Uradni list

Številka 69
Uradni list RS, št. 69/1993 z dne 23. 12. 1993
Uradni list

Uradni list RS, št. 69/1993 z dne 23. 12. 1993

Kazalo

2556. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje občine Šmarje pri Jelšah, stran 3525.

Na podlagi drugega odstavka 39. in 40. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93 in 47/93) ter. 4. člena odloka o pristojnosti in delu Skupščine občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 1/90 in Uradni list RS, št. 45/90 in 5/91), je Skupščina občine Šmarje pri Jelšah na seji vseh treh zborov dne 26. 10. 1993 sprejela
ODLOK
o prostorskih ureditvenih pogojih za območje občine Šmarje pri Jelšah
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za celotno območje občine Šmarje pri Jelšah, razen za območja veljavnih prostorskih izvedbenih aktov.
Sestavni del odloka so tudi tekstualni del in grafične priloge, ki jih je izdelal Razvojni center Celje pod št. proj. 043/91 v januarju 1992 in dopolnil avgusta 1993 in obsegajo 92 kart PKN 5 s prikazom:
A: zasnova namenske rabe prostora z varstvenimi območji
B: zbirni prikaz zasnov infrastrukturnih ureditev.
2. člen
Prostorski ureditveni pogoji iz prejšnjega člena določajo merila in pogoje za posege v prostor:
– na območjih odprtega prostora in razpršene gradnje, v ureditvenih območjih naselij in drugih ureditvenih območjih ter območjih, za katera je predvidena izdelava PIN.
– in podrobnejše pogoje po opredeljenih prostorskih celotah v občini z oznakami od PC 1 do PC 12 in za nekatera območja v okviru urbanističnih zasnov naselij.
3. člen
Pregled ureditvenih območij naselij in drugih ureditvenih območij po posameznih prostorskih celotah (PC) občine:
– ureditvenih območij ž oznako A, ki se urejajo na podlagi PUP
– ureditvenih območij z oznako. B, za katera je predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov (PIN) in se do njihovega sprejetja urejajo na podlagi tega odloka.
območje PC 1
vključuje krajevne skupnosti Šmarje pri Jelšah, Šentvid pri Grobelnem, Vinski vrh in del krajevne skupnosti Mestinje z ureditvenimi območji naselij z oznakami Al do A34 ter B1 doB4:
– v KS Šmarje pri Jelšah ležijo ureditvena območja z oznakami: Močle – Al, Vodenovo – A2, Orehek -A3, Bobovo – A4, Pristava pri Šmarju A5, Predel – A15, Zadrže (del) – A16, Ješovec – A17, Zg. Cerovec – A18, Sp.Cerovec – A19, Sv.Tomaž – A20 in A21, Dol – A22, Dragomilo – A23, Jazbine – A24, Belo – A25, Draškovo selo – A26, Šerovo – A27 in Koretno – A28 ter Dvor – B1.
– v KS Šentvid pri Grobelnem ureditvena območja z oznakami: Sp. Ponkvica – A6. Bodrišna vas – A7, Sp. Selce – A8, Završe – A9, Grobelno del – A10, Platinovec – A11, Gornja vas – A12, Zg. Bodrež – A13 in Trno A14 ter Grobelno – B2 in Šentvid – B3.
– v delu KS Mestinje območje z oznako A29 (Stranje).
– v KS Vinski vrh ureditvena območja z oznakami: Grobelce – A30, Vinski vrh – A31, Lekmarje – A32, Bukovje – A33 in Babna reka – A34 ter Vinski vrh (pri šoli) – B4.
območje PC 2
vključuje krajevno skupnost Sladka gora in del krajevne skupnosti Mestinje z ureditvenimi območji naselij z oznakami Al in A2 ter B1 in B2:
– v KS Sladka gora ureditveni območji z oznakami Al (Polžanska vas) in A2 (Nova vas) ter B1 (Sladka gora)
– v delu KS Mestinje ureditveno območje z oznako B2 (Lemberg)
območje PC 3
vključuje del krajevne skupnosti Kostrivnica z ureditvenimi območji naselij z oznakami od Al do A4 ter B1: Sp.Gabrnik – Al, Brezje – A2, Podplat – A3 in Sp. Kostrivnica – A4 ter Zg. Kostrivnica – B1.
območje PC 4
vključuje dele krajevnih skupnosti Kostrivnica, Rogaška Slatina, Stojno selo in Donačka gora
– v KS Kostrivnica območje krajinskega parka Boč, Plešivec in razpršeno poselitev
– v KS Rogaška Slatina ureditveni območji Al -Ločen dol in A2 – Cerovec pod Bočem
– v KS Stojno selo – le razpršena poselitev
– v KS Donačka gora območje naravnega spomenika Donačka gora in ureditveno območje naselja z oznako
A3 – Sv. Jurij.
območje PC 5
vključuje dele krajevnih skupnosti Rogaška Slatina, Stojno selo, Donačka gora in Rogatec z ureditvenimi območji naselij z oznakami od Al do Al 1 ter B1 in B2
– v delu KS Stojno selo ureditvena območja naselij z oznakami: Zg. Svino – Al, Zg. Gradišče – A2, Sp.
Gradišče – A3. Sp. Svino – A4 in Žabnik – A6 ter Florjan B1
– v delu KS Donačka gora ureditvena območja naselij z oznakami: Gornja vas – A7, Tlake – A8 in Žahenberc
– A9
– v delu KS Rogaška Slatina ureditvena območja z oznakami A10 (Tuncovec) in A11 (Rjavica) ter B2 (Sp. Sečovo).
območje PC 6
vključuje krajevno skupnost Dobovec z ureditvenimi območji naselij z oznakami od Al do A4 ter B1: Dobovec
– A1, Dobovec – A2, Dobovec (na hribu) – A3 in Trlično
– A4 ter Dobovec (centralni del) – B1.
območje PC 7.
vključuje krajevno skupnost Kristan vrh in dele krajevnih skupnosti Pristava in Rogaška Slatina z ureditvenimi območji z oznakami od Al do A16 ter B1:
– v KS Kristan vrh območja z oznakami: Lase – Al, Lase – A2, Grlice – A3, Polanca – A4 in farma Hajnsko
– A5 ter Kristan vrh -B1,
– v KS Pristava območja z oznakami: Dol pri Pristavi
– A6, Nezbiše (ob cesti za Škrbnik) – A7, Nezbiše – A8, Pristava pri Mestinju – A9 in Bukovje – A10,
– v KS Rogaška Slatina območje z oznakami: Vel. Rodne – A11, Brestovec – A12, Brestovec – A13, Kamence
– A14, Zg. Rjavica – A15 in Sp. Rjavica – A16.
območje PC 8
vključuje krajevne skupnosti Zibika, Tinsko in del Pristava z ureditvenimi območji z oznakami od Al do A12 ter B1 in B2:
– v KS Zibika območja z oznakami: Polana – Al, Strtenica – A2, Drozgomet – A3, Sv. Magdalena – A4 in Zibika (del) – A5 ter Zibika (pri cerkvi) – B1,
– v KS Tinsko območji z oznakami zaselkov A6 (Sp. Tinsko) in A7 (Zg. Tinsko)
– v KS Pristava območje z oznakami: Sp. Mestinje
– A8, Roginska gorca – A9, Sodna vas (severno od železniške proge) – A10, Sodna vas (pri Atomskih toplicah) – A11 in A12 ter Sodna vas (pri železniški postaji)
– B2.
območje PC 9
vključuje krajevni skupnosti Podčetrtek in Virštanj z ureditvenimi območji naselij z oznakami Al do A4 ter B1 in B2:
– v KS Virštanj območje A 1 – Virštanj;
– v KS Podčetrtek: Škofija gora (počitniški objekti)
– A2, Golobinjek – A3 in Rudnica – A4 ter B1- Škofija gora (počitniški objekti) in B2 -Olimje.
območje PC 10
vključuje krajevni skupnosti Zagorje1 in Lesično z ureditvenimi območji naselij z oznakami od A 1 do A 8 ter od B1 do B4:
– v KS – Zagorje ureditvena območja z oznakami: Bistrica pri Zagorju – Al, Topolovo (Haler) A2 in Preseka pri Zagorju – A3 ter Zagorje – B4,
– v KS Lesično ureditvena območja z oznakami: Gubno – A4, Lesično (staro naselje) – A5, Lesično (pri trgovini) – A6, Gostinca – A7 in Penkovo selo – A8 ter Lesično – B1 in B2 in Pilštanj – B3.
območje PC 11
vključuje krajevne skupnosti Buče, Kozje – del, Polje ob Sotli in Bistrica ob Sotli – del z ureditvenimi območji naselij z oznakami od Al do A17 ter B1:
– v KS Buče ureditvena območja z oznakami: Ortnica – Al, Buče – A2, Buče pri cerkvi – A3 in Sp. Buče
– A4.
– v delu KS Kozje ureditvena območja z oznakami: Šonovo – A5,Zdole – A6 ter Ješovec in Opečnik – A7,
– v KS Polje ob Sotli ureditvena območja z oznakami: Prelasko – A8, Vel. Brezovec – A9 in A10, Mali Brezovec – A11, Polje ob Sotli – A12, Polje ob Sotli (pri cerkvi) – A13 in Krn vrh – A14 ter Sedlarjevo – B1.
– v delu KS Bistrica ob Sotli ureditvena območja z oznakami: Dekmanca – A15 in A16 ter Ples – Al7.
območje PC 12
vključuje krajevne skupnosti Bistrica ob Sotli del, Osredek, Podsreda in Kozje (del) z ureditvenimi območji naselij z oznakami od Al do A13 ter od B1 do B4:
– v delu KS Bistrica ob Sotli ureditvena območja z oznakami: Zg. Trebče – Al, Črešnjevec – A2, Križan vrh
– A3, Sp. Trebče – A4, Zagaj A5, Polje pri Bistrici – A6 in A7, Kunšperk – A8 in A9 ter Trebče – B2
– v KS Osredek – le razpršena poselitev,
– v KS Podsreda ureditvena območja naselij z oznakami: Vojsko – A10, Podole – A11, Poklek – A12 in Gorjane – A13 ter Podsreda B1, Lokacija "Stari trg" -B3 in območje revitalizacije kult. krajine – B4,
– v delu KS Kozje – le razpršena poselitev (Vetrnik).
4. člen
Pregled ureditvenih območij znotraj urbanističnih zasnov, ki se urejajo na podlagi PUP in za katera so opredeljeni podrobnejši pogoji, kot je navedeno v 2. členu tega odloka:
– v okviru urbanistične zasnove Šmarje pri Jelšah območja z oznakami: S 1/b, S 7, C 1, C 2,
– v okviru urbanistične zasnove Rogaška Slatina območja z oznakami S 1/a, b, c, S 8/b in Lastine,
– v okviru urbanistične zasnove Rogatec: že pozidano območje nad zdravstvenim domom z oznako S 2,
– v okviru urbanistične zasnove Podčetrtek in Imeno območja v Imenem z oznakami S 3/1, 2, 3 in 4 in C 3,
– v okviru urbanistične zasnove Bistrica ob Sotli območje z oznako S 2,
– v okviru urbanistične zasnove Kozje območje ob trškem jedru in območje šole s športnimi igrišči.
– v okviru urbanistične zasnove Mestinje ureditveni območji S3 in S4.
5. člen
Ureditvena območja naselij in druga ureditvena območja ter meje posameznih prostorskih celot so prikazana na preglednem katastrskem načrtu v merilu 1:5000 v okviru prikaza zasnove namenske rabe prostora z varovanimi območji, ki je sestavni del tega odloka.
Znotraj območij urbanističnih zasnov (UZ) pomembnejših urbanih središč občine v kartnem gradivu PUP ni prikazana podrobnejša členitev površin po namenu in zasnova infrastrukturnega omrežja, ker je to sestavni del gradiv UZ v sprejetem dolgoročnem planu občine. Prikazana so le tista območja z oznako namembnosti, ki so-opisana v 4. členu tega odloka.
II. SKUPNA MERILA IN POGOJI
6. člen
Skupna merila in pogoji za posege v prostor veljajo za vsa območja iz 2. člena tega odloka, razen za tista, za katera je s posebnimi merili in pogoji določeno drugače.
Dovoljenje za kakršenkoli poseg v prostor je možno pridobiti, če je poseg usklajen v prostoru in zanj pridobljeni pogoji in soglasja vseh prizadetih fizičnih in pravnih oseb.
Pri vseh numerično opredeljenih merilih in pogojih veljajo tolerance ± 5% v odloku določene vrednosti.
II.A. FUNKCIJE OBMOČIJ S POGOJI ZA IZRABO IN KVALITETO GRADITVE TER DRUGIH POSEGOV V PROSTOR
7. člen
V skladu z namensko rabo prostora, ki je opredeljena v planskih aktih občine, so v PUP opredeljene funkcije območij za:
– kmetijska zemljišča: prvo območje kmetijskih zemljišč (trajno namenjeno kmetijski proizvodnji) in drugo območje kmetijskih zemljišč,
– predvidene agrooperacije. kmetijskih zemljišč
– gozdove (lesnoproizvodne, varovalne in gozdove posebnega pomena ter podrobnejše opredelitve v okviru območja PC 12 za gozdove s poudarjeno turistično rekreativno vlogo in gozdove s poudarjeno varovalno vlogo),
– predvidene melioracije gozdnih zemljišč,
– vodnogospodarske ureditve in varovana območja virov pitne, mineralne in termalne vode,
– območja rudnin,
– območja in objekte naravne in kulturne dediščine,
– območja za poselitev:
– ureditvena območja naselij in druga ureditvena območja
– stavbna zemljišča na Območju razpršene poselitve,
– prometno omrežje ter komunalna in energetska infrastruktura.
Vsa v zgornjih alineah navedena območja in omrežje so prikazana v kartografskem delu PUP.
1. Merila in pogoji za posege v prostor, ki imajo značaj graditve in drugih ureditev za potrebe poselitve
8. člen
Skladno s pogoji in določili tega odloka so na območjih poselitve dovoljene nadomestne gradnje, nadzidave, dozidave in rekonstrukcije ter komunalne ureditve in vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah.
V okviru obstoječih proizvodnih kompleksov so dovoljene spremembe dejavnosti za potrebe proizvodnje ter rekonstrukcije in funkcionalne spremembe objektov za sodobnejše tehnologije.
9. člen
Novogradnje objektov so praviloma možne le v okviru ureditvenih območij skladno z namembnostjo opredeljenega območja in ob upoštevanju določil tega odloka.
10. člen
Na območju opredeljene krajinske zasnove (KZ) za območje Sotelskega jezera so do izdelave KZ in podrobnejših vodnogospodarskih pogojev (odlok), dovoljena le vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah.
11. člen
Znotraj ureditvenih območij, za katera je predvidena izdelava PIN, so na večjih še prostih ali pretežno prostih površinah do izdelave izvedbenega načrta dovoljena le vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah in tisti posegi, ki ne ovirajo njegove realizacije.
12. člen
Na območju razpršene gradnje je ob upoštevanju določil tega odloka možna le zgostitev gradnje znotraj zaokroženih območij pod pogojem, da lokacija ni oddaljena od obstoječe, pozidave več kot 30 m, sicer se lokacija obravnava kot izjemen poseg.
13. člen
Gradnja novih objektov, ki neposredno služijo kmetijski proizvodnji je možna:
– v okviru ureditvenih območij naselij, ki so po klasifikaciji naselij v občini (strokovno gradivo za dolgoročni plan občine 1-4, št.proj. 18/79) izrazito kmetijska naselja in naselja s poudarjeno kmetijsko funkcijo,
– v okviru kmetije na območju stavbnih zemljišč razpršene poselitve,
– na območju kmetijskih zemljišč, če ti objekti služijo povečani kmetijski proizvodnji in ni zadostnih površin v okviru območij, navedenih v zgornjih alineah. Pri tem morajo novi objekti predstavljati strnjeno celoto ostalimi objekti domačije in ne smejo biti locirani na vedutno izpostavljeni lokaciji oziroma na drugače varovanem zemljišču. Izjemoma so ti posegi možni na 1. območju kmetijskih zemljišč v primerih, če ni na voljo manj kvalitetnih kmetijskih zemljišč, kar potrdi pristojna kmetijska služba.
Gradnja shramb in zidanic je možna ob upoštevanju naslednjih pogojev:
– trajni nasad mora biti v območjih, ki so za konkretno kulturo opredeljena po agrokarti (rajonizacija kmetijskih zemljišč),
– najmanjša površina nasada, ki jo mora investitor imeti, je: 0,25 ha za vinograd (nasad ribeza) in 0,50 ha za sadovnjak,
– z načrtovano gradnjo gospodarskega objekta - shrambe in zidanice mora soglašati pristojna občinska kmetijska služba, ki mora obvezno sodelovati pri lokacijskem postopku.
14. člen
Gradnja objektov za centralne dejavnosti – trgovino, gostinstvo in turizem ter druge storitvene in družbene dejavnosti je možna v okviru ureditvenih območij, v katerih planski dokumenti občine predvidevajo razvoj teh dejavnosti in so za to dane prostorske možnosti.
Posamične novogradnje in ureditve izven ureditvenih območij so možne ob upoštevanju določil tega odloka in soglasjem komisije za urejanje prostora.
15. člen
Gradnja proizvodnih hal ter objektov za potrebe komunale je možna kot dopolnilna gradnja v okviru opredeljenih tovrstnih kompleksov pod pogojem, da pred izdelavo lokacijske dokumentacije investitor pridobi celostno prostorsko zasnovo območja in oceno strokovne institucije za varstvo okolja glede onesnaženosti obstoječe proizvodnje in oceno sprejemljivosti za okolje. V primeru zahteve po sanaciji obstoječih virov onesnaževanja je predhodna sanacija obvezna.
16. člen
Gradnja pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin (razen objektov za potrebe kmetijstva), ki jih ni mogoče zadovoljiti v obstoječih objektih, je možna le v okviru funkcionalnih zemljišč objektov. Oblikovanje in lociranje teh objektov mora biti v skladu z določili tega odloka.
Ob upoštevanju določil tega odloka in po predhodni strokovni presoji glede lokacije, je možna postavitev:
– kioskov v okviru ureditvenih območij naselij, ki so po dolgoročnem planu občine opredeljena kot oskrbna središča,
– začasnih objektov in naprav, če jo dovoljuje pristojen upravni organ,
– spominskih obeležij, reklamnih znamenj in turističnih oznak,
– ureditev javnih zelenih površin v okviru ureditvenih območij ter postavitev mikrourbane opreme. Ureditve morajo biti v skladu z namembnostjo opredeljenega območja in po možnosti enotno oblikovane.
17. člen
Gradnja nadomestnih objektov je možna v primeru, če je obstoječi objekt dotrajan oziroma funkcionalno neustrezen. Namembnost novega objekta mora praviloma ostati nespremenjena. Pogoji oblikovanja nadomestnega objekta so enaki kot za novogradnje, glede minimalnih odmikov pa še upošteva odmik starega objekta.
Gradnja je možna le na stavbišču ali na funkcionalnem zemljišču starega objekta. Večji odmik od starega objekta je izjemoma možen v primeru, da je stavbno zemljišče starega objekta neprimerno zaradi geoloških razmer, konfiguracije terena oziroma je to zemljišče predlagano za drugo namembnost. V teh primerih se upoštevajo določila; ki veljajo za novogradnje.
Sprememba namembnosti objektov v okviru ureditvenih območij s pretežno stanovanjsko zazidavo je možna za ureditev prostorov za obrtno in storitveno dejavnost pod pogojem, da se ne spreminja pretežna namembnost območja. Možne so tiste dejavnosti, ki nimajo kvarnih vplivov na okolje in na bivalne pogoje sosednjih objektov. Investitor mora v primeru ureditev za proizvodno obrt v lokacijskem postopku obvezno predložiti strokovno mnenje institucije za varstvo okolja, in zagotavljati pogoje v skladu s predpisi tega področja.
Namembnost objekta določa tudi rabo zemljišča, na katerem objekt stoji, ne glede na opredeljeno namensko rabo območja.
18. člen
Dograjujejo (prizidave in nadzidave) in prenavljajo se lahko vsi objekti, ki so zgrajeni v skladu s predpisi oziroma jih je možno legalizirati. Pri tem se za minimalni odmik šteje obstoječi odmik objekta.
19. člen
V primerih posegov v prostor, ki so opredeljeni kot izjeme, je potrebno pridobiti soglasje Komisije za urejanje prostora pri Izvršnem svetu občine Šmarje pri Jelšah.
V krajevnih skupnostih, v katerih so ustanovljeni in delujejo posebni organi za presojo posegov v prostor, je potrebno v lokacijskem postopku pridobiti tudi mnenje tega organa.
2. Merila in pogoji za določanje velikosti gradbenih parcel in funkcionalnega zemljišča
20. člen
Pri določanju velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč novih objektov je potrebno upoštevati namembnost in velikost objektov, oblikovanost terena, lokacijo komunalnih vodov ter druge omejitve v prostoru ob upoštevanju predvidenega razvoja. Pri tem je zagotoviti sanitarno tehnične zahteve (osončenje, proste in zelene površine) in ostale urbanistične pogoje v zvezi z dovozi, parkirnimi površinami in drugimi utrjenimi površinami okrog objektov.
Za gradnjo novih gospodarskih objektov – zidanic v okviru vinogradniških območij je potrebno parcelacijo zemljišč izvesti skladno z značilnostmi obstoječe parcelacije in tako, da bo stavbno zemljišče za novogradnjo zagotavljalo ohranitev tipičnega vzorca tovrstne poselitve, kot je to opredeljeno po posameznih kulturnih krajinah.
Maksimalna velikost gradbene parcele za stanovanjske individualne objekte je praviloma 700 m2, za počitniške objekte pa 400 m2. Večja je lahko le zaradi neugodne lege in konfiguracije terena.
Če ni v posebnih predpisih drugače določeno, znaša minimalna velikost gradbene parcele:
1,5 x bruto etažna površina za pomožne objekte (zidanice, garaže,...)
2,5 x bruto etažna površina za objekte proizvodnih dejavnosti
2 x bruto etažne površine za vse ostale objekte.
V to velikost ni vštet dovoz do parcele, če ta nima neposrednega dostopa z javne poti.
Velikost funkcionalnega zemljišča kmetije mora biti prilagojena obsegu proizvodnje in kmetijske mehanizacije.
Pri določanju funkcionalnih zemljišč v okviru naselij, ki predstavljajo naselbinsko dediščino, se upoštevajo zahteve in pogoji pristojne spomeniške službe.
Gradnja objektov za dejavnosti, ki potrebujejo večje število parkirnih mest, večje površine za odprta skladišča in podobno, je možna, če je za te namene dovolj površin na funkcionalnem zemljišču ali če je zadovoljevanje teh potreb možno na skupnem funkcionalnem zemljišču območja, v katerem se lokacija nahaja. Investitor mora izkazati pravico do uporabe skupnega funkcionalnega zemljišča, kar mora biti tudi formalno-pravno urejeno.
Funkcionalno zemljišče oziroma gradbena parcela se določi v lokacijski dokumentaciji, ob upoštevanju določil tega odloka in predpisov geodetske službe. Načrt gradbene parcele je obvezna osnova za parcelacijo na terenu.
Merila in pogoje iz tega poglavja je smiselno uporabiti tudi pri določanju funkcionalnih zemljišč obstoječih objektov.
3. Merila in pogoji urejanja na kmetijskih zemljiščih
21. člen
Kmetijska zemljišča se bodo urejala na podlagi agrokarte. Do njene izdelave se upošteva rajonizacija kmetijskih zemljišč, ki jo je izdelal Kmetijski zavod Maribor- v juliju 1979 in opredeljuje perspektivna območja za razvoj posameznih kmetijskih področij (vinogradništvo, sadjarstvo, poljedelstvo idr.).
Za opredeljena območja večjih (nad 50 ha) agrooperacij je praviloma potrebno izdelati ureditvene načrte, kar še posebej velja za območja naravne in kulturne dediščine in za celotno območje spominskega parka Trebče.
Za vse agrooperacije v območjih opredeljene kulturne dediščine je potrebno pridobiti strokovne podlage ZVNKD Celje. Geodetski, posnetki za pripravo teh načrtov morajo vključevati tudi posnetke obstoječih dreves in zarastje.
Z vidika očuvanja krajinskih kvalitet in varovanja naravne dediščine je potrebno pri načrtovanju in izvajanju agrooperacij upoštevati naslednje:
– Pri hidromelioracijah naj se v čim večji meri izkoristijo obstoječi odvodniki. Manjši potoki naj ob čiščenju ohranjajo svoje naravne tokove in večino naravne vegetacije (večja soliterna drevesa, vrbove živice).
– Pri izkoriščanju kmetijskih zemljišč je potrebno upoštevati tak kolobar, da se v okviru tržnih možnosti in strokovnih zahtev zagotavlja pestrost krajine.
– Prenova vinogradov naj upošteva parcelacijsko strukturo, ki poteka od slemena proti vznožju in obdelavo po padnicah terena (terasasta obdelava ni sprejemljiva).
– Prenova sadovnjakov v obliki večjih strnjenih terasastih plantaž ni primerna. Kjer se pojavlja potreba po večjih površinah naj bodo te prekinjene z otoki visoke grmovne vegetacije (manjši gozdiči) in travniškimi površinami. Pred takimi posegi v prostor je pridobiti strokovno mnenje glede oblikovanja krajine.
4. Merila in pogoji urejanja na gozdnih zemljiščih
22. člen
Posegi v gozdni prostor se urejajo z določili Zakona o gozdovih, na njegovi podlagi izdanih predpisov, gozdno gospodarskih načrtov in z določili tega odloka.
Gozdni prostor je gozd (nad 5 ari površine) oziroma negozdno zemljišče, ki je funkcionalno povezano z gozdom in skupaj z njim zagotavlja uresničevanje funkcij gozda.
Gozd je zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem v obliki sestoja ali drugim gozdnim rastjem, ki zagotavlja katerokoli funkcijo gozda. Gozd so tudi vsa zemljišča v zaraščanju, ki so kot gozd opredeljena v prostorskem delu gozdno gospodarskega načrta oziroma planskega dokumenta občine.
K vsakemu posegu v gozdni prostor, je potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove.
Soglasje Zavoda se mora pridobiti tudi k dovoljenju za poseg v prostor za graditev objektov zunaj gozda, če je iz poročila o vplivih na okolje razvidno, da bi objekt ali posledice delovanja objekta negativno vplivale na gozdni ekosistem in funkcije gozdov.
Soglasja ni mogoče izdati, kadar je pričakovati, da bodo vplivi posega v prostor razvrednotili ali poškodovali gozd.
Odmiki objektov od gozdnega roba ne smejo biti manjši od povprečne višine dreves, izjemoma je ta odmik lahko tudi manjši, toda nikoli izpod 10 m.
Ograditev posameznih delov gozda se dovoli, če o predvideno z gozdno gospodarskim načrtom zaradi varstva gozdov, zaščite vodnih-zajetij, varstva naravnih znamenitosti oziroma redkosti, kulturnih spomenikov ali znanstvenoraziskovalnih proučevanj.
Dovoljenje za postavitev ograje izda Zavod na predlog organa, organizacije ali posameznika.
Gozdna infrastruktura se mora načrtovati, graditi in vzdrževati po določilih Zakona o gozdovih ter na njegovi podlagi izdanih predpisov o gradnji, vzdrževanju in načinu uporabe gozdnih prometnic, ki jih izda ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v soglasju z ministrstvom za okolje.
V varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim pomenom je potrebno pri posegih v gozdni prostor upoštevati poseben režim gospodarjenja. Prepovedani so goloseki in krčitve ter odmiki od gozdnega roba, ki so manjši od povprečne sestojne višine.
Pri načrtovanju hortikulturne ureditve okolja objektov in drugih posegov v prostor je potrebno spoštovati načela so naravnega ravnanja z gozdovi in prvenstveno saditi avtohtono rastje.
5. Merila in pogoji vodnogospodarskega urejanja
23. člen
Vodni viri:
– do sprejetja odlokov o varstvu, vodnih virov se upošteva režim možnega urejanja po posameznih varstvenih območjih, kot je opredeljen v strokovnih gradivih za pripravo odloka,
– pred posegi v okviru opredeljenih območij potencialnih virov mineralne vode je potrebno pridobiti mnenje geološke službe.
Vodotoki:
– v hudourniških območjih morajo biti objekti načrtovani in izvedeni tako, da preprečujejo globinsko in bočno erozijo,
– na območju naselij se zagotavlja 100 letno poplavno varnost, na zemljiščih, kjer je intenzivna kmetijska, izraba pa 20 letno varnost pred poplavami,
– ob vodotokih se za njihovo vzdrževanje varuje pas v širini okvirno 15 m ob Sotli in 4 m ob ostalih vodotokih. Za vsak poseg v obvodnih predelih mora dati mnenje pristojna služba za urejanje voda,
– na obravnavanem območju se pred posegi in pozidavo varujejo nekatera območja možnih zadrževalnikov voda, ki so opredeljeni v kartnem gradivu PUP,
– na opredeljenih območjih kulturne krajine se morajo pri urejevanju vodotokov predhodno pridobiti smernice pristojne spomeniške službe. Vodotoki Ločnica, Bistrica, Šmarski potok, Žahenberški potok, Nezbiški in Tinski potok naj ohranjajo bistvene značilnosti in naravni potek,
– vodnogospodarske ureditve na obvodnih in poplavnih zemljiščih je obvezno podrediti njihovim značilnostim in vidikom sprejemljivosti za okolje
– s sanacijo in sankcijami je potrebno zaustaviti procese izginjanja ekološko pomembnih biotopov v dolini Sotle in njenih pritokov
– zagotoviti je potrebno kakovost voda v vodotokih. V ta namen se zgradi oziroma dogradi potrebna kanalizacija in čistilne naprave, pri obstoječih napravah pa zagotovi skrbno obratovanje,
– preprečiti je potrebno spuščanje izcednih vod iz deponije vodotoke in podtalje. Obvezne so sanacije obstoječih deponij, – pri shranjevanju in rokovanju z nevarnimi in škodljivimi snovmi je obvezno upoštevati vse zaščitne ukrepe, da ne bo prišlo do onesnaženja vode,
– pri načrtovanju hlevov se predhodno preveri možnost dispozicije odpadkov, v nasprotnem primeru gradnja teh objektov iz vidika varstva okolja ni sprejemljiva,
– za vse posege na poplavnih in obvodnih zemljiščih, območjih podtalnice, erozijskih žariščih je potrebno predhodno pridobiti podrobnejše vodnogospodarske pogoje,
– za gradnjo ribnikov je potrebno predhodno pridobiti pozitivno mnenje in pogoje vodnogospodarske službe.
6. Merila in pogoji urejanja na območjih naravne in kulturne dediščine
24. člen
Na območju občine, so opredeljena naslednja območja in objekti naravne in kulturne dediščine:
1. Naravna dediščina zavarovana in predlagana za razglasitev
- KP krajinski park
- NS naravni spomeniki:
h - hidrološki
g - geomorfološki (površinski, podzemeljski)
d - dendrološki
b - botanični
- SON spomeniki oblikovane narave
2. Naravna dediščina – varovana s planskimi usmeritvami:
- ND naravna dediščina (hidrološka, geomorfološka, dendrološka)
3. Kulturna dediščina – zavarovana in predlagana za razglasitev
– kulturni spomeniki:
UA – umetnostni (sakralni, gradovi, mestna oziroma trška arhitektura)
E – etnološki spomeniki
a – arheološki spomeniki
U-Ks – urbanistični spomeniki
z – zgodovinski spomeniki
4. Kulturna dediščina – varovana s planskimi usmeritvami
– U-kd – naselbinska
– Ed – etnološka dediščina
5. Naravna in kulturna dediščina
– varovana s planskimi usmeritvami
– območja kulturne krajine
Vsi posegi na območjih opredeljene naravne in kulturne dediščine so možni na podlagi predhodnih pogojev in soglasja ZVNKD Celje.
25. člen
Pri posegih na območju razglašenih naravnih znamenitosti iz člena 24/1 je potrebno upoštevati pogoje, podane v gradivu za razglasitev teh spomenikov, ki so sestavni del sprejetega odloka o razglasitvi.
Merila in pogoji za posege v območja in objekte naravne dediščine iz člena 24/2 tega odloka so podani v poglavju III/1 tega odloka za območja posameznih prostorskih celot.
26. člen
Pregled in pogoji za posege v območja in objekte kulturne dediščine so podani v strokovnih gradivih ZVNKD Celje za pripravo PUP in v tekstualnem delu gradiva PUP ter v gradivu za razglasitev št. 02-133/1-88 ZVNKD Celje, ki je sestavni del odloka o razglasitvi.
Na opredeljenih vplivnih območjih razglašenih kulturnih spomenikov, ki niso bila predmet razglasitve, novogradnje objektov praviloma niso možne.
V južnem delu občine, južno od Podčetrtka in Olimske gore se poleg gradiva za razglasitev, navedenega v drugi alinei tega člena, upošteva še sprejeti Zakon o Spominskem parku Trebče.
Pregled urbanističnih spomenikov in naselbinske dediščine po posameznih prostorskih celotah je podan v poglavju III/1 tega odloka in tekstualnem gradivu PUP.
27. člen
Na območju občine je opredeljenih 41 območij kulturne krajine. Pri izvajanju posegov v okviru teh območij je potrebno upoštevati določila urejanja, podana v poglavju III/1 tega odloka.
7. Merila in pogoji v zvezi z urejanjem eksploatacijskih območij
28. člen
Kamnolomi, še posebej vizualno izpostavljeni, se morajo glede, na opuščene faze izkoriščanja postopoma rekultivirati v prvotni površinski pokrov.
Lokacije kamnolomov in drugih izkopov se določajo na podlagi predhodne študije glede ustreznosti lokacije, ki mora vključevati tudi vizualne in ekološke vidike.
Za opredeljena območja obstoječih kamnolomov se izdelajo programi sanacij, na podlagi katerih se bodo ta območja urejevala in sanirala.
Sanirati je potrebno vse manjše nekontrolirano načete brežine predvsem ob cesti Svete Gore – grad Podsreda.
Na osnovi predhodne širše preveritve p upravičenosti eksploatiranja se ukinejo in sanirajo kamnolomi na območju spominskega parka Trebče.
8. Merila in pogoji za obrambo in zaščito
29. člen
Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati predpise s področja obrambe in zaščite.
9. Merila in pogoji za varovanje okolja
30. člen
Pred posegom v prostor, ki ima lahko negativen vpliv na okolje, mora investitor izpolniti zahteve Zakona o varstvu okolja.
Za gradnjo objektov za obrtno dejavnost znotraj stanovanjskih območij morajo investitorji v lokacijskem postopku pridobiti mnenje in oceno vplivov na okolje.
Z vidika varstva zraka je potrebno za obstoječe objekte, ki so vir onesnaževanja, pridobiti meritve emisij ter program sanacije, pri gradnji novih objektov pa zagotoviti, da ne bodo prekoračene dopustne emisije.
Z raznimi ukrepi se zagotovi priključitev na obstoječe plinsko omrežje po naseljih čimveč porabnikov.
Na območjih varstva vodnih virov, podtalnice, obvodnih zemljišč je potrebno pred posegi vanje pridobiti vodnogospodarske pogoje upravljalca.
Zaradi varstva tal in kakovosti površinskih in talnih voda je potrebno urediti odvodnjavanje in čiščenje odplak po posameznih naseljih in območjih, kot je to navedeno v členih 43 in 23 tega odloka. Prioriteta za to velja za naselja na vplivnem območju Sotelskega jezera.
Vsa divja odlagališča se morajo sanirati v prvotno namembnost zemljišča. Območje centralnega odlagališča komunalnih odpadkov v Tuncovcu je potrebno sanirati na podlagi izdelanega sanacijskega programa.
Ob gradnji objektov morajo investitorji obvezno upoštevati vse predpisane ukrepe v zvezi s sanacijo terena, ki jih predpiše geološka služba.
Investitor je v času gradnje dolžan poskrbeti za zavarovanje plodne zemlje pred uničenjem, v skladu z odlokom o ravnanju s plodno zemljo.
Za varstvo pred hrupom se mora zagotoviti predpisana zaščita skladno z izdelanim programom sanacije za zmanjšanje hrupa pod največjo dovoljeno raven. Pri gradnji novih objektov je potrebno upoštevati vse predpise za varstvo pred hrupom.
Podrobnejša določila za posege, ki imajo lahko negativen vpliv na območja naravnih potencialov, favno, floro, biotope, kulturno krajino ter naravno in kulturno dediščino, so podani v drugih poglavjih tega odloka.
Pogoji varovanja krajinskih značilnosti so podani po opredeljenih kulturnih krajinah v poglavju HI/1 tega odloka.
II.B POGOJI ŽA URBANISTIČNO OBLIKOVANJE OBMOČIJ TER ZA ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV IN NAPRAV
31. člen
Lokacija, odmiki od objektov in parcelne meje:
– pri lociranju in gradnji objektov se mora upoštevati značilen vzorec poselitve in značilnosti lokalne graditeljske tradicije. Vsi posegi v grajeno strukturo naselja morajo težiti k ohranjanju kvalitet posameznih območij in izboljšanju negativnih dosedanjih posegov. Na celotnem obravnavanem območju je potrebno dosledno spoštovati opredeljeno naravno in kulturno dediščino,
– stavbno zemljišče mora biti sposobno za gradnjo. V primeru pogojno primernih tal je potrebno obvezno predhodno pridobiti geotehnične pogoje v zvezi z načrtovano gradnjo,
– vsi odmiki novih objektov morajo biti načrtovani skladno z veljavnimi predpisi za posamezna področja ter strokovnimi normativi in pogoji ustreznih soglasij. Pogoji v zvezi z odmiki novogradenj od cest in komunalnih vodov in naprav so podani v poglavju II.C tega odloka,
– najmanjši medsebojni, odmik prostostoječih objektov se določi glede na terenske razmere v skladu s sanitarno tehničnimi, požarnovarnostnimi predpisi ter pogoji osvetlitve. Novi objekti ne smejo vplivati škodljivo na bivalne pogoje prebivalcev v neposredni soseščini (podrobnejša navodila so v tekstualnem gradivu PUP),
– odmik objekta (razen ograj, mejnih in podpornih zidov) od posestne meje znaša min. 4.0 m, za manjši odmik je potrebno pridobiti soglasje sosedov. Z načrtovanimi odmiki novogradenj od posestnih mej mora biti zagotovljeno vzdrževanje objekta tako, da ni motena sosednja posest in so upoštevani sanitarni in požarno varnostni pogoji,
– vsaka lokacija za gradnjo objektov mora imeti zagotovljeno vsaj minimalno komunalno opremljenost -dostop na javno cesto ter oskrbo z vodo in električno energijo.
32. člen
Etažnost višinski gabarit objektov:
– vse novogradnje se morajo prilagoditi gabaritom obstoječe zazida ve, prav tako ne smejo presegati tega gabarita prizidave in nadzidave objektov,
– praviloma naj bo etažnost za. individualne stanovanjske objekte vkopana klet, pritličje in izkoriščeno podstrešje,
– razmerje višine zidanega dela objekta proti strehi naj bo v razmerju, značilnem za posamezno vrsto objekta v naselju in arhitekturni krajini,
– objekti na izpostavljenih legah in grebenih morajo imeti klet v celoti vkopano, da se zagotovi pritličen gabarit,
– etažnost objektov mora biti podrejena dominantam naselja (cerkev, grad, drevo), kar se še posebej strogo upošteva v okviru opredeljenih območij kulturne krajine in naselbinske dediščine.
33. člen
Tlorisni gabariti objektov, orientacija slemen:
– tlorisne oblike novih objektov v okviru vaških naselij in v odprtem prostoru naj bodo podolgovate in praviloma v razmerju stranic 1:1,5 do 1:2. V okviru urbanih in lokalnih središč se tlorisni gabarit podreja obstoječi zazidavi, na območjih urbanistične dediščine pa določilom pristojne spomeniške službe,
– površina prizidave objekta praviloma ne sme presegati zazidane površine obstoječega objekta, pri čemer naj se ohrani razmerje tlorisnih stranic objekta, kot je to opredeljeno v zgornji alinei. Zagotovljeni morajo biti odmiki od parcel in sosednjih objektov skladno s predpisi. Bivalni pogoji sosednjih objektov se ne smejo poslabšati,
– smer slemena naj poteka vzporedno s plastnicami oziroma mora biti usklajena z obstoječo zasnovo zaselka ali gruče hiš, ki je tipična za posamezni poselitveni vzorec. Sleme je vzporedno z daljšo stranico objekta.
34. člen
Streha, fasade:
– strehe naj bodo simetrične dvokapnice, kar je še posebej obvezno upoštevati v okviru odprtega prostora in vaških naselij. Naklon strešin je od 35° do 45°, na območju razpršene poselitve pa je obvezen naklon med 40° in 45°. Kritina naj bo opečna ali iz drugega naravnega materiala oziroma kaka druga, obvezno temna. Osvetljevanje podstrešja je možno s frčadami, zaželeni so čopi,
– oblikovanje in razporeditev okenskih in vratnih odprtin na fasadah, ki so praviloma vertikalno podolgovatih oblik in členitev ter obdelava fasad naj izhaja iz funkcije objekta, in se prilagaja sosednjim objektom ter značilnostim oblikovanja v arhitekturni krajini,
– fasade, proizvodnih hal na izpostavljenih legah in območjih kulturne dediščine morajo biti barvane in z zunanjo ureditvijo, čim bolj zastrte..
35. člen
Gospodarski objekti – zidanice in shrambe za sadje:
– obvezni so podolgovati tlorisi objekta v razmerju stranic okvirno 1:2 in z maksimalno zazidano površino do 45 m2. Velikost se prilagaja obstoječi zazidavi in velikosti kmetijskega zemljišča, ki ga investitor poseduje,
– objekt ima lahko dve izkoriščeni etaži, in sicer: kletno etažo in izkoriščeno podstreho, če pa je klet v celoti vkopana, je možno izvesti pritličje in ostrešje brez kolenčnega zidu. Objekti na nagnjenem terenu, ki so delno vkopani oziroma imajo polzasuto klet (zadnja stena kleti v celoti vkopana), imajo lahko nad kletno etažo kolenčni zid visok le do 1,6 m,
– streha mora biti simetrična dvokapnica z nakloni strešin 45° s kritino iz opeke ali kakega drugega naravnega materiala (les, slama). Sleme vzdolž daljše stranice objekta mora biti vzporedno s plastnicami terena.
36. člen
Počitniški objekti:
– gradnja teh objektov je možna v območjih, ki so v planskih dokumentih predvidena za ta namen,
– za te objekte veljajo isti oblikovalski kriteriji, kot so navedeni za objekte zidanic in shramb za sadje,
– določila urejanja za ureditveno območje Škofija gora so opisana v poglavju III/l tega odloka.
37. člen
Pomožni objekti:
– pomožni objekti za potrebe občanov in njihovih družin morajo biti oblikovani skladno z objektom, ob katerem stojijo in skladno z določili tega odloka in jih ni možno dograjevati preko v odloku določenih maksimalnih gabaritov,
– kioski in objekti na postajališčih morajo biti na določenem prostorsko in funkcionalno zaokroženem območju enotno oblikovani. Pri izbiri materialov je potrebno upoštevati prostorske značilnosti lokacije in območja,
– lokacije kioskov so lahko le začasne, izvedba pa taka, da jih je možno odstraniti in zemljišče brez večjih posegov vzpostaviti v prvotno stanje,
– začasni objekti za ev. sezonske prireditve in druge vrste turistične ponudbe morajo biti locirani tako, da ne ovirajo drugih dejavnosti v prostoru in da niso postavljeni na varovanih območjih. Po prenehanju dovoljenja se objekt odstrani, zemljišče pa vzpostavi v prvotno stanje.
38. člen
Pogoji na območju opredeljene naselbinske dediščine:
– v opredeljenih spomeniško kvalitetnih naseljih se morajo novogradnje in adaptacije prilagoditi obstoječi zasnovi naselja in obstoječim spomeniško kvalitetnim objektom naselja tako glede lokacije, orientacije, navpičnega in vodoravnega gabarita, izbora materialov in barv, naklona strehe, kritine, velikosti in razmerja okenskih in vratnih odprtin.
39. člen
Ureditev okolice objektov:
– ureditev okolice objektov mora zagotoviti oblikovno povezavo objekta z okoljem, kar se opredeli z lokacijsko dokumentacijo,
– pri zemeljskih posegih naj se planiranje terena izvaja z brežinami in le v primeru, ko to ni mogoče, ali to zahtevajo pogoji geotehničnega poročila, se lahko izvedejo oporni zidovi, ki morajo biti po izvedbi maksimalno zazelenjeni (popenjavke),
– ozelenitve okolice objektov naj se izvedejo z domačimi vrstami rastlinja. Okolica naj bo urejena skladno z obstoječo kulturno krajino. Odprte zelene in peš površine v okviru ureditvenih območij, ki imajo javen značaj, naj bodo urejene enotno v značilnem ambientu obravnavanega naselja,
– ograjevanje parcel naj bo praviloma urejeno z zasaditvijo drevnin, ki se režejo v višini 1 m in so lahko ojačane z žično mrežo,
– v okviru strnjeno pozidanih območij se lahko ograjevanje parcel prilagodi obstoječim ureditvam, vendar ne sme biti višje od 1 m.
– na območju razpršene poselitve v okviru domačij ograjevanje parcel ni dovoljeno razen v primerih, ko je potrebno zemljišče zavarovati pred nezaželenimi vplivi okolice za ljudi in živali,
– pri ograjevanju objektov in kompleksov, ki zahtevajo posebno varnost, se upoštevajo izvedbe in višine ograj, ki so določene z drugimi predpisi,
– od roba vozišča morajo biti ograje ter sporočilne in opozorilne table odmaknjene minimalno 1 m, v križiščih je odmik praviloma večji, tako da ni zmanšana preglednost na cesti ter ovirano pluženje in opravljanje drugih komunalnih dejavnosti.
– pri urejanju okolice objektov javnega programa je potrebno z odpravljanjem arhitektonskih ovir omogočiti dostopnost tudi telesno prizadetim.
II.C MERILA IN POGOJI UREJANJA PROMETNE IN KOMUNALNE INFRASTRUKTURE
40. člen
Vsi objekti morajo imeti možnost priključitve na obstoječe oziroma novozgrajeno prometno in komunalno omrežje (elektro, kanalizacijsko in vodovodno omrežje).
Po možnosti se zagotovi tudi priključitev na telefonsko omrežje. V naseljih, kjer se načrtuje plinska ali toplovodna mreža oziroma je ta že izvedena, pa tudi možnost priključitve na plin ali toplovod.
Komunalne ureditve morajo biti izvedene skladno s predpisi za posamezna področja, da se preprečijo kvarni vplivi na okolje in zagotovijo obrambno zaščitni pogoji (požarna varnost, oskrba v izrednih razmerah ipd.).
Pred posegi v prostor v zvezi z gradnjo novih prometnic, komunalnih in energetskih vodov in naprav republiškega, regionalnega in občinskega pomena je obvezno izdelati lokacijske načrte. Ostale manj pomembne ceste in komunalne ureditve se urejajo na podlagi določil tega odloka.
Pri posegih v prostor na območjih, ki se urejajo na podlagi PUP znotraj urbanističnih zasnov naselij, mora komunalno urejanje upoštevati zasnovo komunalnih ureditev.
41. člen
Pogoji prometnega urejanja
Pri opredeljevanju lokacij za novogradnje je potrebno za vsak objekt zagotoviti dostop in dovoz na javno cesto ali javno pot. Praviloma ima na kategorizirano cesto višjega reda več objektov skupen priključek.
Omogočen mora biti urgentni dostop do objektov. Z vidika požarne varnosti mora biti omogočen dovoz z gasilskimi vozili (cisterno) in širina dovozne ceste minimalno 3,5 m.
V primerih, kadar je potrebna ureditev dovozne ceste do novogradnje na dolžini več kot 50 m, se to smatra za dodaten poseg v prostor, ki zahteva nov lokacijski postopek.
Pri dimenzioniranju parkirišč se upoštevajo veljavni normativi glede števila parkirnih mest za posamezno dejavnost, ki so opredeljeni v tekstualnem delu PUP.
Odmiki objektov od posameznih vrst cest se določajo v skladu z Zakonom o cestah in pogoji soglasodajalcev.
Za gradnjo v varovalnem pasu kategoriziranih cest so si investitorji dolžni pridobiti soglasje upravljalca. Magistralna cesta ima varovalni pas v širini 60 m, regionalna 20 in lokalna 10 m od osi ceste. Odmik objektov od roba drugih javnih poti naj bo praviloma najmanj 5 m.
Na območjih predvidenih tras cest gradnja objektov ni dovoljena, razen če je možno ugotoviti, da predviden poseg ne bo oviral izgradnje predvidene ceste. Pri lociranju posameznih objektov je potrebno upoštevati rekonstrukcije in razširitve lokalnih cest na predpisane elemente oziroma potrebne nove trase. Pri naseljih, ki so varovana kot naselbinska dediščina, se odmiki objektov od cest podrejajo določilom pristojne spomeniške službe.
Posegi v območjih opredeljenih mejnih prehodov so možni ob upoštevanju predpisov za tovrstne ureditve ter določil tega odloka. Predvideti je potrebno zadostne površine in prostore za zahtevane službe glede na kategorijo mejnega prehoda in ustrezne prometne ureditve glede na predviden tovorni promet. Po možnosti morajo imeti obstoječi objekti neovirane dostope. Urbanistično in arhitektonsko oblikovanje objektov na mejnih prehodih in bencinskih servisih mora biti prilagojeno krajevni tipiki in krajinskim značilnostim območja.
Od železniške proge morajo biti vsi novi objekti odmaknjeni skladno s predpisi. Za vsak poseg v varovalnem pasu železnice se mora pridobiti soglasje pristojnega železniškega gospodarstva.
42. člen
Vodooskrba
Vse novogradnje v ureditvenih območjih naselij morajo biti priključene na javni vodovod, če se le-ta nahaja v naselju, sicer pa na zaščiten vir neoporečne pitne vode, v skladu s higienskimi in sanitarno tehničnimi pogoji.
43. člen
Odvajanje in čiščenje odpadnih voda:
– vsi objekti morajo biti priključeni na javno kanalizacijo, če ta obstaja ne dalj kot 50 m od stavbe in če tehnično to dopuščajo pogoji, sicer mora biti vsak objekt opremljen s triprekatno neprepustno greznico ali opremljen z lastno CN oziroma drugačnim sistemom čiščenja glede na prostorske in druge možnosti,
– pri določanju lokacije greznice je potrebno upoštevati načrtovano skupno kanalizacijo po ureditvenih območjih. Greznica naj bo na tisti strani objekta, da bo možna kasnejša priključitev na kanalizacijo. Eno leto po izgradnji kanalizacijskega sistema se morajo obstoječi in predvideni objekti obvezno priključiti na kanalizacijo,
– pri posegih v prostor je upoštevati predvideno ureditev kanalizacijskega sistema in čistilnih naprav po posameznih urbanističnih zasnovah, na preostalem območju občine pa opredelitve v tekstualnem in kartnem gradivu PUP,
– na območju razpršene poselitve je odplake, ki se ne morejo vezati na sisteme odvoda in čiščenja odplak, odvajati v skladu s "Strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in greznic" (Uradni list SRS št. 10/85),
– odplake iz gospodarskih poslopij (gnojevka, gnojnica) je treba odvajati v vodotesno gnojno jamo oziroma jamo za gnojevko. Gnoj mora biti skladiščen tako, da bo preprečeno onesnaževanje površinskih vod in podtalnic,
– meteorne vode z onesnaženih utrjenih in delovnih površin je potrebno pred priključkom na kanalizacijo oziroma vodotok ustrezno očistiti,
– za deponiranje raznih odpadnih materialov, ki so lahko onesnaženi z olji, maščobami itd., je potrebno predvideti posebne površine, ki morajo biti urejene tako, da bo preprečeno onesnaževanje površinskih in talnih voda,
– organsko obremenjene odplake je treba voditi na kanalizacijsko omrežje in čistilno napravo. Pri tem odplake ne smejo presegati mejnih koncentracij, podanih z Zakonom o vodah oziroma Strokovnim navodilom o nevarnih snoveh, ki se ne smejo spuščati v vodotoke (Uradni list SRS, št. 18/85). Kolikor odplake presegajo mejne koncentracije, je treba pred priključkom na kanalizacijo uvesti predčiščenje,
– za vse objekte, ki bi lahko ogrozili kakovost in količine vode je obvezno preveriti njihovo sprejemljivost za okolje.
44. člen
Energetika:
– pri načrtovanju in izvajanju nizkonapetostnega elektroomrežja od trafo postaje do porabnikov naj vodi ne bi bili daljši od 500 m v odprtem prostoru oziroma 300 m na območju naselij,
– na območju Kozjega, območja Spominskega parka ter na ostalih območjih kulturne dediščine naj se srednje in nizko napetostno omrežje po možnosti izvede v kabelski zemeljski izvedbi,
– v primeru slabih napetostnih razmer se morajo pri predvidenih gradnjah objektov zgraditi še vmesne trafo postaje 20/0,4 kV;
– za vse posege v varovalne koridorje (opredeljeni v kartnem in tekstualnem delu PUP) visokonapetostnega in nizkonapetostnega električnega omrežja, je potrebno pridobiti pogoje upravljalca, v katerih bodo predpisani odmiki in varnostne mere v skladu s tehničnimi predpisi,
– predvidene električne vode bo upravljalec načrtoval v skladu s sprejetim planom za obravnavano območje, kar bo osnova za izdajo pozitivnega soglasja k posameznim lokacijam. Pri tem se bodo upoštevale najkritičnejše razmere v nizkonapetostnem omrežju,
– pri izdelavi lokacijske dokumentacije za vse novogradnje je potrebno upoštevati tudi trase predvidenih visokonapetostnih električnih vodov s pripadajočimi varovalnimi koridorji kot omejitvenim dejavnikom,
– preureditev nizkonapetostnega omrežja, ki bi oviralo izgradnjo predvidenih objektov, izvede pristojna elektro služba na stroške investitorja,
– pri načrtovanju in gradnji jamborov in drogov daljnovodov se je potrebno izogniti dominantnim objektom v prostoru, izpostavljenim vrhovom in grebenom. Pri izboru lokacije naj velja, da se jih postavi za naravne vzpetine, skupine dreves, robove gozda idr.
45. člen
Plinovodno omrežje:
– za posege in gradnje v zaščitenem pasu 200 m od osi magistralnih plinovodov je potrebno pridobiti soglasje. upravljalca plinovoda.
– v opredeljenem 2 x 30 m pasu magistralnega plinovoda je prepovedano graditi nove objekte za bivanje ljudi, razen če je bila gradnja predvidena pred projektiranjem plinovoda in če se uporabljajo posebni varnostni ukrepi.
Možna pa je gradnja nadomestnih stanovanjskih objektov, dozidave, adaptacije in gradnje gospodarskih objektov za potrebe kmetij,
– zemeljska dela znotraj 5 m pasu od osi plinovoda pa se sme izvajati le pod posebnimi pogoji in pod nadzorom zastopnika upravljalca,
– za vse magistralne plinovode na obravnavanem območju, ki obratujejo oziroma bodo obratovali pod tlakom do 50 bar, velja Pravilnik o tehničnih pogojih in normativih za varen transport tekočih in plinastih ogljikovodikov po magistralnih naftovodih in plinovodih (Uradni 1. SFRJ, št. 26/85),
– gradnja predvidenih magistralnih plinovodov in plinskega omrežja za posamezna naselja se izvaja na podlagi lokacijskih načrtov.
46. člen
Ptt omrežje in naprave:
– izgradnja in vzdrževanje telefonskega omrežja se lahko izvaja ob upoštevanju predpisov za to področje in skladno z določili tega odloka,
– pri določanju lege in odmikov objektov od ptt infrastrukture je potrebno upoštevali odmike oziroma zaščitne ukrepe, ki jih predpiše PTT podjetje Celje pri pridobitvi soglasja k lokaciji ali gradbenemu dovoljenju za posamezne objekte.
47. člen
Ravnanje z odpadki:
– lociranje in gradnja odlagališč odpadkov mora biti usklajena s predpisi s področja varstva okolja, občinskim odlokom o ravnanju z odpadki in določili tega odloka. Te pogoje je potrebno upoštevati tudi pri sanaciji obstoječih odlagališč,
– odjemna in zbirna mesta odpadkov se praviloma določijo na funkcionalnem zemljišču povzročitelja odpadkov. V strnjenih naseljih je lahko skupno odjemno mesto urejeno na javni površini čim bližje povzročiteljem odpadkov z možnostjo ločenega zbiranja po vrstah,
– površina za odjemno ali zbirno mesto mora biti na utrjeni površini in primerno zastrta. Obcestni niz zazida-ve, predvsem pa objekti dediščine naj bi imeli ta mesta na neizpostavljeni legi in enotno oblikovana,
– posebni odpadki se ne smejo skladiščiti na tovarniških dvoriščih ali v okviru funkcionalnih površin obrtnih. delavnic. Izjemoma je to dovoljeno pri obstoječih obratih do izgradnje odlagališča posebnih odpadkov in pod pogojem, da so skladiščeni skladno s predpisi.
48. člen
Pokopališča:
– vsa območja pokopališč, kjer je predvidena večja širitev ali nova lokacija se urejajo na podlagi ureditvenega načrta ali izdelane strokovne presoje za celostno urejanje območja predvidene širitve,
– ob novih pokopališčih mora biti zagotovljen zeleni pas širine okrog 100 m. Pri obstoječih pokopališčih širitev v smeri poselitve ni dovoljena. Obstoječe lokacije pa je potrebno primerno ločiti od poselitve in urediti vizualno bariero (ozelenitev, zid).
III. PODROBNEJŠA IN DODATNA MERILA IN POGOJI
III A. PODROBNEJŠA MERILA IN POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR NA OBMOČJIH PROSTORSKIH CELOT PC 1 DO PC 12
49. člen
Poleg skupnih meril in posegov iz poglavja II A, B in C tega Odloka je pri posameznih prostorskih celotah upoštevati še podrobnejša in dodatna določila.
OBMOČJE PC 1
50. člen
Pred posegi v okviru ureditvenih območij naselij, ki so opredeljena kot stavbna dediščina: A"3 – Orehek, (Mala Pristava), A14 – Rakovec (Trno), A17 Ješovec, A18 – Zg. Cerovec, A30 – Grobelce (Meniše) in A 31 -Vinski vrh je potrebno izdelati strokovne podlage za prenovo teh naselij. Do izdelave tega gradiva so v teh naseljih možni le posegi iz prvega odstavka 8. člena tega odloka pod pogoji ZVNKD Celje.
Pred posegi v okviru opredeljenega ureditvenega območja (naselbinska dediščina) naselja Bodrišna vas – A 7 se za celotno naselje izdela prostorsko preveritev z opredelitvijo funkcionalnih zemljišč obstoječih kmetij, zasnovo komunalnih ureditev ter strokovne podlage za prenovo.
Na opredeljenem območju naselbinske dediščine razpršene poselitve naselij Lekmarje in Babna brda ter grebenske pozidave zidanic Brecljevo je potrebno pred posegi v teh območjih pridobiti podrobnejše pogoje ZVNKD Celje. Do njihove izdelave so možni posegi iz prvega odstavka 8. člena tega Odloka.
V ureditvenih območjih naselij Dvor – B1, Grobelno – B2 in Šentvid – B3 se mora pred posegi v teh območjih izdelati zasnovo prometnih in komunalnih ureditev. Do sprejetja PIN so v okviru obstoječe zazidave možne posamične novogradnje ter posegi iz prvega odstavka 8.-člena.
Na območju naselja Vodenovo in okolice se ohranjajo značilne vrtače. Novogradnje niso dovoljene.
Na obravnavanem območju PC 1 je ZVNKD poleg razglašenih naravnih znamenitosti opredelil še dendrološko naravno dediščino, in sicer: dob v Vinskem vrhu in Straškovo lipo v Belem. Upoštevati je treba skupna določila poglavja II. A/6 in člena 25. tega odloka.
Pred pozidavo se varuje območje možnega zadrževalnika Ločnica, ki sovpada z območjem razglašenim za naravni spomenik.
Za izboljšanje kakovosti voda Šmarskega potoka in Mestinjščice pod Vitalom je potrebno pristopiti k dograditvi odvodnih kanalov in urediti čiščenje odplak.
V okviru območja PC 1 je opredeljenih 13 območij kulturnih krajin z oznakami od 3 do 16, v katerih je potrebno upoštevati:
Območje 3 – Vodenovo z okolico
Pri nadaljnjem urejanju prostora naj se ohranijo vrtače, večja grmišča na Grobljah in daljše strnjene živice ob poteh, gozdni rob in posamezne gozdiče. V vplivnem območju cerkve Sv. Lovrenca novogradnje niso dovoljene.
Območje 4 – Halarjev hrib – Šentvid
Ohrani naj se obstoječa parcelacija, raznolikost kultur, gozdni robovi in znamenje.
Območje 5 – Dvor pri Šmarju
V vplivnem območju cerkve Sv. Miklavža se zidanice ne smejo širiti, možne so adaptacije obstoječih. Ohraniti je posamična drevesa, živice, zaledni gozd pri cerkvi ter pobočni gozd za Orehkom. Na križiščih je ohraniti znamenja.
Območje 6 – Završe pri Grobelnem
Velikost in oblika parcelacije naj ostane v mejah največje parcele. Zaledni gozd in gozd na vrhovih mora ostati nedotaknjen, ohranijo naj se pomembnejša posamična drevesa in skupine dreves ob obeh potokih.
Območje 7 – Gornja vas – Sp. in Zg. Bodrež – Predel
Ohranijo naj se glavne smeri parcel in velikost v mejah največje sedanje parcele. Sadovnjaki naj ohranijo gručasto strukturo ali vzgojo v vrstah ob robovih njiv in poti.
Ohrani naj se jagnedi na območju naselja Predel ter ostala pomembnejša posamična drevesa in skupine dreves v dolinah, večje živice ob robovih parcel in manjše gozdiče.
Območje 8 – dolina Ločnice s pritoki
Na celotnem območju se ohrani pretežno travniška raba razen okrog zaselkov Trno in Pešca, kjer je na pobočju možno delež njiv povečati pod pogojem, da se ohrani pestrost kultur. Ohraniti se morajo gozdni robovi in gozdovi, goloseki niso možni. V okviru te kulturne krajine je opredeljen naravni spomenik soteska Ločnice. V tem delu območja je potrebno upoštevati določila, ki veljajo za varstveni režim VR 2 in VR 4 za površinske geomorfološke in hidrološke spomenike.
Območje 9 – Vinski vrh pri Šmarju – Cerovec pri Šmarju
Pod Vinskim vrhom je možna prenova, vinogradov po padnicah. Delež njiv je možno povečati pod pogojem različnosti kultur, ohranitve večje vegetacijske strukture in smeri parcelacije. V vplivnem območju cerkve sv. Barbare novogradnje niso možne. Ohraniti je potrebno topole kot atraktiven krajinski element.
Območje 10 – Tomaž pri Šmarju
V vplivnem območju cerkve sv. Tomaža novogradnje niso možne. V okviru ureditvenih območij A 20 (Tomaž) in A 24 (Jazbine) so zaradi lege na grebenu in na pobočju dovoljeni le pritlični objekti oziroma vkopane vrhkletne stavbe.
Območje 11 – Dolina Šmarskega potoka do izliva v Mestinjščico
Za načrtovane agrooperacije na tem območju se obvezno izdelajo strokovne podlage ZVNKD Celje. Ohraniti se mora vzporedno pobočno parcelacijo zahodno od Stranja in linearni tip razporeditve sadnega drevja na robu njiv.
Območje 12 – Koretno – Konuško
Ohranja se značilno pozidavo na grebenu, pri dopolnilni gradnji pa se obvezno upošteva določila oblikovanja in lociranja objektov za tovrstno pozidavo, podana v poglavju II.B tega odloka. Prenova vinogradov je možna po padnicah terena.
Območje 14 – Grobelce z Menišami
Ohranja se parcelacijo na pobočjih, kjer sledi položnim terasam vzporedne ožje parcele. Na platoju južno od Meniš je možno povečanje velikosti parcel, kolikor bodo to narekovale potrebe, ohraniti pa je potrebno večje grmovne živice ob poteh.
Pod Velikim vrhom se ohrani manjše gozdiče in gozdni rob. Možne so le nadomestne gradnje in adaptacije zidanic.
Območje 15 – Vinski vrh pri Slivnici
V vplivnem območju cerkve novogradnje niso dovoljene razen v okviru opredeljenega ureditvenega območja na podlagi predhodno izdelanega programa prenove za naselje Vinski vrh (A 31). Širitev pokopališča je možna le proti zahodu in zahteva izdelavo ureditvenega načrta.
V naselju se ohrani markantnejša soliterna drevesa in obvodno vegetacijo ob potokih. Pri urejanju se ohranita smer in velikost parcelacije.
Območje 16 – Greben Babne gore
Na severnem pobočju se mora ohraniti parcelacija njiv po reliefnih omejitvah, delež sadovnjakov ni možno povečati. Preprečiti je potrebno zaraščanje vinogradov, novogradnje dodatnih zidanic niso možne. Ohraniti se mora gozd.
OBMOČJE PC 2
51. člen
Ureditveno območje naselja Lemberg – B2 (naselbinska dediščina): staro trško naselje z dominanto – cerkvijo v naselju in drugo dominanto na hribu nad naseljem (cerkev sv. Pankracija), ki vedutno ni izpostavljeno. Pred posegi je potrebno izdelati strokovne podlage za prenovo. Do izdelave PIN so dovoljeni posegi iz prvega odstavka 8. člena tega odloka in skladno s pogoji ZVNKD Celje,
– do preverbe potreb in možnosti izrabe se pred posegi varuje evidentirani možni zadrževalnik na pritoku. Polžanskega potoka,
– na območjih opredeljnih kulturnih krajin Sladka gora in Lemberg se mora upoštevati še:
Območje 1 – Sladka gora z okolico
Gradnja novih zidanic ni možna, dovoljene so le adaptacije ali nadomestne gradnje obstoječih. Ohranja se zaledni gozd; goloseki so izključeni. Morebitni električni vodi se morajo izogniti vidnemu območju hriba.
Pokopališče kot izredno markanten element se lahko širi le v opredeljenem območju in je zanj potrebno izdelati ureditveni načrt.
Območje 2 – Lemberg s sv. Pankracijem
V sedanjem obsegu se ohrani vse zaledne gozdne robove ter nedotaknjeno gozdno pobočje pod sv. Pankracijem in do vrha Brina. V vplivnem območju cerkve novogradnje niso možne.
OBMOČJE PC 3
52. člen
Pred posegi v ureditvenem območju naselja (naselbinska dediščina) Zg. Kostrivnica – B1 se za obstoječi del naselja predhodno izdela strokovne podlage za prenovo. V mejah grajene strukture še varuje tipično tlorisno zasnovo naselja s cerkvijo kot dominanto. Do izdelave PIN so dovoljeni le posegi iz prve alinee 8. člena tega odloka v skladu s pogoji ZVNKD Celje.
– Pred posegi v okviru ureditvenega območja naselja Sp. Gabernik – Al, ki je opredeljen kot naselbinska dediščina, se izdela strokovne podlage za prenovo. Do izdelave le-teh so v naselju dovoljeni posegi, navedeni v prvem odstavku 8. člena tega odloka:
Varuje se območja virov mineralne vode.
Območje kraljevega vrelca v Sp. Kostrivnici je predlagano za spomenik oblikovane narave. Posegi v to območje so dovoljeni le s soglasjem ZVNKD Celje. Na opredeljenih območjih kulturnih krajin št. 20 in 21 se mora upoštevati;
Območje 20 – Sp. Gabernik s sv. Rozalijo
Ohrani naj se smer parcelacije, raznolikost kulture, Velikost parcel naj ne presega velikosti sedanje največje parcele. Prenova sadovnjakov naj se praviloma veže na območje domačij, večje strnjene plantaže brez vmesnih njiv in travnikov oziroma gozdičev niso sprejemljive.
Ohrani naj se trstičje ob cesti v Zg. Gabrnik ter višja vegetacija ob potoku. Vzpetina s cerkvijo mora ostati neokrnjena s sorodno strukturo, kultur.
Območje 21 – Zg. Kostrivnica z okolico
Upoštevati se mora obstoječe reliefne značilnosti gričevnate vzpetine in pomole ter ohraniti obstoječi potek potokov in vegetacijo, predvsem pa označenih dreves in drevoreda pri cerkvi ter živic in gozdnih robov. Parcelacija naj ohranja obstoječo smer, velikost pa naj ne preseže velikosti sedanjih največjih parcel. Upošteva naj se raznolikost kultur.
V vplivnem območju cerkve Sv. Benedikta naj ostane raba tal nespremenjena.
OBMOČJE PC 4
53. člen
Prioritetno je potrebno pristopiti k sanaciji območja kulturne krajine ob vznožju Donačke gore, razpršene poselitve in naselja Sv. Jurij – A3 na podlagi predhodno izdelane strokovne presoje ZVNKD Celje (v izdelavi) in podrobnejših pogojev urejanja za to območje, ki se bodo sprejeli kot dopolnitev tega odloka. Do njihovega sprejetja so na tem območju možni le posegi iz prvega odstavka 8. člena tega odloka skladno s pogoji ZVNKD Celje.
Izdelati je potrebno celovito zasnovo sanacije in ureditve območja pokopališča Sv. Jurij ter sprejeti pogoje urejanja.
Prioritetno se mora pristopiti k izdelavi valorizacije nenačrtno zgrajenih počitniških objektov na območju Drevernika in na podlagi tega opredeliti ureditveno območje ter določiti pogoje sanacije za obstoječe objekte. Posegi na tem območju Drevenika do takrat niso možni.
Pri posegih na območju razglašenih naravnih znamenitosti – krajinski park Boč, Plešivec in naravni spomenik Donačka gora – se upošteva določila, ki so sestavni del gradiva za razglasitev ZVNKD Celje.
Z odloki je potrebno zavarovati opredeljena območja varstva vodnih virov.
Pri posegih na območju kulturne krajine št. 24 se upošteva:
Območje 24 – Cerovec pod Bočem -Zg. Sečovo
Ohranja se vegetacija ob potoku ter njegov naravni potek z možnostjo čiščenja ovir v koritu ter večja solitarna drevesa in označeni gozdovi.
Parcelacija ohranja svojo glavno smer, za velikost parcel velja enak pogoj kot v Kostrivnici. Možno je bistveno povečati delež njiv ob upoštevanju večjih vegetacijskih struktur.
Obnova sadovnjakov se usmerja v gruče ob kmetije in na robove naselij.
V območje PC 4 delno posega opredeljano območje kulturnih krajin št. 22 – Zg. Kostrivnica z okolico in št. 23 – Tlake – Sv. Jurij- Žahenberc, za kateri so pogoji podani pod območji PC3 in PC5.
OBMOČJE PC 5
54. člen
Pred posegi v okviru ureditvenega območja naselja (naselbinska dediščina) A7 -- Gornja vas pod Donačko goro se izdela strokovne podlage za prenovo.
Za objekte evidentirane etnološke dediščine se pred posegi na objektih pridobi pogoje ZVNKD Celje. Objekti so opredeljeni v strokovnem gradivu ZVNKD Celje avgust 1993 in tekstualnem gradivu PUP.
Pri izvajanju agrooperacij je potrebno upoštevati strokovne podlage in pogoje ZVNKD Celje.
V pasu ob vznožju Donačke gore veljajo pogoji za posege v prostor, navedeni za območje PC 4 v 53. členu odloka.
Potrebno je sanirati odlagališča komunalnih odpadkov v Tuncovcu in odlagališča posebnih odpadkov Steklarne Rogaška Slatina.
Do preverbe potreb in možnosti izrabe se pred posegi varuje območje možnih zadrževalnikov na Zahenberškem potoku.
Območje bivših plantaž pri osnovni šoli v Rogatcu: plantaži severno in zahodno ob šoli naj se ponovno namenita za gozdna zemljišča (delna pogozditev je že izvedena).
Pri posegih in urejanju na območju opredeljenih kulturnih krajin št. 22, 23 in 25 je potrebno upoštevati pogoje:
Območje 22 – Stojno selo s sv. Florjanom – Zg. in Sp. Gradišče Strmec/Rogaška
Pri prenovi vinogradov ni dopustna obdelava po terasah. Pri ureditvi potokov za potrebe agrooperacij so spomeniško varstvene smernice obvezno izhodišče pri načrtovanju. Ohranja se sedanja parcelacija in raznolikost kultur. Gradnja novih zidanic ni možna, dovoljene so le nadomestne gradnje in adaptacije. Nadaljnji goloseki gozda na vidnem območju Sv. Florjana niso dovoljeni.
Območje 23 – Tlake – Sv. Jurij – Žahenberc
V vplivnem območju cerkve Sv. Jurija se ohranja obstoječa struktura. Obnova vinogradov in sadovnjakov pod Donačko goro naj ohranja mozaično strukturo ter pobočne gozdiče kot zeleno cezuro. Žahenberški potok naj ostane v sedanjem poteku, možna je biotehnična zaščita erodiranih bregov in prebiralno redčenje obrežne vegetacije. V največji možni meri se ohranja obstoječa parcelacija velikost in smer. Pri izvajanju agrooperacij je potrebno upoštevati strokovne podlage in pogoje ZVNKD Celje.
Območje 25 – dolina Tržiškega potoka – Sp. Sečovo Trasa potoka naj ostane enaka, izravnave, geometrijski zatravljeni profili niso sprejemljivi. Možno je čiščenje ovir v koritu.
V vplivnem območju sv. Marije gradnje niso dovoljene, važna je ohranitev pobočnega gozda.
OBMOČJE PC 6
55. člen
V ureditvenem območju naselja Trlično je potrebno pred posegi za celotno naselje izdelati zasnovo komunalnih ureditev in prostorsko preverbo z opredelitvijo funkcionalnih zemljišč kmetij in pogojev urejanja.
Pred posegi na območjih opredeljene naravne dediščine je obvezno pridobiti pogoje pristojne spomeniške službe, in sicer za območje andezitne golice pri Sv. Roku nad Dobovcem, jezera Trlično in na območju izvira Sotle.
OBMOČJE PC 7
56. člen
V okviru ureditvenega območja naselja Pristava – A 9, je potrebno upoštevati:
– v primeru nadomestnih gradenj naj se v delu naselja ob regionalni cesti za Podčetrtek ohranja enaka višina stavb (max. pritličje in ena etaža – P+1), nakloni strešin 40°-45°, kritina opečna, slemena vzporedno s cesto in tlorisne dimenzije objektov v razmerju 1:2,
– v okviru kmečkega zaselka ob cesti Pristava – Sp. Mestinje morajo biti vse novogradnje pritlične, s slemenom pravokotno na to cesto. V oblikovnem pogledu veljajo isti pogoji, kot so navedeni v zgornji alinei,
– pri posegih in urejanju prostora je obvezno upoštevati določila, ki jih bo vseboval odlok o zaščiti Sotelskega jezera.
Pri posegih v območjih opredeljenih kulturnih krajin je potrebno upoštevati:
Območje 13 – a. okolica Laš do Mestinjščice in b. okolica Kristan vrha:
V vplivnem območju cerkva sv. Benedikta in sv. Petra v Kristan vrhu naj ostane raba tal nespremenjena.
Za območje doline Mestinjščice bo ZVNKD Celje opredelil podrobnejše pogoje po uskladitvi v delu, ki je vključen v urbanistično zasnovo Mestinje. V delu doline, kjer so predvidene agrooperacije, je pred posegi potrebno pridobiti strokovne podlage ZVNKD Celje.
Na območju Laš naj se ohrani vzporedna pobočna parcelacija in raznolikost kultur.
Območje 19 – dolina Nezbiškega potoka
Potok naj ostane nespremenjen. Preprečiti je potrebno zaraščanje vinogradov. Gradnja dodatnih zidanic ni možna, dovoljene so le nadomestne gradnje. Parcelacija naj ohrani prevladujočo smer, ohranijo naj se pomembnejša posamična drevesa in skupine dreves ter živice ob poteh.
OBMOČJE PC 8
57. člen
V okviru ureditvenih območij naselij z oznako B, to sta Zibika – B 1 in Sodna vas (območje pri Žel. postaji) – B 2, je do izdelave ureditvenega načrta v okviru obstoječih že pozidanih delov naselij možna dopolnitev s posamično novogradnjo in posegi iz prvega odstavka 8. člena tega odloka.
Pred drugimi posegi pa je za celotno ureditveno območje za obe naselji potrebno izdelati zasnovo infra-strukturnih ureditev.
Pred posegi se varuje območje evidentiranih možnih zadrževalnikov. Preveri se potrebe in ustreznost drugačne izrabe.
V okviru opredeljenih območij kulturnih krajin št. 17 in 18 se upošteva:
Območje 17 – okolica Zibike
Možno je povečati delež njiv ob upoštevanju različnih kultur, pri tem pa je ohraniti smer in velikost parcel. Za pokopališče se izdela ureditveni načrt. Potrebna širitev je možna v smeri sever pod pogojem enakih oblikovnih značilnosti.
Območje 18 – greben Tinske gore in dolina od Zg. do Sp.Tinskega
Za greben Tinske gore veljajo ista določila kot za greben Babne gore, to je za kulturno krajino 16 v okviru območja PC 1.
V dolinskem delu Tinskega potoka se ohrani naravni potek potoka, smer in velikost parcel, pri povečanju deleža njiv je potrebno zagotoviti pestrost kultur. Ohranja se gozdne robove. Na vplivnem območju cerkve sv. Urbana se ohrani obstoječo rabo tal z možnostjo prenove vinogradov po obstoječem vzorcu, gradnja novih dodatnih zidanic ni možna.
OBMOČJE PC 9
58. člen
Za ureditveno območje počitniških objektov Škofija gora – B 1 je potrebno upoštevati strožja merila urejanja. Vedutno izpostavljeno območje po dominantnosti konkurira Podčetrškemu gradu, ki mora ostati najkvalitetnejša dominanta. Zato je pri zasnovi zazidave v ureditvenem območju Škofija gora upoštevati: da so stavbe locirane na robu gozda in ob poteh, slemena vzporedna s plastnicami terena, tlorisna zasnova objektov obvezno v razmerju stranic 1:2, višina objektov – pritličje in streha. Objekti na nagnjenem terenu imajo delno vkopano ali polzasuto klet, kolenčni zid nad kletno etažo do višine 1.4 m v okviru izkoriščene podstrehe.. Naklon strešin dvokapnice naj bo med 40° in 45° z opečno ali kako drugo kritino iz naravnega materiala.
Do izdelave PIN za območje B 1 so posamične novogradnje možne kot zapolnitev v okviru obstoječe zazidave, pri tem pa se upošteva v prejšnjem odstavku navedene pogoje in določila tega odloka.
Ureditveno območje naselja Olimje – B2 s samostanom in cerkvijo je razglašeno za naselbinski spomenik. Strokovne podlage ZVNKD Celje so že izdelane, podrobnejši pogoji urejanja bodo predmet drugega, odloka. Do njegovega sprejetja so dovoljeni posegi iz prvega odstavka 8. člena tega odloka skladno s pogoji ZVNKD Celje.
Pred posegi se varuje evidentirano naravno dediščino Orlovo peč na Rudnici in Ajdovsko peč pod Loščem.
Na ozemlju ob Sotli (poplavna območja) so posegi omejeni, za vsak poseg je potrebno pridobiti pogoje pristojne vodnogospodarske službe.
V okviru opredeljenih območij kulturne krajine se upošteva:
Območje 26 – Dolina Olimskega potoka z Olimsko goro
Pri izvajanju agrooperacij in ureditvi potoka so bile skoraj v celoti upoštevane smernice ZVNKD Celje. Pri nadaljnjem urejanju upošteva določila predmetne lokacijske dokumentacije.
Območje 27 – Rudnica
Pred posegr se varuje vplivno območje vedutno izpostavljenega naselja Rudnice. Posamične novogradnje so možne v opredeljenem ureditvenem območju in v okviru posameznih domačij, kolikor so za to potrebe. Ohrani naj se obstoječa raba tal.
Območje 28 – Sela – Virštanj
Prenova vinogradov naj se vrši po padnicah terena -terasasta obdelava ni možna. Dodatne zidanice naj se locirajo na grebenu kot zapolnitev v nizu obstoječih zidanic. V vplivnem območju cerkve v Selah novogradnje niso dovoljene.
Območje 29 – Molčansko – Verače
Ohrani naj se smer parcelacije, pestrost kmetijskih kultur in manjši pobočni gozdovi. Na strmejših pobočjih je potrebno velikost parcel prilagoditi reliefnim omejitvam;
OBMOČJE PC 10
59. člen
Pred posegi v okviru ureditvenega območja naselja Lesično center – B2 se izdela zasnovo infrastrukturam ureditev za celotno ureditveno območje. V okviru zazidanega dela ureditvenega območja so do izdelave PIN možne posamične novogradnje ter posegi iz prvega odstavka 8. člena tega odloka.
Pred posegi v naseljih, ki so opredeljeni kot naselbinska dediščina je potrebno izdelati strokovne podlage za prenovo in smernice urejanja (Gubno A3 in Zagorje -B4), za naselje Pilštanj – B3 kot naselbinski spomenik pa konservatorski program.
Pred posegi se poleg razglašenih naravnih znamenitosti varuje – še opredeljeno naravno dediščino – lipa v Pilštanju.
V dolinskem predelu ob Bistrici je pod posegi potrebno pridobiti vodnogospodarsko stališče (poplavna območja).
Na opredeljenih območjih kulturnih krajin se upošteva:
Območje 30 – okolica Pokorne vasi
V vplivnem območju cerkve sv. Andreja novogradnje niso dovoljene. Ohraniti je potrebno vzporedno – trakasto parcelacijo po pobočjih ter označeno, vegetacijo in gozdiče.
Območje 31 – okolica Zagorja pri Lesičnem Ohraniti je treba robove strnjenega gozda pod Loščem in manjše gozdiče. Upošteva naj se gručasta struktura sadovnjakov, velikost parcelacije naj ne presega današnje največje. Cerkve in kapelice ni dovoljeno obsaditi z drevjem.
Območje 32 – Gubno z okolico
V vplivnem območju cerkve gradnje niso dovoljene. Ohranijo naj se manjši gozdiči in evidentirano drevje naravne dediščine. Velikost parcelacije naj ostane v okviru sedanje največje parcele. Ohrani naj se značilna poselitev okrog vrhov in ob poteh.
Območje 33 – okolica Penkovega sela na Drenskem rebru
Delež njiv je možno povečati na račun površin v zaraščanju. Ohrani naj se oblika in velikost parcelacije ter gozdni robovi.
Območje 34 – Pilštanj z okolico
Ohraniti je potrebno gozd na območju Vina gore ter na pobočju nad Bistrico. Pri prenovah kmetijskih zemljišč naj se ohrani struktura in smer parcelacije.
OBMOČJE PC 11
60. člen
V okviru ureditvenih območij naselij, ki so opredeljena kot naselbinska dediščina, se pred posegi v teh naseljih izdela strokovne podlage za prenovo. To so območja naselij: Buče pri cerkvi – A3, Sp. Buče – A4, Polje ob Sotli A13 in Brezovec – A9. Za naselje Sedlarjevo B1 se pripravi konservatorski program. Do njegove izdelave so dovoljeni posegi iz prve alineje 8. člena tega odloka skladno s pogoji ZVNKD Celje.
Za vsa opredeljena območja naravne in arheološke dediščine veljajo določila poglavja II. A/6 tega odloka ter gradiva za razglasitev spomenikov.
V okviru opredeljenih območij kulturnih krajin se upošteva:
Območje 36 – Zg. in Sp. Zdole
Območje okrog Polane je možno rekultivirati pod pogojem, da se ohranijo vrtače in večje žive meje ob robovih poti in parcel. Ohraniti je treba smer in velikost parcelacije, pestrost kultur, gozd na strmi rebri in manjše gozdiče. Vinogradi naj se obnavljajo z obdelavo po padnicah, novogradnje zidanic niso možne.
Območje 37 – Brezovec pri Polju/Sotli
Ohrani naj se obstoječa struktura prostora in obdelava vinogradov po padnicah. Novogradnje zidanic niso možne razen nadomestnih gradenj in adaptacij.
OBMOČJE PC 12
61. člen
Prostorska celota obsega ožje območje spominskega parka Trebče in Vetrnik.
Pred posegi v naseljih, ki so opredeljena kot naselbinski spomeniki, to je naselje Kunšperk v okviru območja A 8 in A 9, se izdela strokovne – podlage za prenovo (ZVNKD Celje). Za naselji Bistrica ob Sotli in Podsreda
– B1, pa se te izdelajo v okviru priprave ureditvenih načrtov. Do izdelave teh gradiv so na območju teh naselij dovoljeni le posegi iz prvega odstavka 8. člena tega odloka.
Za ureditvena območja naselij, ki so opredeljena kot naselbinska dediščina A2 – Črešnjevec, A4 – Trebče, A12
– Poklek in A10 – Vojsko je pri posegih v teh območjih potrebno upoštevali pogoje iz strokovne podlage ZVNKD Celje št. 02-340/2-91.
V ureditvenem območju naselja Podsreda – BI posegi na območju vodnega vira Stok niso dovoljeni. Z odlokom se to območje zavaruje in opredeli kot zelene površine. Do izdelave PIN so dovoljeni posegi iz prvega odstavka 8. člena tega odloka skladno s pogoji ZVNKD Celje.
Večje nove površine za poselitev so na tem območju predeljene v okviru ureditvenih območij B3 in B4 iz 3. člena tega odloka.
V okviru opredeljenega območja B 4 pri Podsredi, ki je predvideno za revitalizacijo kulturne krajine, je potrebno upoštevati, da se na podlagi podrobnejše valorizacije prostora pripravi takšen koncept razvoja in ureditev na tem območju, ki bo zagotavljal pogoje za življenje v okviru revitaliziranih kmetij ter pri zasnovi upošteval tipični vzorec poselitve in objektov tega območja. Do izdelave PIN so na obravnavanem območju dovoljena le vzdrževalna dela na obstoječih objektih.
V okviru priprave gradiv za to območje se podrobneje valorizira kmetijska zemljišča z namenom, da se opredelijo možne rabe za bio kmetijsko proizvodnjo na tem območju.
Za objekte etnološke dediščine opredeljene v strokovnem gradivu ZVNKD Celje in gradivu za razglasitev, se pred posegi na teh objektih pridobijo konzervatorska navodila ZVNKD Celje.
Poleg naravne dediščine, razglašene z odlokom št. 35/90, se pred posegi na območju PC 12 varuje še naslednje objekte naravne dediščine: Krofelnova jama v Kozjem, Gluha peč pri Kozjem, Skalna stena s fosili nad cesto Podsreda – Sv. gora, Soteska zelenjak, podsreška lipa, Podsreški drevored divjih kostanjev, lipa na Starih gorah, lipa pri Pokleku, gozdni rezervat Kunšperk, Gozdni rezervat Vranske pečine, potok Bistrica na celotnem poteku izven soteske Zagaj, potok Bistri graben, potok Trebščica in izvir v travniku – Podolje pri Podsredi.
V okviru opredeljenega vplivnega območja gradu Podsreda se prouči možnost vzpostavitve prvotnega stanja na podlagi predhodno izdelanih strokovnih podlag ZVNKD Celje. S tem v zvezi je povezana možnost krčitve gozda na zemljiščih, ki so bila v času življenja na gradu namenjena drugim kulturam (sadovnjak, vrt).
Poseganje v sestoje opredeljenih gozdov s posebnim namenom, ki so namenjeni za znanstveno-raziskovalno delo, je prepovedano. Pred vstopi v oba rezervata Kunšperk in Vranske pečina se namestijo table z osnovnimi podatki.
Na območju opredeljenih gozdov s poudarjeno turi-stično-rekreativno vlogo je potrebno:
– vzdrževati prehodnost označenih poti
– pri sečnji v bližnjih sestojih puščati ob poteh markantna drevesa
– v sodelovanju s turističnimi organizacijami urediti počivališča na primernih mestih in postaviti opozorilne table.
Na ožjem območju spominskega parka Trebče se uredi gozdno učno pot.
V dolinskih predelih ob Bistrici (poplavna območja) je pred posegi pridobiti vodnogospodarsko stališče.
Pred posegi se varuje evidentirani možni zadrževalnik Zagaj, ki v delu sovpada z območjem razglašenim za naravni spomenik. Preveri se potrebnost in možnost drugačne izrabe.
V okviru opredeljenih območij kulturnih krajin se upošteva:
Območje 35 – planota Vetrnik
Je najbolj tipičen in prostorsko zaokrožen primer hribovitega kulturno krajinskega tipa, v katerem kot osnovni vzorec nastopajo celki in kmetijske čistine sredi gozdnih površin. Preprečiti je potrebno zaraščanje in zagotoviti programe za pospeševanje hribovskih kmetij s panogami, ki bi zagotavljale ohranitev omenjenega vzorca. Gradnje naj se odvijajo le v okviru posameznih domačij ob upoštevanju obstoječe urbanistične strukture zaselkov in tradicionalne arhitekture. Gradnja vikendov ni dovoljena.
Gojenje monokulturnih nasadov rastlin ter gojenje divjadi v oborah ni sprejemljivo. Ohranja se rastišča travniške flore in tako prepreči prekomerno gnojenje.
Za predvidene agromelioracije se obvezno izdelajo ureditveni načrti.
Območje 38 – Vina gora nad Kunšperškim poljem
Na opredeljenem območju se varuje obstoječa struktura in vzorec kultur. Prepovedane so novogradnje in naprave, ki bi okrnile njegovo kulturno – krajinsko kvaliteto. Za kmetijske operacije se obvezno izdelajo ureditveni načrti.
Območje 39 – Kunšperško in Bistriško polje Zaradi izredne krajinske kvalitete območja je obvezno upoštevati ureditve, podane v ureditvenem načrtu za to območje, saj je agrooperacija že izvedena.
Območje 40 – Stare Gore pri Podsredi in ravninsko območje pri Podsredi
Na območju Starih Gor – Gradišče se ohrani obstoječo strukturo tal vključno z gozdnatim pobočnim okvirjem, vzorcem kmetijske parcelacije in objekti kulturne dediščine. V dolinskem delu je za območje agrooperacij obvezno izdelati ureditveni načrt, ki mora upoštevati značilno parcelacijsko zgradbo, obliko, vodotok in vegetacijski vzorec.
Območje 41 – Bizeljski grad
Grad leži na območju občine Brežice in le manjši del opredeljenega vplivnega območja sega v občino Šmarje pri Jelšah. V tem delu se ohranja obstoječo "kmetijsko rabo in gozdne robove.
III. B. PODROBNEJŠA MERILA IN POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR NA OBMOČJU URBANISTIČNIH ZASNOV, NAVEDENIH V 4. ČLENU TEGA ODLOKA
62. člen
1. Urbanistična zasnova Šmarje pri Jelšah: Ureditvena območja z oznako S 1/b in S 7:
– v okviru opredeljenih območij z obstoječo stanovanjsko pozidavo so dovoljene posamične novogradnje kot dopolnilne in nadomestne gradnje, adaptacije, nadzidave, prizidave ter tekoče vzdrževanje objektov ob upoštevanju določil tega odloka in namembnosti opredeljenih območij. V okviru stanovanjskih objektov je možna ureditev prostorov za potrebe nemoteče obrti oziroma lokalov storitvenih dejavnosti.
Ureditveno območje z oznako C 1 je pozidano območje s centralnimi dejavnostmi (upravne in finančne službe, kulturne dejavnosti). Skladno z zastavljenim programom izgradnje objektov je možna dograditev objekta pri Hramu Šmarje z urejenim dovozom iz ceste za kulturnim domom. Oblikovanje objektov, višinski in tlorisni gabarit morajo biti skladni z obstoječimi objekti ob trgu ob upoštevanju določil tega odloka. V okviru ureditvenega območja so dovoljene nadomestne gradnje adaptacije in tekoča vzdrževalna dela.
Ureditveno območje z oznako C 2 (centralne dejavnosti in stanovanja). Pred posegi v okviru območja se izdela lokacijski načrt povezovalne ceste, ki tangira to območje na odseku od železniške postaje do cerkve. Pri tem je potrebno zagotoviti ustrezno prometno navezavo dovoznih cest in peš poti. Zazidalno območje ob obstoječi magistralni cesti je v celoti pozidano. Možne so le manjše adaptacije oziroma dozidave in prenove starejših objektov. Na objektih stavbne dediščine: Ferlinčeva hiša, župnišče in cerkev, je potrebno predhodno pridobiti konservatorska navodila ZVNKD Celje.
Na območju med Šmarskim potokom in predvideno rekonstrukcijo ceste ob železniški progi je za vse novogradnje obvezna višinska prilagoditev objektov na preostali del trškega jedra zaradi ohranitve vstopnih vedut naselja.
Ob Šmarskem potoku mora ostati pas, potreben za vzdrževanje potoka, nepozidan. Zagotoviti je potrebno zadostno funkcionalno zemljišče za otroški vrtec in v okviru lokacijskega načrta za cesto predvideti ustrezno protihrupno zaščito.
2. Urbanistična zasnova Rogaška Slatina Ureditvena območja z oznakami S 1/a, b, c in d - območja obstoječe stanovanjske zazidave
Območje je pozidano po zazidalnem načrtu št. 606/ 75, ZNG Celje. V okviru območja se ohrani in parkovno uredi opredeljene zelene površine in gozdna zemljišča.
– Posegi v pasu ob glavni cesti naselja so možni na podlagi predhodne obcestne ureditve celotnega vstopnega dela Rogaške Slatine. V tem delu ureditvenega območja so zaželene preureditve v lokale za storitvene in oskrbne dejavnosti. Na preostalem območju so skladno z opredeljeno namembnostjo možne posamične novogradnje, nadomestne gradnje, adaptacije in vzdrževalna dela ob upoštevanju določil tega odloka. Višinski gabarit objektov mora biti prilagojen obstoječi zazidavi in ne sme okrniti vstopne vedute v smeri centra Rogaške Slatine.
Ureditveno območje z oznako S 8/b Tržišče in Lastine Območje S 8/b je pozidano ž individualnimi stanovanjskimi objekti ob glavni vstopni cesti naselja. Dovoljene so nadomestne gradnje, adaptacije, komunalne ureditve in vzdrževalna dela na objektih ob upoštevanju določil tega odloka. Na območju Lastin so možne novogradnje samo v okviru opredeljenih stavbnih zemljišč., Zaradi geološko spornega terena je pred posegi obvezno pridobiti geološko mnenje. Ker je območje vedutno izpostavljeno, veljajo na tem območju strožji kriteriji urejanja, ki so podani v okviru določil poglavja II B.
3. Urbanistična zasnova Rogatec
V okviru novejše stanovanjske zazidave nad zdravstvenim domom so možne posamične novogradnje ter posegi iz prvega odstavka 8. člena odloka.
Do sprejetja starega trškega jedra za naselbinski spomenik so dovoljeni posegi iz prvega odstavka 8. člena tega odloka pod pogoji ZVNKD Celje.
4. Urbanistična zasnova Podčetrtek in Imeno Območja za stanovanja v naselju Imeno z oznakami S 3/1, 2, 3 in 4:
Pri posegih v okviru opredeljenih območij je potrebno upoštevati zasnovo infrastrukturnih ureditev, podano v urbanistični zasnovi. Pred pozidavo se varuje območje ob železnici; kjer je predviden rezervat za obvozno cesto naselja s priključkom na regionalno cesto za Miljano.
Pred posegi v območja vzhodno ob cesti (S 1/3 in 4), ki imajo izrazito vaški značaj, se izdela podrobno prostorsko preveritev z opredelitvijo funkcionalnih zemljišč kmetij v merilu 1:1000. Praviloma naj se v tem delu locirajo objekti, potrebni posameznim kmetijam. Pri izboru projektov in prenovi obstoječih objektov se upošteva tradicionalno arhitekturo tega območja ter nizek višinski gabarit.
Na celotnem območju so možne posamične novogradnje ter posegi iz prvega odstavka 8. člena tega odloka.
Ureditveno območje C 3 je v celoti že pozidano. Novogradnje dodatnih objektov niso možne.
5. Urbanistična zasnova Bistrica ob Sotli Ureditveno območje z oznako S 2 – obstoječa stanovanjska zazidava ob cesti za Brežice:
Ob upoštevanju določil tega odloka so možni le posegi iz prvega odstavka 8. člena tega odloka. Pri izboru projektov oziroma preureditvah objektov je obvezno upoštevati elemente tradicionalne arhitekture.
6. Urbanistična zasnova Kozje
Ureditveno območje novejše stanovanjske zazidave ob trškem jedru:
Novogradnje dodatnih objektov niso dovoljene. Objektom, ki višinsko izstopajo in moteče delujejo, se pri prenovah – adaptacijah zmanjša etažnost in izvede oblikovanje v skladu z elementi tradicionalne arhitekture tega območja.
Ureditveno območje šole in športnih igrišč:
V okviru že urejenega območja se izvede še dodatne zasaditve in ureditve na podlagi načrta zunanje ureditve.
7. Urbanistična zasnova Mestinje
Ureditveni območji z oznako S3 in S4 s pretežno stanovanjsko pozidavo in objekti kmečkih gospodarstev:
Pred posegi se izdela podrobnejšo zasnovo komunalnih ureditev za obe območji v celoti. V okviru območja S3 tudi zasnovo cestnega napajanja – priključevanje novogradenj direktno na lokalno cesto za Lemberg ni dovoljeno. Pri urejanju komunalnih ureditev se upoštevajo usmeritve, podane v UZ.
IV. KONČNE DOLOČBE
63. člen
Dokumentacija o prostorskih ureditvenih pogojih za območje občine je na vpogled občanom, organizacijam in skupnostim na Sekretariatu za urejanje prostora in varstvo okolja občine Šmarje pri Jelšah.
64. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne občinske inšpekcijske službe.
65. člen
Ta odlok začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Šmarje pri Jelšah, dne 26. oktobra 1993.
Predsednik
Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Jože Čakš l. r.