Uradni list

Številka 63
Uradni list RS, št. 63/1993 z dne 19. 11. 1993
Uradni list

Uradni list RS, št. 63/1993 z dne 19. 11. 1993

Kazalo

2330. Pravilnik o arbitražnem postopku pred stalno arbitražo pri Gospodarski zbornici Slovenije, stran 3097.

Upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije je na seji dne 27. 7. 1993 na podlagi 19. člena Zakona o gospodarski zbornici Slovenije sprejel
PRAVILNIK
o postopku pred stalno arbitražo pri Gospodarski zbornici Slovenije
1. člen
Stalna arbitraža je samostojna in neodvisna organizacija, ki deluje pri Gospodarski zbornici Slovenije.
Notranja organizacija Stalne arbitraže je urejena s pravilnikom, ki ga sprejme pristojni organ Gospodarske zbornice Slovenije.
I. SPLOŠNE DOLOČBE
Uporabljeni izrazi
2. člen
V tem pravilniku izrazi pomenijo:
1. "razsodišče" je Stalna arbitraža pri Gospodarski zbornici Slovenije;
2. "senat" je arbiter posameznik ali arbitražni senat, sestavljen iz treh arbitrov;
3. "arbitražni sporazum" je pisna arbitražna klavzula, ki je del glavne pogodbe ali samostojna pogodba o pristojnosti razsodišča;
4. "arbitražna odločba" je odločitev senata o predmetu spora.
Pristojnost
3. člen
Določbe tega pravilnika se uporabljajo za spore, za katere je bila dogovorjena pristojnost razsodišča in ki izhajajo iz pravic, s katerimi stranke prosto razpolagajo, če za te spore ni določena izključna pristojnost sodišča.
Uporaba pravilnika
4. člen
Določbe tega pravilnika veljajo za domače spore in za spore z mednarodnim elementom, če ni glede posameznih vprašanj v tem pravilniku drugače določeno.
Arbitražni sporazum
5. člen
Arbitražni sporazum mora biti sklenjen v pisni obliki in se lahko sklene glede določenega spora ali za bodoče spore iz določenega pravnega razmerja.
Arbitražni sporazum je sklenjen v pisni obliki tudi z izmenjavo pisem, telegramov, teleksov ali drugih telekomunikacijskih sredstev, ki omogočajo pisni dokaz o sklenjenem sporazumu.
Arbitražni sporazum je veljavno sklenjen tudi tedaj, če je določba o pristojnosti razsodišča vključena v splošne pogoje za sklenitev pravnega posla.
Da je arbitražni sporazum sklenjen, se šteje tudi tedaj, če je sklenjen z izmenjavo tožbe, v kateri tožnik zatrjuje, da je bil sklenjen pisni sporazum, in odgovora na tožbo, v katerem toženec tega ne zanika.
Učinek sporazuma o arbitraži
6. člen
Če sta se stranki dogovorili, da spor predložita razsodišču, se šteje, da sta pristali na določila tega pravilnika, razen če sta se glede posameznih vprašanj sporazumeli drugače.
Posamezna določila tega pravilnika se ne uporabljajo, če so v nasprotju s pravom, ki se uporablja za postopek in ga stranki z dogovorom ne moreta spremeniti.
Odrek pravilom
7. člen
Da se je stranka odrekla pravici ugovarjati zaradi kršitve tega pravilnika, se šteje, če je vedela, da kdo ni ravnal v skladu z njim, pa je kljub temu še naprej sodelovala v postopku, ne da bi zaradi te kršitve takoj ugovarjala.
Pasivnost stranke
8. člen
Če kakšna od strank noče sodelovati v postopku pred razsodiščem, izpolnjeni pa so vsi pogoji, ki jih določa ta pravilnik, se postopek nadaljuje brez njenega sodelovanja.
Ugovor pristojnosti
9. člen
V ugovoru o nepristojnosti razsodišča lahko stranka ugovarja tudi neobstoj ali neveljavnost arbitražnega sporazuma.
Stranka lahko uveljavlja ugovore iz 1. odstavka najkasneje v odgovoru na tožbo, če gre za nasprotno„tožbo, pa v odgovoru na nasprotno tožbo.
Če stranka uveljavlja ugovore iz prvega in drugega odstavka pred konstituiranjem senata, o njih odloči sekretar razsodišča. Stranka lahko sklepu ugovarja v 8 dneh po njegovem prejemu. O ugovoru dokončno odloča predsedstvo razsodišča.
Po konstituiranju senata o vseh ugovorih odloča le-ta, in sicer s posebnim sklepom ali pa odločitev vključi v razsodbo.
Ugovor, da arbitražni senat prekoračuje meje svoje naloge, mora stranka podati takoj, ko ta pokaže tak namen, tj. takoj, ko začne obravnavati predmet, za katerega stranka meni, da presega njegova pooblastila.
Kadar je arbitražni sporazum del pogodbe, njena neveljavnost ne vpliva na veljavnost arbitražnega sporazuma.
Če je razsodišče sklenilo, da ni pristojno, mora vse nastale stroške poravnati stranka, ki je sprožila postopek.
Merodajno pravo
10. člen
V sporih z mednarodnim elementom senat uporabi pravo, ki sta ga stranki določili kot merodajno za vsebino spora. Če stranki tega nista določili, senat uporabi pravo v skladu s kolizijskimi pravili, katerih uporabo šteje za primerno.
Senat odloča po pravičnosti (kot "amiable compositeur" ali "ex aequo et bono") samo, če sta ga stranki za to izrecno pooblastili in če pravo, ki velja za arbitražni postopek, to dopušča.
Kraj arbitražnega postopka
11. člen
Če se stranki ne dogovorita za drug kraj na območju Republike Slovenije, se za kraj arbitražnega postopka šteje sedež razsodišča.
Ne glede na določbo 1. odstavka lahko senat, upoštevaje okoliščine primera, odloči, da se posamezna procesna dejanja opravijo izven sedeža razsodišča.
Jezik arbitražnega postopka
12. člen
V Sporih z mednarodnim elementom mora senat v primeru, da se stranki nista o tem sporazumeli, takoj po konstituiranju določiti, v katerem jeziku bo tekel postopek.
Senat lahko odloči, da se posamezni dokazi uporabijo tudi, če so v jeziku, ki ni jezik postopka, če to glede na okoliščine šteje za primerno.
Vročanje obvestil, sporočil in drugih listin
13. člen
Vročitev obvestil, sporočil in drugih listin je pravilna, če je pošiljka izročena naslovniku s priporočenim pismom s povratnico v njegovem običajnem prebivališču, na poslovnem sedežu ali naslovu za obveščanje po pošti ali -če ničesar od naštetega tudi po razumnih poizvedbah ni mogoče najti – v naslovnikovem zadnjem znanem prebivališču ali poslovnem sedežu.
Obvestilo se šteje za sprejeto na dan, ko je bilo izročeno naslovniku.
II. ARBITRI Splošno
14. člen
Za arbitra je lahko imenovana oseba, ki ima posebno znanje in izkušnje s pravnega, ekonomskega ali drugega ustreznega področja.
Vsak imenovani arbiter mora biti in ostati neodvisen od strank v postopku.
Oseba, ki je predlagana za arbitra, je dolžna obvestiti vse tiste, ki zaradi njenega možnega imenovanja stopijo z njo v stik, o vseh okoliščinah, ki bi lahko povzročile upravičen dvom o njeni nepristranosti in neodvisnosti.
Arbiter, ki je že imenovan, mora o teh okoliščinah obvestiti stranki in sekretarja razsodišča.
Sestava senata
15. člen
Spore lahko rešuje arbiter posameznik ali arbitražni senat, sestavljen iz treh članov.
Arbiter posameznik
16. člen
Arbiter posameznik rešuje spore o premoženjskopravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta ne presega 25.000 ECU, razen če se stranki ne dogovorita drugače.
Če vrednost spora presega 25.000 ECU, se oblikuje senat, razen če se stranki dogovorita drugače.
Če stranki nista soglasni glede arbitra posameznika, ga imenuje predsednik razsodišča.
Arbitražni senat
17. člen
Če se stranki dogovorita, da bo spor reševal arbitražni senat, tožnik imenuje arbitra v tožbi, toženec pa najkasneje v odgovoru na tožbo. Izbrana arbitra imenujeta predsednika senata v 10 dneh, drugače ga imenuje predsednik razsodišča.
Če ena ali obe stranki ne imenujeta arbitrov v roku, določenem v prvem odstavku, ju imenuje predsednik razsodišča.
Za arbitra je lahko imenovana oseba s stalne liste arbitrov tega razsodišča ali druga oseba, ki izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 14. člena tega pravilnika.
V sporih brez mednarodnega elementa je mogoče za arbitra posameznika ali predsednika senata imenovati samo eno izmed oseb s stalne liste tega razsodišča.
Izločitev arbitrov
18. člen
Izločitev arbitra je mogoče zahtevati, če obstajajo okoliščine, ki povzročajo upravičen dvom o njegovi nepristranosti ali neodvisnosti.
Stranka lahko zahteva izločitev arbitra, ki ga je sama imenovala, samo iz razlogov, za katere je izvedela po opravljenem imenovanju.
Zahtevo za izločitev arbitra mora stranka poslati sekretarju razsodišča v 15 dneh od dneva, ko je prejela obvestilo o imenovanju, oziroma od dneva, ko je izvedela za razlog za izločitev, če je zanj izvedela kasneje.
O zahtevi za izločitev mora sekretar obvestiti obe stranki in arbitra, ki naj se izloči, in jih pozvati, naj se o odločitvi izjavijo.
Če se druga stranka z izločitvijo ne strinja in se arbiter, katerega izločitev se zahteva, ne umakne, o izločitvi odloči predsedstvo razsodišča.
Če predsedstvo ugodi zahtevi za izločitev, je treba nadomestnega arbitra imenovati po postopku za imenovanje iz 16. in 17. člena.
Predsedstvo razsodišča lahko na predlog sekretarja izjemoma odloči o izločitvi arbitra v tehle primerih:
– če je arbiter kršil svoje dolžnosti ali s svojim ravnanjem škodil ugledu razsodišča;
– če je s svojim delom pokazal, da ni sposoben opravljati funkcije arbitra;
– če ni izpolnjeval svojih dolžnosti v skladu s tem pravilnikom in če se ni držal s tem pravilnikom določenih rokov in s tem nepotrebno zavlačeval postopek.
Odločitev predsedstva je dokončna. Imenovanje novega arbitra poteka tako, kot je določeno v 16. in 17. členu.
Zamenjava arbitrov
19. člen
Arbitri se zamenjajo v tehle primerih:
– če arbiter zaradi zadržanosti ne more sodelovati v postopku več kot mesec dni,
– če arbiter ne opravlja svoje dolžnosti ali če mu to preprečijo pravni ali dejanski razlogi.
Zamenjava se opravi po pravilih, ki v tem pravilniku veljajo za imenovanje arbitrov.
Ponovitev obravnave ob zamenjavi arbitra
20. člen
Če se iz kakršnegakoli razloga spremeni sestava arbitražnega senata, se mora obravnava začeti znova. Arbitražni senat lahko potem, ko so se stranke o tem izjavile, odloči, da se posamezna procesna dejanja ne opravijo znova, temveč se preberejo zapisniki o njihovi opravi.
Stalna lista arbitrov
21. člen
Stranki lahko izbereta arbitre s stalne liste arbitrov razsodišča.
Arbitre na stalno listo imenuje in razrešuje predsedstvo razsodišča na vsakem prvem zasedanju v letu: Na stalni listi mora biti vsaj 30 arbitrov.
III. ARBITRAŽNI POSTOPEK
Splošno
22. člen
Če s tem pravilnikom ni določeno drugače, lahko senat vodi postopek tako, kot šteje za primerno. Pri tem mora obravnavati obe stranki enako in jima dati v vseh fazah postopka vse možnosti uveljavljati svoje pravice in navajati svoja stališča.
Arbitražni senat praviloma odloči na podlagi ustne obravnave. Kadar nobena stranka ne zahteva obravnave, lahko arbitražni senat izda arbitražno odločbo brez nje, če oceni, da je mogoče odločiti na podlagi listin in drugega pisnega gradiva.
Vložitev tožbe
23. člen
Arbitražni postopek se začne s tožbo. Postopek se začne tistega dne, ko razsodišče prejme tožbo.
Tožba
24. člen
Tožba mora vsebovati:
a) zahtevo, da se spor predloži razsodišču,
b) imena in naslove strank in njihovih morebitnih pooblaščencev,
c) določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev,
d) dejstva, na katera tožnik opira zahtevek, in dokaze za ugotovitev teh dejstev,
e) navedbo, da je bila dogovorjena pristojnost razsodišča,
f) priimek, ime in naslov arbitra, ki ga stranka predlaga.
Tožbo in vse druge vloge, listine in dopise je treba razsodišču dostaviti v potrebnem številu izvodov: za razsodišče, nasprotno stranko in vsakega arbitra.
Vročitev tožbe in odgovor na tožbo
25. člen
Sekretar razsodišča vroči tožbo toženi stranki in jo pozove, naj v 15 dneh od njenega prejema nanjo odgovori in imenuje arbitra.
Na predlog tožene stranke lahko sekretar arbitraže rok iz. prvega odstavka podaljša, če so za to upravičeni razlogi.
Če tožena stranka na tožbo ne odgovori ali udeležbo v postopku zavrne, se postopek nadaljuje po določbah tega pravilnika.
Nasprotna tožba
26. člen
Tožena stranka lahko vloži nasprotno tožbo ali uveljavlja ugovor zaradi pobotanja, če nasprotna tožba ali ugovor zaradi pobotanja izhajata iz pravnega razmerja, na katerega se nanaša arbitražni sporazum.
Združitev postopkov
27. člen
Če stranki v postopku vložita ena proti drugi samostojni tožbi iz različnih pravnih razmerij, v katerih sta se dogovorili za pristojnost arbitraže, odloča o združitvi do konstituiranja senata sekretar razsodišča, po konstituiranju pa predsednik senata.
Za nasprotno tožbo veljajo določila 24. člena.
Sprememba tožbe
28. člen
Tožnik lahko do konca ustne obravnave tožbo spremeni, če tako spremenjena ostaja v mejah arbitražnega. sporazuma, razen če sta stranki možnost spremembe tožbe izključili z dogovorom po 30. členu tega pravilnika.
Arbitražni senat ne dovoli spremembe tožbe, če oceni, da bi se zaradi spremembe postopek preveč zavlekel, ali če so za to drugi utemeljeni razlogi.
Pripravljalni postopek
29. člen
Ko je senat konstituiran, lahko stranki pozove, naj predložita listine ali druge dokaze, in določi rok za njihovo predložitev, ki pa ne sme biti krajši od 8 in ne daljši od 15 dni.
V sporih z mednarodnim elementom rok iz prvega odstavka ne sme biti krajši od 10 in ne daljši od 21 dni.
Dogovor o poteku postopka
30. člen
Preden senat začne obravnavati vsebino spora, lahko strankama predlaga pisni dogovor o poteku postopka in ga z njunim sodelovanjem oblikuje.
Dogovor iz prvega odstavka lahko poleg temeljnih podatkov o sporu (imena strank in arbitrov) vsebuje katerakoli vprašanja, o katerih se stranki lahko sporazumeta, zlasti pa vsa ali nekatera od tehle vprašanj:
– opredelitev spornih vprašanj in dejstev, ki jih je treba v postopku ugotoviti,
– določitev pravil postopka (način vodenja obravnave in pisanja zapisnika, način zaslišanja prič in morebitnih izvedencev, kraj in jezik postopka in izvedbe posameznih dokazov in podobno),
– dogovor o uporabi materialnega prava oziroma morebitno pooblastilo za razsojanje po pravičnosti.
Če dogovor iz prvega odstavka o posameznih vprašanjih določa drugače kot prvotni arbitražni sporazum, se ta dogovor šteje za spremembo arbitražnega sporazuma.
Če med strankama ni bilo mogoče doseči soglasja o eni ali več točkah predlaganega dogovora, to ne vpliva na nadaljnji postopek.
Dogovor podpišeta stranki in senat. Predsednik senata stranki opozori na pravne posledice podpisa dogovora.
Ustna obravnava
31. člen
Obravnava ni javna, če se stranki ne sporazumeta drugače.
O datumu, času in kraju obravnave morata biti stranki pravočasno obveščeni, najmanj pa 8 dni pred obravnavo.
Vsaka stranka je dolžna storiti vse potrebno, da bo na obravnavi mogoče izvesti vse dokaze, ki jih je predlagala, ter zagotoviti prisotnost prič in izvedencev, ki jih je sama predlagala.
Če se stranki ne dogovorita drugače, arbitražni senat določi potek obravnave, način zasliševanja prič in izvedencev ter način pisanja zapisnika. Dokazi s pričanjem se lahko predložijo tudi v obliki podpisanih pisnih izjav.
Arbitražni senat presoja dopustnost, relevantnost, pomembnost in prepričljivost ponujenih dokazov, pri čemer upošteva, katera stranka nosi dokazno breme glede posameznega spornega dejstva.
Začasne odredbe in ukrepi za zavarovanje
32. člen
Senat lahko na predlog stranke, ki izkaže verjetni obstoj terjatve ter nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, izda kakršnokoli odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja.
Če stranka zahteva izdajo začasne odredbe pred pravosodnimi organi, to ni nezdružljivo z arbitražnim sporazumom, niti se ne šteje za odrek temu sporazumu.
IV. ARBITRAŽNA ODLOČBA
Arbitražna odločba in sklepi
33. člen
O glavni stvari senat odloči z arbitražno odločbo, ki se sprejme z večino glasov.
O procesnih vprašanjih in o stroških postopka odloča na naroku s sklepom senat, izven naroka pa s sklepom predsednik senata.
Oblika in učinek arbitražne odločbe
34. člen
Odločba mora biti izdana v pisni obliki. Senat mora navesti razloge, na katerih temelji arbitražna odločba, razen če sta se stranki sporazumeli, da je ni potrebno obrazložiti.
Arbitri morajo arbitražno odločbo podpisati in navesti datum in kraj njene izdaje. Kadar na arbitražni odločbi manjka podpis enega arbitra, morajo biti v njej navedeni razlogi za to.
Senat mora strankama poslati arbitražno odločbo, ki so jo arbitri podpisali, najpozneje v 30 dneh po končani obravnavi. Če senat odloči, da bo arbitražno odločbo izdal brez obravnave, jo mora izdati v treh mesecih od vložitve tožbe.
Arbitražna odločba je dokončna in proti njej ni pritožbe.
Stranki morata arbitražno odločbo izvršiti brez odlašanja.
Poravnava ali drugi razlogi za končanje postopka
35. člen
Če se stranki pred sprejetjem arbitražne odločbe poravnata, izda senat sklep o končanju arbitražnega postopka in zapiše poravnavo v obliki arbitražne odločbe. Take arbitražne odločbe senat ni dolžan obrazložiti, sicer pa zanjo veljajo pravila tega poglavja o arbitražni odločbi. Senat lahko odkloni zapis poravnave v obliki arbitražne odločbe, če oceni, da je poravnava v nasprotju s prisilnimi predpisi ali moralo.
Če tožnik tožbo umakne ali če postane pred sprejetjem arbitražne odločbe nadaljevanje postopka nepotrebno ali nemogoče zaradi kakšnega razloga, ki ni omenjen v prvem odstavku, senat o tem, obvesti stranki in ju pozove, naj se v roku 15 dni o tem izrečeta. Po poteku tega roka senat izda sklep o ustavitvi postopka, razen kadar katera od strank temu ugovarja iz upravičenih razlogov.
Sklep o ustavitvi arbitražnega postopka oziroma arbitražno odločbo na podlagi poravnave senat pošlje strankama.
Razlaga arbitražne odločbe
36. člen
Vsaka stranka lahko v 30 dneh po prejemu arbitražne odločbe zahteva, naj jo senat razloži.
Razlago mora senat dati pisno v 15 dneh po prejemu zahteve. Razlaga je del arbitražne odločbe in zanjo veljajo določbe 34. člena.
Dopolnilna arbitražna odločba
37. člen
Vsaka stranka lahko v 15 dneh po prejemu arbitražne odločbe zahteva, naj senat izda dopolnilno arbitražno odločbo o zahtevkih, ki so bili v arbitražnem postopku postavljeni, pa so bili v arbitražni odločbi izpuščeni.
Če senat ugotovi, da je zahteva po dopolnilni arbitražni odločbi utemeljena in je pomanjkljivost mogoče popraviti, ne da bi nadaljevali obravnavo ali dokazovanje, mora arbitražno odločbo dopolniti v 30 dneh po prejemu zahteve.
Za dopolnilno arbitražno odločbo veljajo določbe 34. člena.
V. POSREDOVALNI POSTOPEK
Predlog
38. člen
Na predlog stranke se lahko pri razsodišču izpelje posredovalni postopek, ne. glede na obstoj veljavnega sporazuma o arbitraži.
Predlog za začetek posredovalnega postopka je treba vložiti pri razsodišču, ki od nasprotne stranke zahteva, naj se o njem izreče v 15 dneh.
Če nasprotna stranka nasprotuje posredovalnemu postopku ali se v roku iz prejšnjega odstavka o njem ne izreče, velja, da posredovalni postopek ni uspel.
Posrednik
39. člen
Če se nasprotna stranka s predlogom strinja in stranki sporazumno ne predlagata drugače, določi predsednik razsodišča primerno osebo za posrednika.
Posrednik preizkusi navedbe in predloge strank ter od njih zahteva dodatne podatke.
Ko posrednik ugotovi, da je dovolj proučil primer, sestavi pisni predlog poravnave in ga dostavi strankama.
Poravnava
40. člen
Če stranki poravnavo sprejmeta, se njena vsebina zapiše v zapisnik, ki ga podpišeta obe stranki in posrednik.
Če stranki zahtevata, da se poravnava izda v obliki arbitražne odločbe in predložita veljaven arbitražni sporazum, se posrednik imenuje za arbitra po določilih tega pravilnika.
Druge določbe
41. člen
Če se stranki ne uspeta poravnati, se šteje, da posredovalni postopek ni uspel. Izjave strank v neuspešnem posredovalnem postopku nimajo za arbitražni postopek o isti stvari nobenega pomena in se šteje, kot da jih ni bilo.
Posrednik ne more biti arbiter v isti stvari, razen v primeru iz prejšnjega člena.
Posrednik tudi ne more biti priča v arbitražnem postopku o isti stvari.
Če se stranki ne dogovorita drugače, v posredovalnem postopku vsaka krije polovico stroškov.
VI. STROŠKI POSTOPKA
42. člen
Stroški postopka so stroški strank in stroški arbitraže.
Vsaka stranka predhodno sama trpi stroške, ki jih ima zaradi arbitražnega postopka.
Stranke morajo pokriti stroške arbitraže, ki obsegajo:
– nagrade za člane senata, določene za vsakega arbitra posebej,
– potne in druge razumne stroške arbitrov,
– stroške, potrebne za izvedbo dokazov,
– administrativne stroške razsodišča.
43. člen
Tožnik ob vložitvi tožbe položi predujem za stroške in nagrade arbitrom ter administrativne stroške razsodišča v znesku, ki ga v skladu s tem pravilnikom določi sekretar arbitraže oziroma predsednik senata, če je že imenovan.
Dokler tožnik ne položi predujma, se arbitražni postopek ne nadaljuje.
Stranka, ki predlaga izvedbo dokaza, mora pokriti stroške njegove izvedbe.
44. člen
Senat z arbitražno odločbo odloči, katera stranka mora drugi povrniti stroške arbitražnega postopka in v kakšnem obsegu, pri čemer upošteva načelo uspeha strank v postopku in druge bistvene okoliščine.
45. člen
Razsodišče po izdaji arbitražne odločbe strankama da obračun prejetih pologov in jima vrne neporabljeni ostanek.
VII. TARIFA
46. člen
Merila za določitev višine nagrade arbitru posamezniku so:
----------------------------------------------------------------------
   Vrednost spora                              Višina nagrade
           od (A)          do (B)        osnova (C)       odstotek (D)
                                   za vsoto nad (A)
----------------------------------------------------------------------
                         do 5.000               500
            5.000          25.000               750                  3
           25.000          50.000             1.250                2,5
           50.000         100.000             2.000                  2
          100.000         250.000             3.250                1,5
          250.000         500.000             6.250                  1
          500.000       1.000.000             8.750                0,5
        1.000.000          in več            11.250               0,01
----------------------------------------------------------------------
Vsi navedeni zneski so v ekujih in se pri izračunu nagrad preračunavajo v tolarje po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila.
Če gre za domače spore, se zneski nagrad iz prvega odstavka zmanjšajo za 20%.
Zneski za nagrade senatu se povečajo za 2-krat.
Če ne pride do meritornega odločanja, se zneski nagrad iz prvega odstavka ustrezno znižajo, in sicer:
– če se postopek konča iz procesnih razlogov pred glavno obravnavo – tako, da se obračuna 25% nagrade,
– če se postopek konča z umikom zahtevka, odpovedjo zahtevku ali poravnavo – tako, da se obračuna 80% nagrade.
Če gre za posebej zapleteno, strokovno zahtevno zadevo, pri kateri so potrebna posebna strokovna znanja, zbiranje informacij, proučevanje tujih pravnih ureditev ali posebej obsežnih dokazov, se lahko zneski iz prvega odstavka povečajo do 100%.
Ob določitvi višine predujma, ki se izračuna v višini predvidenih stroškov postopka, se stranki naloži še plačilo 15% od tega zneska, vendar ne manj od 250 ECU in ne več kot 2.500 ECU v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije, za pokritje administrativnih stroškov arbitražnega postopka.
Vse obračunane nagrade In drugi stroški postopka se sproti vpisujejo v stroškovnik, ki je v spisu.
Določila tega pravilnika o stroških postopka se uporabljajo tudi za posredovalni postopek.
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
47. člen
Ta pravilnik se uporablja za vse arbitražne postopke, v katerih je bila tožba vložena po njegovi uveljavitvi, razen če katera od strank izrecno zahteva, naj se za postopek uporabljajo pravila, ki so veljala v času sklenitve arbitražnega sporazuma.
Za arbitražne postopke, v katerih je bila, tožba vložena pred njegovo uveljavitvijo, se ta pravilnik lahko uporablja, če se stranki o tem izrecno sporazumeta.
48. člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dni zatem, ko ga sprejme Upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije.
Z dnem uveljavitve preneha veljati Pravilnik p organizaciji in postopku pred Stalno arbitražo pri Gospodarski zbornici Slovenije (Uradni list RS, št. 47/90; spremembe Uradni list RS, št. 17/92), razen tistih določb, ki se nanašajo na organizacijo Stalne arbitraže in Sklep o določitvi nagrad in povračil sodelujočim pri delu Stalne arbitraže pri Gospodarski zbornici, Slovenije (Uradni list RS, št. 33/93).
Ljubljana, dne 27. julija 1993.
Predsednik
Upravnega odbora
Gospodarske zbornice Slovenije
Dagmar Šuster l. r.

AAA Zlata odličnost