejo:
– denarne kazni;
– zamudne obresti od nepravočasno plačanih davkov in prispevkov:
45. člen
Davčna osnova za davek iz dejavnosti se ugotavlja po podatkih iz davčne napovedi, ki temelji na podatkih iz poslovnih knjig.
Če davčni organ ugotovi prihodke, ki jih zavezanec ni napovedal, te prihodke prišteje k napovedanim prihodkom. Napovedani odhodki se v tem primeru povečajo le, če zavezanec predloži dokumentacijo o odhodkih, ki odpadejo na tako povečani prihodek.
Davčni organ določi davčno osnovo s cenitvijo prihodkov in odhodkov, če:
– zavezanec ne vloži davčne napovedi ali jo vloži brez podatkov, potrebnih za odmero;
– ugotovi, da napovedani prihodki niso sorazmerni napovedanim odhodkom, razen če zavezanec ne navede upravičenih razlogov;
– zavezanec vloži davčno napoved, vendar ne predloži poslovnih knjig in evidenc, ki jih je dolžan voditi ali so knjige in evidence vsebinsko napačne ali če kažejo take bistvene formalne pomanjkljivosti, ki opravičujejo sum glede njihove vsebinske pravilnosti.
Davčni organ opravi cenitev na podlagi podatkov o načinu in obsegu zavezančevega poslovanja ter obsega zaposlovanja delavcev.
Pri cenitvi prihodkov in odhodkov se lahko davčni organ opre tudi na normative porabe materiala, energije in delovnih ur fizičnih, in pravnih oseb, ki opravljajo enako ali sorodno dejavnost.
S cenitvijo določena davčna osnova se zniža le, če zavezanec dokaže, da je osnova nižja.
Zavezancu, kateremu je bila določena davčna osnova s cenitvijo prihodkov in odhodkov, se davčna osnova lega leta ne zmanjša za sredstva, porabljena za pokrivanje izgub iz preteklega leta in za vlaganje lastnih sredstev v nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo osnovnih sredstev.
46. člen
Če je razlika med prihodki, vključno s povečanjem davčne osnove, in odhodki, vključno z zmanjšanjem davčne osnove, negativna, zavezanec izkaže izgubo.
Tako izkazano izgubo lahko zavezanec pokriva z zmanjšanjem davčne osnove v naslednjih petih letih.
Pokrivanje izgube po prejšnjem odstavku ne sme presegati višine tekoče ugotovljene davčne osnove.
Pri zmanjševanju davčne osnove na račun izgub iz preteklih let, se davčna osnova najprej zmanjša za izgubo starejšega datuma.
47. člen
Zavezanec lahko v letni davčni napovedi uveljavlja 10% znižanje davčne osnove za vlaganja lastnih sredstev v nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo osnovnih sredstev.
Znižanje davčne osnove se prizna za dobo štirih let.
Če zavezanec ob koncu četrtega odmernega leta v napovedi za davek iz dejavnosti ne dokažeš, da je znesek znižane davčne osnove porabil za namene iz prvega odstavka tega člena, se za ta znesek poveča davčna osnova.
48. člen
Zavezanec lahko v letni davčni napovedi uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 20% investiranega zneska v opredmetena osnovna sredstva. Če davčni zavezanec proda oziroma odtuji opredmeteno osnovno sredstvo prej kot v treh letih, po letu, v katerem je. izkoristil davčno: olajšavo iz prvega, odstavka tega člena, mora za znesek izkoriščene davčne olajšave povečati davčno osnovo, in sicer v letu prodaje oziroma odtujitve sredstva.
49. člen
Stopnje davka iz dejavnosti so:
-------------------------------------------------------------------
če znaša osnova za
davek poprečne letne
plače, zaposlenih v
Republiki Sloveniji v
letu za katero se
davek odmerja
    nad         do      znaša davek
-------------------------------------------------------------------
               80%                           15%
    80%       320%       80% pop.LP    15% + 25% nad     80% pop.LP
   320%       640%       80% pop.LP    90% + 35% nad    320% pop.LP
   640%       960%       80% pop.LP   230% + 45% nad    640% pop.LP
   960%                  80% pop.LP   410% + 50% nad    960% pop.LP
-------------------------------------------------------------------
50. člen
Zavezancu, ki za nedoločen čas zaposli pripravnika oziroma delavca, ki prvič sklene delovno razmerje in delavca, ki je prijavljen pri službi za zaposlovanje, se davčna osnova zniža za znesek, ki je enak 50% plače tega delavca.
Davčna olajšava iz prejšnjega odstavka se prizna za prvih 12 mesecev zaposlitve teh oseb.
Zavezancu, ki zaposluje invalidne osebe po predpisih o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb, se za vsako takšno osebo davčna osnova zniža za 50% plače teh oseb, zavezancu, ki zaposluje invalide s 100% telesno okvaro in gluhoneme osebe pa 70% plače teh oseb.
Zavezancu, ki sprejme učenca po učni pogodbi za izvajanje praktičnega dela vzgojno izobraževalnega procesa v poklicnem izobraževanju, se osnova za davek zniža za znesek plačila temu učencu.
51. člen
Zavezancu, ki ne zaposluje delavcev in mu je priznana lastnost invalidne osebe po predpisih o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb, se davčna osnova zniža za znesek 30%, zavezancu invalidu s 100% telesno okvaro in zavezancu gluhonemi osebi pa za znesek 60% poprečne enoletne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji v preteklem letu.
52. člen
Davčne olajšave po 47., 48., 50. in 51. členu tega zakona se priznajo skupaj največ do višine davčne osnove, zmanjšane za sredstva za kritje izgub iz preteklih let.
53. člen
Samostojni kulturni delavci za dohodke, dosežene z ustvarjanjem kulturnih vrednot, zasebni raziskovalci, zasebniki, ki opravljajo, vzgojno-izobraževalno dejavnost samostojni novinarji, samostojni športniki, samostojni športni delavci in duhovniki lahko zahtevajo, da se j i m dobiček ugotovi tako, da se od ustvarjenih prihodkov odštejejo odhodki v višini 40% ustvarjenih prihodkov, pod pogojem; da ne zaposlujejo delavcev.
Zahtevo morajo zavezanci predložiti davčnemu organu pred pričetkom leta, za katero zahtevajo ugotavljanje dobička z upoštevanjem normiranih odhodkov...
54. člen
Na način in pod pogojem iz prejšnjega člena se ugotavlja dobiček tudi zavezancem, ki dosegajo dohodek z opravljanjem domače in umetne obrti, čebelarstvom, s sprejemanjem gostov na prenočevanje v gospodinjstvu s sprejemanjem gostov v. kmečkem gospodarstvu (kmečki turizem) in z opravljanjem kmetijskih storitev drugim s kmetijsko mehanizacijo, če podajo zahtevo v roku, določenem v prejšnjem,členu.
Zavezancem iz prejšnjega odstavka se pri ugotavljanju dobička odštejejo od ustvarjenih prihodkov odhodki v višini 60% ustvarjenih prihodkov.
55. člen
Za zavezance, ki zahtevajo ugotavljanje dobička po 53. in 54. členu tega zakona, se ne uporabljajo določbe 46., 47., 48., 50. in 51. člena tega zakona.
56. člen
Zavezanci iz 53. in 54. člena tega zakona plačujejo davek iz dejavnosti od vsakega posameznega prejemka (davek po odbitku), če je izplačevalec pravna oseba oziroma zasebnik, ki opravlja dejavnost. Če je izplačevalec fizična oseba, se davek odmeri na podlagi trimesečnih napovedi zavezanca o doseženem prihodku.
57. člen
Stopnja davka od dohodka iz dejavnosti iz 53. in 54. člena tega zakona je 25%.
4. Davek od dobička iz kapitala
58. člen
Zavezanec za davek od dobička iz kapitala je fizična oseba s stalnim prebivališčem na območju Republike Slovenije, ki dosega dobiček s prodajo:
– nepremičnin, ne glede ha to ali so bile prodane, v spremenjenem ali nespremenjenem stanju, če je bila prodaja izvršena pred potekom treh let od dneva, ko je bilo nepremično premoženje pridobljeno, zmanjšan za davke, ki jih je plačal zavezanec; davek se ne plača, če se od prodaje ne plača davek na promet nepremičnin;
– vrednostnih papirjev ter drugih deležev v kapitalu.
Zavezanec za davek od dobička iz kapitala je tudi fizična oseba, ki pri zamenjavi nepremičnin doseže dobiček, če od pridobitve nepremičnine do njene zamenjave še niso pretekla tri leta.
Zavezanec za davek od dobička iz kapitala je tudi fizična oseba, ki ni rezident Republike Slovenije, če na njenem območju dosega dobiček iz prejšnjih odstavkov.
59. člen
Osnova za davek je razlika med prodajno ceno kapitala iz prejšnjega člena in valorizirano vrednostjo kapitala v času pridobitve. Če je bil kapital pridobljen na podlagi kupoprodajne pogodbe, se za vrednost kapitala v času pridobitve upošteva v pogodbi navedena nabavna vrednost kapitala.
– Če prodajna cena kapitala ni ustrezna ceni kapitala, ki bi se dala doseči v prostem prometu v času prodaje, se za ugotavljanje osnove za davek kot prodajna cena upošteva v odmernem postopku ugotovljena vrednost kapitala.
Pri ugotavljanju osnove za davek od dobička iz kapitala, doseženega s prodajo stanovanj oziroma stanovanjskih hiš, pridobljenih na podlagi odprodaje družbenih stanovanj, prodajna cena ne more biti nižja od valorizirane vrednosti teh nepremičnin v času pridobitve brez upoštevanja popusta, ki je bil priznan na podlagi predpisa, ki ureja prodajo družbenih stanovanj.
60. člen
Pri zamenjavi nepremičnin je osnova za davek razlika med dobičkoma, ki ju vsak udeleženec doseže z zamenjavo, ugotovljenima po določbah prejšnjega člena.
61. člen
Za ugotovitev davčne osnove pri prodaji nepremičnin se upošteva tudi valorizirana vrednost investicij in izdatkov investicijskega vzdrževanja.
Način valorizacije iz prejšnjega odstavka predpiše Vlada Republike Slovenije.
62. člen
Stopnja davka od dobička iz kapitala je 30%.
5. Davek od dohodkov iz premoženja.
63. člen
Zavezanec za davek od dohodkov iz premoženja je fizična oseba, s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki ima v državi ali tujini dohodke od premoženja, če se od teh dohodkov ne plačuje kakšnega drugega davka po tem zakonu.
Zavezanec je tudi fizična oseba; ki ni rezident Republike Slovenije, če na njenem območju dosega dohodke iz prejšnjega odstavka.
64. člen
Davek od dohodkov premoženja se plačuje od:
– dohodkov, doseženih z udeležbo pri dobičku;
– obresti na posojila, dana fizičnim in pravnim osebam;
– dohodkov, doseženih z oddajanjem zemljišč, stanovanjskih ali poslovnih prostorov, garaž in prostorov za počitek oziroma rekreacijo, opreme, prevoznih sredstev. in drugega premoženja v najem.
65. člen
Osnova za davek od dohodkov, doseženih z udeležbo pri dobičku: je vsak posamezen prejemek povečan za plačano posebno akontacijo po zakonu o davku od dobička pravnih oseb, zmanjšan za 40%.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka, je osnova za davek od dohodkov, doseženih z udeležbo pri dobičku osebnih družb, posamezen prejemek, povečan za plačan davek od dobička pravnih oseb.
66. člen
Osnova za davek od obresti na posojila je razlika med prejetimi obrestmi na posamezno posojilo in revalorizacijskimi obrestmi, izračunanimi na podlagi rasti cen na drobno v obdobju, za katerega je bilo dano posojilo.
67. člen
Osnova za davek od dohodkov, ki jih lastnik doseže z oddajanjem stanovanjskih ali poslovnih prostorov, garaž ali prostorov za počitek oziroma rekreacijo v najem, je znesek najemnine, prejet v letu, za katero se odmerja davek, zmanjšan za stroške tekočega in investicijskega vzdrževanja, upravljanja in za stroške obratovanja, če te stroške plačuje lastnik sam.
Za potrebne stroške pri obdavčitvi dohodkov iz prejšnjega odstavka štejejo normirani stroški v višini 40% od najemnine, če zavezanec ne uveljavlja dejanskih stroškov.
68. člen
Osnova za davek od dohodkov, ki jih najemnik doseže z oddajanjem stavb in prostorov iz prvega odstavka prejšnjega člena, je znesek najemnine, prejet v letu, za katero se odmerja davek, zmanjšan za najemnino, ki jo najemnik plačuje od teh prostorov oziroma stavb;
69. člen
Pri ugotavljanju dohodka, doseženega z oddajanjem stavb in prostorov po 67. in 68. členu tega zakona, se upošteva tudi vrednost vseh. obveznosti in storitev, za katere se je zavezal najemnik oziroma podnajemnik.
70. člen
Za potrebne stroške pri obdavčitvi dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih stanovanjskih prostorov, štejejo normirani stroški v višini 60% od najemnine, če zavezanec ne uveljavlja dejanskih stroškov.
71. člen
Osnova za davek od dohodkov, ki jih lastnik, imetnik pravice uporabe ali uživalec zemljišča doseže z oddajanjem zemljišča v najem, je znesek najemnine prejet v letu, za katero se odmerja davek, zmanjšan za stroške, ki jih zavezanec dokaže z računi ter za davke, ki se odmerjajo od teh dohodkov.
72. člen
Če je najemnina plačana za več let, se davek plača od celotne najemnine v letu, v katerem je bila najemnina prejeta.
73. člen
Osnova za davek od dohodkov, doseženih z oddajanjem opreme, prevoznih sredstev in drugega premoženja, je prejeta najemnina, zmanjšana za stroške investicijskega in tekočega vzdrževanja premoženja in druge stroške, ki jih zavezanec dokaže z računi ter za davke, ki se odmerjajo od teh dohodkov po drugih predpisih.
74. člen
Davek od dohodkov iz premoženja se plačuje od vsakega posameznega prejemka, če s tem zakonom ni drugače določeno.
75. člen
Stopnja davka od dohodkov od premoženja je 25%.
76. člen
Zavezancu, ki prejema dohodke iz premoženja v tujini, se obračunani znesek davka zmanjša za davek, plačan od tega dohodka v tujini.
6. Davek od dohodkov iz premoženjskih pravic
77. člen
Zavezanec za davek od dohodkov iz premoženjskih pravic (v nadaljnjem besedilu: davek iz premoženjskih pravic) je fizična oseba s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki ima v državi ali v tujini dohodke iz:
– avtorskih pravic;
– izumov, znakov razlikovanja in tehničnih izboljšav, ne glede na to ali so zavarovani po zakonu.
Zavezanec je tudi fizična oseba, ki ni rezident Republike Slovenije, če dosega na njenem območju dohodke iz prejšnjega odstavka.
78. člen
Osnova za davek iz premoženjskih pravic je dohodek iz avtorskih pravic, izumov, znakov razlikovanja in tehničnih izboljšav, zmanjšan za stroške, ki so bili zanj potrebni.
79. člen
Za potrebne stroške pri obdavčitvi dohodkov iz premoženjskih pravic štejejo normirani stroški v višini 40% od doseženega dohodka, če zavezanec ne uveljavlja dejanskih stroškov.
Imetniku premoženjske pravice, ki ni avtor, se stroški ne priznajo.
80. člen
Davek iz premoženjskih pravic se plačuje od vsakega posameznega prejemka.
81. člen
Stopnja davka iz premoženjskih pravic je 25%.
82. člen
Zavezancu, ki doseže dohodek iz premoženjskih pravic v. tujini, se obračunani znesek davka zmanjša za davek, plačan od tega dohodka v tujini.
IV. ODMERNI POSTOPEK
1. Vložitev napovedi
83. člen
Zavezanci za dohodnino in druge davke po tem zakonu, razen zavezancev za davek iz kmetijstva in zavezancev, za katere je davek obračunal in plačal izplačevalec prejemkov oziroma, dohodkov, morajo vložiti pri pristojni izpostavi napoved s podatki, ki so potrebni za odmero.
Podatki v napovedi morajo biti resnični.
Napovedi za odmero dohodnine ne vložijo:
– zavezanci za dohodnino, katerih osnova za dohodnino ne presega 11% poprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji v letu, za katero se dohodnina odmerja;
– zavezanci za dohodnino, ki so imeli prejemke iz naslova plačila za začasno ali občasno opravljeno delo učencev in študentov, prejetih preko študentskih ali mladinskih organizacij, ki opravljajo dejavnost posredovanja dela na podlagi pogodbe o koncesiji, v skladu s predpisi na področju zaposlovanja, in katerih osnova za dohodnino ne presega 51% poprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji v letu, za katero se dohodnina odmerja;
– zavezanci, katerih edini vir dohodnine je pokojnina, če med letom, za katerega se. dohodnina odmerja, niso plačevali akontacije dohodnine.
Vsebino napovedi za odmero dohodnine in druge davke po tem zakonu, ki jih odmerja davčni organ predpiše minister za finance.
84. člen
Zavezanci za dohodnino lahko uveljavljajo zmanjšanje osnove za dohodnino ter posebne olajšave za vzdrževane družinske člane do poteka roka za vložitev napovedi za odmero dohodnine.
Zavezanci za dohodnino morajo dokumentacijo, s katero se dokazuje resničnost navedb v napovedi, hraniti še dve leti od dneva pravnomočnosti odločbe o odmeri dohodnine.
85. člen
Zavezanci za dohodnino in davek iz dejavnosti razen zavezancev, katerim se dobiček ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, vložijo davčno napoved na javni poziv, ki ga izda Republiška uprava za javne prihodke.
86. člen
Zavezanci za dohodnini) morajo vložiti napoved za preteklo leto do 31. marca.
Zavezanci ki niso rezidenti Republike Slovenije in ki zapustijo Republiko Slovenijo pred rokom iz prejšnjega odstavka, morajo vložiti napoved najpozneje trideset dni pred nameravanim odhodom.
87. člen
Zavezanci za davek od dohodkov iz premoženja in za davek od dohodkov iz premoženjskih pravic, ki so te dohodke dosegli pri pravnih osebah ali zasebnikih in so jim bili pri obračunu navedenih davkov upoštevani normirani stroški po drugem odstavku 67. člena, 70. členu in prvem odstavku 79. člena tega zakona, lahko dejanske stroške uveljavljajo v napovedi za odmero dohodnine. Pri odmeri dohodnine se tem zavezancem prizna razlika med normiranimi in dokazanimi stroški.
Zavezanci za davek od dohodkov iz premoženja in za davek od dohodkov iz premoženjskih pravic, ki te dohodke dosegajo s fizičnimi osebami in zavezanci teh davkov, ki niso rezidenti Republike Slovenije, lahko namesto normiranih stroškov po drugem odstavku 67. člena, 70. členu in prvem odstavku 79. člena tega zakona uveljavljajo dejanske stroške v napovedi za odmero navedenih davkov in se jim priznajo v dokazani višini.
88. člen
Zavezanci za davek iz dejavnosti morajo vložiti napoved za davek iz dejavnosti do 28. februarja za preteklo leto.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka morajo zavezanci, ki so med letom prenehali opravljati dejavnost, vložiti napoved v tridesetih dneh po prenehanju opravljanja dejavnosti.
89. člen
Zavezanci za davek iz dejavnosti v napovedi za dohodnino navedejo vse podatke, potrebne za odmero dohodnine, razen dobička, ki ga ugotovi davčni organ. Pri odmeri dohodnine davčni organ upošteva dobiček, ugotovljen z dokončno odločbo o odmeri davka iz dejavnosti.
90. člen
Napoved za odmero dohodnine mora zavezanec vložiti pri izpostavi, na območju katere ima stalno prebivališče v času vložitve napovedi, zavezanec, ki ni rezident Republike Slovenije, pa pri izpostavi, na območju katere ima začasno prebivališče v času vložitve napovedi.
Davčni napovedi mora zavezanec priložiti odločbe o odmeri davkov po tem zakonu, izdane pri izpostavi, ki ni pristojna za odmero dohodnine.
91. člen
Zavezanec, ki prejema plačo oziroma pokojnino iz tujine oziroma prejema plačo pri diplomatsko-konzularnih predstavništvih tujih držav, pri mednarodnih organizacijah pri predstavnikih ali uslužbencih takih predstavništev ali organizacij, ki uživajo diplomatsko imuniteto, mora v sedmih dneh od dneva, ko je prvič prejel plačo oziroma pokojnino, napovedati te prejemke pri izpostavi na območju katere ima stalno prebivališče.
Zavezanec za davek od osebnih prejemkov mora prejemke, dosežene na podlagi prevzema opravljanja določenih storitev in poslov domačim fizičnim osebam ter tujim pravnim in fizičnim osebam napovedati pri izpostavi, na območju katere ima stalno, prebivališče, v sedmih dneh od dneva izplačila prejemka.
92. člen
Napoved za odmero davka od dohodkov iz dejavnosti mora zavezanec vložiti pri izpostavi, na območju katere je vpisan v register zasebnikov ali v drugo predpisano evidenco.
Zavezanec, ki se mu dobiček ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, vloži napoved prihodkov, doseženih pri domači fizični osebi, ter tuji pravni in fizični osebi, do 15. v mesecu za preteklo trimesečje pri izpostavi, na območju katere je vpisan v register zasebnikov ali v drugo predpisano evidenco.
Če registra ne vodi davčni organ, vlaga zavezanec napoved pri izpostavi, na območju katere ima poslovni prostor, če dejavnosti ne opravlja v poslovnem prostoru pa pri izpostavi, ha območju katere ima stalno prebivališče.
93. člen
Napoved za odmero davka od dohodkov, doseženih z oddajanjem premičnega in nepremičnega premoženja v najem, vloži zavezanec pri izpostavi, na območju katere ima stalno prebivališče.
Zavezanec, ki doseže dohodke z oddajanjem premičnega in nepremičnega premoženja v najem in ni rezident Republike Slovenije, vloži napoved pri izpostavi, na območju katere so bili dohodki doseženi.
Dohodke, dosežene z oddajanjem premoženja v najem, mora zavezanec napovedati v 15 dneh po preteku časa, za katerega je bilo dano premoženje v najem, če je bilo premoženje dano v najem za celo leto pa do 15. januarja za preteklo leto, če od teh dohodkov ni bil obračunan davek po odbitku.
94. člen
Dobiček iz kapitala mora zavezanec napovedati v 15 dneh, odkar ga je dosegel, pri izpostavi, na območju katere ima stalno prebivališče, razen dobička, doseženega s prodajo nepremičnin, katerega napove pri izpostavi, na območju katere nepremičnina leži.
Zavezanec, ki ni rezident Republike Slovenije, mora dobiček iz kapitala napovedati v roku iz prejšnjega odstavka pri izpostavi, na območju katere je bil dosežen oziroma pri izpostavi, na območju katere nepremičnina leži.
95. člen
Obresti od posojil, danih fizičnim osebam, mora zavezanec napovedati v 15 dneh, odkar jih je prejel, pri izpostavi, na območju katere ima stalno prebivališče.
Zavezanec, ki ni rezident Republike Slovenije, napove obresti od posojila v roku iz prejšnjega odstavka pri izpostavi, na območju katere je prejel obresti.
96. člen
Dohodke iz premoženjskih pravic, razen dohodkov, od katerih je bil obračunan davek po odbitku, mora zavezanec napovedati v 15 dneh, odkar jih je dosegel, pri izpostavi, na območju katere ima stalno prebivališče, zavezanec, ki ni rezident Republike Slovenije pa pri izpostavi na območju katere je bil dohodek dosežen.
97. člen
Za geodetske zadeve pristojni občinski upravni organ mora izpostavi do 15. februarja leta, za katero se odmerja davek iz kmetijstva, omogočiti prenos podatkov v skupno republiško bazo zemljiškega katastra o vseh lastnikih, imetnikih pravice uporabe oziroma uživalcih, ki jim je v zemljiškem katastru izračunan katastrski dohodek po stanju, na dan 31. decembra preteklega leta. Ti podatki morajo vsebovati ime in priimek zavezanca, enotno matično številko občana, naslov in katastrski dohodek kmetijskih in gozdnih zemljišč. Podatki iz prejšnjega stavka še prevzamejo iz centralnega registra prebivalstva in drugih evidenc.
98. člen
Pravne osebe, zasebniki, državni organi in organi lokalnih skupnosti morajo plačila za dobavljene proizvode, opravljene storitve in druge prejemke zavezancem iz 5. člena tega zakona, ki so dolžni imeti žiro račun, nakazovati na njihove žiro račune.
Žiro računi zavezancev iz 5. člena tega zakona se vodijo pri banki in hranilnici.
Banke in hranilnice (v nadaljnjem besedilu: finančna organizacija) so dolžne pristojni izpostavi pošiljati podatke o imetnikih žiro računov in o poslovanju preko žiro računov.
Vlada Republike Slovenije določi pogoje, pod katerimi so zavezanci dolžni odpreti žiro račun in način sporočanja podatkov davčnim organom.
99. člen
Pravne osebe, državni organi in organi lokalnih skupnosti morajo dostaviti davčnemu organu-do 31. januarja tekočega leta podatke za odmero dohodnine za preteklo leto, ki vsebujejo tudi enotno matično številko občana. Vsebino podatkov, obliko in način dostave podatkov predpiše minister za finance in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Pravne osebe, zasebniki, Banka Slovenije, služba družbenega knjigovodstva, državni organi in organi lokalnih skupnosti, so dolžni davčnemu organu na njegovo zahtevo dati podatke, ki so potrebni za odmero in izterjavo davkov ter omogočiti vpogled v svoje poslovne knjige in evidence.
Fizične osebe so dolžne na zahtevo davčnega organa dati podatke, s katerimi razpolagajo, če imajo ti podatki vpliv na njihovo davčno obveznost oziroma davčno obveznost drugih zavezancev.
100. člen
Kdor začne opravljati dejavnost, mora o tem obvestiti za odmero pristojno izpostavo v treh dneh od pričetka opravljanja dejavnosti, razen zavezancev, za katere vodi vpisnik izpostava.
101. člen
Da bi lahko ugotovil višino davčne obveznosti, ima davčni organ pravico pregledati prostore, v katerih se opravlja dejavnost, oziroma hrani material ali proizvodi ter pregledati naprave, blago, poslovne knjige, pogodbe, listine in druge dokumente, ki omogočajo vpogled v poslovanje zavezanca.
2. Odmera davkov
102. člen
Davčni organ odmeri dohodnino in druge davke po tem zakonu, razen davkov, ki se obračunavajo po odbitku, z odločbo.
Izrek odločbe, mora vsebovati znesek odmerjenega davka.
Izrek odločbe o odmeri dohodnine mora vsebovati tudi znesek razlike med odmerjeno dohodnino in med letom odmerjeno oziroma obračunano akontacijo.
103. člen
Davek iz kmetijstva mora biti odmerjen do 31. decembra v letu, za katero se odmerja.
Drugi davki, ki jih davčni organ odmerja po preteku leta, morajo biti odmerjeni do 31. maja za preteklo leto.
Dohodnina mora biti odmerjena do 31. oktobra za preteklo leto.
104. člen
Če zavezanec za dohodnino umre preden je bila izdana odločba o odmeri dohodnine, davčni organ odmerni postopek ustavi s sklepom. Če zavezanec za dohodnino umre po izdaji odločbe o odmeri dohodnine, se razlika med odmerjeno dohodnino in obračunano akontacijo prijavi v zapuščinskem postopku kot terjatev iz zapuščinske mase zavezanca oziroma morebitno preplačilo dohodnine, nakaže v zapuščinsko maso zavezanca.
3. Pritožba
105. člen
Pritožba ne odloži izterjave odmerjene dohodnine in drugih davkov po tem zakonu.
Davčni organ lahko do odločitve o pritožbi odloži izterjavo, če oceni, da je pritožba utemeljena.
4. Odprava ali sprememba po nadzorstveni pravici
106. člen
Dokončno odločbo o odmeri dohodnine ali posamezne vrste davka Republiška uprava za javne prihodke (v nadaljnjem besedilu: republiški davčni organ) odpravi po nadzorstveni pravici v petih letih od dneva, ko je postala dokončna:
– če jo je izdal stvarno ali krajevno nepristojni organ;
– če je bila v isti stvari že prej izdana pravnomočna odločba.
Dokončno odločbo o odmeri dohodnine ali posamezne vrste davka, lahko republiški davčni organ odpravi ali spremeni po nadzorstveni pravici v dveh letih od dneva, ko je postala dokončna, če je bil z njo očitno prekršen materialni zakon.
5. Obračunavanje in pobiranje davkov
107. člen
Kadar je izplačevalec osebnih prejemkov in drugih dohodkov, od katerih se davek plačuje od vsakega posameznega dohodka, domača pravna oseba ali zasebnik, je dolžna za zavezanca obračunati in plačati davek (v nadaljnjem besedilu: davek po odbitku).
Davek, od osebnih prejemkov mora izplačevalec plač in pokojnin obračunati in plačati v rokih, določenih s posebnim zakonom, ki ureja zagotavljanje sredstev za potrebe na področju socialne varnosti. Od drugih prejemkov oziroma dohodkov, od katerih se plačujejo davki po odbitku, mora izplačevalec obračunati in plačati davek najpozneje v treh dneh po izplačilu.
Znesek davka, do katerega izplačevalec osebnih prejemkov in drugih dohodkov ne plača davka po odbitku, za vsako leto. predpiše minister za finance. Ti prejemki oziroma dohodki se po preteku leta vštejejo v osnovo za dohodnino.
Davki po odbitku se obračunavajo po stopnjah, ki veljajo na dan izplačila dohodkov.
108. člen
Zavezanci morajo dohodnino in druge davke, ki so jim bili odmerjeni z odločbo, razen davka iz kmetijstva in iz dejavnosti, plačati v tridesetih dneh od vročitve. odločbe.
109. člen
Zavezanci davka iz kmetijstva plačajo odmerjeni davek v enakih trimesečnih obrokih, ki zapadejo v plačilo vsakega prvega v tromesečju, plačani pa morajo biti v petinštiridesetih dneh po zapadlosti.
110. člen
Zavezanci davka iz dejavnosti plačujejo letno akontacijo v višini davka po odmerni odločbi predpreteklega leta, revaloriziranega s količnikom, ugotovljenim na podlagi indeksa cen na drobno preteklega leta v Republiki Sloveniji v primerjavi s predpreteklim letom.
Količnik iz prejšnjega odstavka na podlagi podatkov Zavoda Republike Slovenije za statistiko objavi minister za finance v Uradnem listu Republike Slovenije.
Akontacijo davka plačujejo zavezanci v mesečnih obrokih, ki zapadejo v plačilo vsakega prvega v mesecu, plačani pa morajo biti v petnajstih dneh po zapadlosti.
Zavezancu, kateremu se višina akontacije ne more ugotoviti po prvem odstavku tega člena, se mora določiti z odločbo.
111. člen
Če zavezanec z obračunom, izvršenim na podlagi podatkov poslovnih knjig oziroma evidenc o prihodkih in odhodkih, izkaže, da višina akontacije, določene po prvem odstavku prejšnjega člena, ne ustreza obsegu poslovanja, se določi nova višina letne akontacije s posebno odločbo. Zavezanec lahko vloži zahtevo za spremembo višine akontacije v petnajstih dneh po preteku vsakega trimesečja. Davčni organ lahko s posebno odločbo določi novo višino letne akontacije, če pri pregledu poslovnih knjig zavezanca ugotovi, da višina akontacije glede na podatke o prihodkih in odhodkih ne ustreza obsegu poslovanja.
112. člen
Predpisana akontacija davka iz dejavnosti se odšteje od odmerjene dohodnine.
113. člen
Od davkov, ki jih zavezanec oziroma izplačevalec dohodkov ni plačal v predpisanem roku, mora plačati obresti v skladu z zakonom, ki ureja obrestno mero zamudnih obresti.
114. člen
Zavezancu ali komu drugemu, ki je na račun davka, obresti, denarne kazni ali stroškov prisilne izterjave plačal več, kot je bil dolžan plačati po pravnomočni odločbi, se preveč plačani znesek vrne.
Preveč plačani davek skupaj s pripadajočimi obrestmi se zmanjša za znesek obveznosti po tem zakonu in zakonu o davkih občanov, ki jim je potekel rok plačila.
Davčni organ vrne preveč plačani davek s pripadajočimi obrestmi, če znesek presega 1.000 tolarjev. Preveč plačani davek s pripadajočimi obrestmi do zneska 1.000 tolarjev se vrne na zahtevo zavezanca v tridesetih dneh od vložitve zahteve. Če zavezanec tega ne zahteva, se mu preveč, plačani davek všteje v naslednja plačila, ali v plačila druge vrste davkov po tem zakonu in zakonu o davkih občanov, za katere je zadolžen pri izpostavi. O tem mora izpostava obvestiti zavezanca.
Znesek iz prejšnjega odstavka se valorizira s koeficientom rasti cen na drobno po podatkih Zavoda Republike Slovenije za statistiko leta, za katero se opravi valorizacija, glede na predhodno leto. Valorizirani znesek ugotovi minister za finance in ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zavezancu pripadajo od razlike med odmerjeno dohodnino in med letom plačano akontacijo dohodnine obresti po obrestni meri. določeni z zakonom o obrestni meri zamudnih obresti od dneva, ko je poslala odločba o odmeri dohodnine pravnomočna.
115. člen
Davčni organ lahko zavezancu za davek od dohodkov iz dejavnosti odloži plačilo enega ali več obrokov akontacije za čas do šest mesecev, če izkaže, da so realizirani prihodki bistveno nižji od fakturiranih prihodkov.
Davčni organ lahko zavezancu za davek od kmetijstva odloži plačilo enega ali več obrokov akontacije za čas do šest mesecev, v primerih, določenih v 33. in 34. členu tega zakona ali če zavezanec izkaže, da ni prejel, plačila od pravnih oseb za prodane kmetijske proizvode oziroma gozdne lesne sortimente več kot šest mesecev od pogodbenega roka.
Vlogo za odlog plačila mora zavezanec vložiti v roku za plačilo obroka akontacije oziroma obroka davka. Če v vlogi prosi za odlog plačila več obrokov, mora vlogo vložiti v roku za plačilo prvega obroka akontacije oziroma obroka davka.
116. člen
Za prisilno izterjavo davkov po tem zakonu se uporabljajo določbe o prisilni izterjavi zakona o davkih občanov.
6. Odpis davkov zaradi neizterljivosti
117. člen
Davčni dolg, ki se niti prisilno ne da izterjati, se odpiše kot neizterljiv.
Davčni dolg se šteje za neizterljivega, če je zavezanec umrl ali se je neznano kam odselil in ni pustil niti premičnega niti nepremičnega premoženja, iz katerega bi se mogli davki izterjati. Če se zavezanec, ki seje odselil, znova vrhe ali se zve za njegovo prebivališče, se ponovno zadolži za odpisani davek, razen če je med tem zastarala pravica do izterjave.
118. člen
Davčni organ lahko dovoli odlog plačila davčnega dolga za čas do šest mesecev oziroma dovoli plačilo davčnega dolga v največ šestih mesečnih obrokih ali odloči, da se zavezancu davčni dolg v celoti ali deloma odpiše, če bi se z izterjavo spravilo v nevarnost nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov.
Vlogo za odlog plačila, obročno plačevanje in celotni ali delni odpis dohodnine in drugih davkov po tem zakonu mora zavezanec vložiti v roku, določenem za plačilo.
Pri zavezancih iz prejšnjega odstavka, ki so lastniki nepremičnega premoženja, lahko davčni organ predlaga z vknjižbo zastavne pravice na njihovih nepremičninah, ukrep zavarovanja davčnega dolga.
7. Poroštvo
119. člen
Če davka ni bilo mogoče izterjati iz zavezančevega premoženja, se ta izterja iz premoženja članov njegovega gospodinjstva, ki so to premoženje kakorkoli dobili od zavezanca.
Če je zavezanec z namenom, da bi se izognil plačilu davka, odtujil, premoženje komu drugemu, ki ni. član njegovega gospodinjstva, lahko javni pravobranilec tak pravni posel izpodbija pred sodiščem, če je kupec vedel za tak namen zavezanca.
Za plačilo davkov po odbitku je porok izplačevalec.
120. člen
Pri poravnavi zavezančevih dolgov iz njegovih dohodkov in premoženja ima davčni dolg s pripadajočimi obrestmi in stroški prisilne izterjave prednost pred ostalimi dolgovi zavezanca.
121. člen
Zavezanec, ki odtuji osnovna sredstva, s katerimi je opravljal dejavnost je dolžan najprej poravnati davčni dolg.
8. Zastaranje
122. člen
Pravica do odmere dohodnine in drugih davkov po tem zakonu zastara v petih letih po preteku leta, v katerem bi jih bilo treba odmeriti.
Pravica do izterjave davka in pravica do izterjave obresti ter stroškov prisilne izterjave zastara v treh letih po preteku leta, v katerem bi jih bilo treba izterjati.
Pravica zavezanca, da se mu vrnejo zneski, ki jih je neutemeljeno ali preveč plačal na račun davka, obresti in stroškov prisilne izterjave zastara v treh letih po preteku leta, v katerem jih je plačal.
123. člen
Zastaranje pravice do odmere dohodnine in drugih davkov po tem zakonu ustavi vsako uradno dejanje davčnega organa, ki mu je namen odmera davka in je dano v vednost zavezancu.
Zastaranje pravice do izterjave dohodnine in drugih davkov po tem zakonu, obresti in stroškov prisilne izterjave ustavi vsako uradno dejanje davčnega organa, ki mu je namen izterjava in je dano v vednost zavezancu.
Zastaranje pravice do vračila neutemeljeno ali preveč plačane dohodnine in drugih davkov po tem zakonu, obresti in stroškov prisilne izterjave ustavi vsako dejanje, ki ga zavezanec stori pri pristojnem organu, da doseže vračilo.
Pri vsaki, ustavitvi zastaranja začne znova teči zastaralni rok, vendar pravice do odmere, izterjave in vračila ni v nobenem primeru več možno uveljaviti, ko poteče dvakrat toliko časa, kolikor ga zahteva zakon za zastaranje pravice do odmere, izterjave in vračila.
124. člen
Postopek za prekršek zaradi kršitev določb tega zakona ni dopusten, ko pretečeta dve leti od dneva, ko je bil prekršek storjen, v nobenem primeru pa ni več mogoč, ko pretečejo štiri leta od dneva storitve prekrška.
V. KAZENSKE DOLOČBE
125. člen
Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek takoj na kraju prekrška posameznik, ki stori prekršek v zvezi z opravljanjem dejavnosti, če davčnemu organu ne dovoli pregledati prostorov, v katerih opravlja dejavnost oziroma hrani material ali proizvode oziroma mu ne dovoli ali ne omogoči pregledati naprav, blaga, poslovnih knjig, pogodb, listin in drugih dokumentov, ki omogočajo vpogled v poslovanje zavezanca ali če ga pri pregledu ovira (101. člen).
Denarno kazen takoj na kraju prekrška izterja pooblaščena uradna oseba davčnega organa.
126. člen
Zavezanec – posameznik se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev, za prekršek v zvezi z opravljanjem dejavnosti pa najmanj 100.000 tolarjev:
1. če napovedi ne vloži ali je ne vloži v roku določenem s tem zakonom, pri pristojnem davčnem organu (prvi in drugi odstavek 86. člena; prvi in drugi odstavek 88. člena; prvi in drugi odstavek 91. člena; drugi in tretji odstavek 92. člena; tretji odstavek 93. člena; prvi in drugi odstavek 94. člena; prvi in drugi odstavek 95. člena in 96. člen);
2. če ne vodi, ne vodi v redu ali nepravilno vodi poslovne knjige oziroma evidence, ki jih je dolžan voditi (39. člen);
3. če vloži napoved, ki ne vsebuje podatkov; ki so potrebni za odmero ali če v napovedi izkaže neresnične podatke (prvi in drugi odstavek 83. člena);
4. če na zahtevo davčnega organa ne da podatkov, s katerimi razpolaga (drugi in tretji odstavek 99. člena);
5. če ne sporoči v predpisanem roku pričetka opravljanja dejavnosti, iz katere ima dohodek, od katerega se plačuje davek (100. člen);
6. če pri izplačilu prejemkov, in drugih dohodkov ne obračuna in plača davkov po odbitku ali jih ne obračuna in plača v roku določenem v tem zakonu ali jih nepravilno obračuna in plača (prvi, drugi in tretji odstavek 107. člena).
127. člen
Z denarno kaznijo najmanj 400.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki je napovedal manjšo osnovo za dohodnino oziroma manjšo davčno osnovo za posamezno podvrsto dohodnine, če se ta ne vključi v osnovo za dohodnino, če utaja dohodnine oziroma davka, ki odpade na nenapovedane prihodke, ne predstavlja kaznivega dejanja.
128. člen
Z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba in zasebnik, če ne nakaže plačil za dobavljene, proizvode, opravljene storitve in druge prejemke fizični, osebi, ki je dolžna imeti žiro račun, na njen žiro račun (prvi odstavek 98. člena).
Z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek finančna organizacija, če pristojni izpostavi ne pošlje podatkov o imetnikih žiro računov in o poslovanju preko žiro računov in če odpre fizični osebi žiro račun v nasprotju s pogoji, ki jih je določila Vlada Republike Slovenije (tretji in četrti odstavek 98. člena).
Z denarno kaznijo najmanj 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe in za prekršek iz drugega odstavka tega člena odgovorna oseba finančne organizacije.
129. člen
Z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, če ne dostavi davčnemu organu do 31. januarja tekočega leta resničnih podatkov za odmero dohodnine za preteklo leto (prvi odstavek 99. člena).
Z denarno kaznijo najmanj 20.000 tolarjev se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe.
130. člen
Z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ter služba družbenega knjigovodstva, če na zahtevo davčnega organa ne da podatkov, ki so potrebni za odmero in izterjavo davkov ter ne omogoči vpogleda v svoje poslovne knjige in evidence, zaradi ugotavljanja podatkov, potrebnih za odmero davkov (drugi odstavek 99. člena).
Z denarno kaznijo najmanj 20.000 tolarjev se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe in službe družbenega knjigovodstva.
131. člen
Z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, če pri izplačilu prejemkov in drugih dohodkov ne obračuna in plača davkov po odbitku ali jih ne obračuna in plača v roku, določenem v tem zakonu ali jih nepravilno obračuna in plača (prvi, drugi in tretji odstavek 107. člena).
Z denarno kaznijo najmanj 20.000 tolarjev se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje odgovorna oseba pravne osebe.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
132. člen
Če več zasebnikov dosega dobiček s skupnim opravljanjem dejavnosti, je vsak od njih zavezanec za davek iz dejavnosti od dela dobička, ki mu pripada na podlagi pogodbe o skupnem opravljanju dejavnosti. Če v pogodbi ni opredeljen delež dobička, se za ugotavljanje davčne osnove šteje, da se dobiček deli po enakih delih.
Dobiček zasebnikov, ki skupno opravljajo dejavnost, se ugotavlja skupno.
133. člen
Če več fizičnih oseb dosega dobiček s skupnim opravljanjem dejavnosti, solidarno jamčijo za obveznosti, ki izvirajo iz skupnega opravljanja dejavnosti.
134. člen
Če za geodetske zadeve pristojni občinski upravni organ za zavezanca, ki nima zemljišča na območju občine v kateri ima stalno prebivališče; za leto 1994 še ne razpolaga s podatki, določenimi v 97. členu tega zakona, odmerja in pobira davek iz kmetijstva izpostava na območju katere je zemljišče.
Za geodetske zadeve pristojni občinski upravni organ mora za zavezanca iz prejšnjega odstavka do 15. februarja v letu, za katero se odmerja davek iz kmetijstva, predložiti sezname vseh, ki jim je v zemljiškem katastru izračunan katastrski dohodek po lastnikih, ločeno za kmetijska in gozdna zemljišča ter združeno za vse lastnike, uživalce in posestnike, ki se po določbah tega zakona obdavčujejo skupno. Združitev mora zajemati vsa zemljišča, ki leže na območju ene občine.
135. člen
Lestvica za odmero dohodnine, določena v prvem odstavku 12. člena tega zakona, se valorizira po določbi drugega odstavka navedenega člena že za odmero dohodnine za leto 1994.
136. člen
Določba drugega odstavka 11. člena tega zakona se uporablja že pri odmeri dohodnine za leto 1993.
Določba druge alinee 58. člena tega zakona se prične uporabljati 1. januarja 1995.
Določbi prve in druge alinee tretjega odstavka 83. člena tega zakona se pričneta uporabljati 1. 1. 1995.
137. člen
Zavezanec za davek od dohodkov iz dejavnosti, ki na dan uveljavitve tega zakona uveljavlja davčno olajšavo po 49. in 49. a členu Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št, 48/90, 34/91), lahko to olajšavo uveljavlja do izteka dobe.
138. člen
Zavezanci iz 132. člena tega zakona so v letu 1994 za čas poslovanja v skupni obratovalnici dolžni vložiti napoved za davek iz dejavnosti v 30 dneh po prenehanju skupne obratovalnice.
139. člen
Zavezanci za davek od dohodkov iz premoženja, doseženih z oddajanjem premoženja v najem, ki je po pogodbi trajal najmanj eno leto, vložijo za leto 1993 davčno napoved na javni poziv.
140. člen
Vloge zavezancev za celotni ali delni odpis davčnega dolga, ker bi se z izterjavo spravilo v nevarnost nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov, vložene do uveljavitve tega zakona, se rešujejo po 107. členu Zakona o dohodnini.
141. člen
Zavezancem za dohodnino, katerim je bila dohodnina odmerjena z dokončno odločbo in do katerih je bila po izvedenem postopku revidiranja lastninskega preoblikovanja pri izplačevalcu prejemkov oziroma dohodkov, vzpostavljena terjatev iz virov dohodnine, se na podlagi dokazila o plačani terjatvi, dohodnina leta, v katerem je bil prejemek oziroma dohodek vštet v osnovo, na novo odmeri.
Z novo odmerno odločbo se opravi poračun plačane. dohodnine.
Znesek preveč plačane dohodnine skupaj s pripadajočimi obrestmi se zavezancu vrne v 30 dneh po pravnomočnosti odločbe.
Obresti Od zneska preveč plačane dohodnine, začnejo teči naslednji dan po plačilu dohodnine, odmerjene s prvo odmerno odločbo.
142. člen
Izplačevalci prejemkov oziroma dohodkov so dolžni Republiški upravi za javne prihodke dostaviti podatke, potrebne za novo odmero dohodnine in dokazilo, da je bila terjatev plačana.
143. člen
Služba družbenega knjigovodstva obvesti Republiško upravo za javne prihodke o opravljenih uskladitvah po revizijskih poročilih oziroma o izdanih pravnomočnih odločbah, s katerimi so bili izplačevalcem naloženi ukrepi za pravilno izkazovanje višine družbenega kapitala.
144. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o dohodnini (Uradni list RS, št. 48/90, 34/91).
145. člen
Ta zakon začne veljati 1. januarja 1994.
Št. 435-01/90-4/125
Ljubljana, dne 21. decembra 1993.
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
mag. Herman Rigelnik l. r.

AAA Zlata odličnost