Uradni list

Številka 35
Uradni list RS, št. 35/1993 z dne 1. 7. 1993
Uradni list

Uradni list RS, št. 35/1993 z dne 1. 7. 1993

Kazalo

1496. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskega dela dolgoročnega in družbenega plana občine Trebnje za obdobje 1986-90-2000 (dopolnitev 1993), stran 1878.

Na podlagi 1. odstavka 2. člena Zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni l. RS, št. 48/90), drugega odstavka 39. člena ter 43. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni l. RS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 29/90) ter 6. člena Odloka o pristojnostih zborov SO Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 21/89, 11/90 in 10/91) so zbori Skupščine občine Trebnje na 21. skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 16. 6. 1993 sprejeli
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah prostorskega dela dolgoročnega in družbenega plana občine Trebnje za obdobje 1986-90-2000 (dopolnitev 1993)
1. člen
Ta odlok ureja spremembe in dopolnitve prostorskega dela dolgoročnega plana občine Trebnje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Skupščinski Dolenjski list, št. 19/86 in 2/90) in prostorskega dela družbenega plana občine Trebnje za obdobje 1986 – 1990 (Skupščinski Dolenjski list, št. 19/86 in 16/90).
DOLGOROČNI PLAN
2. člen
V poglavju 4. Temeljni globalni okviri dolgoročnega razvoja v točki 4.5. Prostorski in ekološki okviri razvoja v točki 5. Okviri varovanja naravne in kulturne dediščine, se celotno besedilo nadomesti z besedilom:
Občina Trebnje je bogata z objekti in območji naravne in kulturne dediščine. Da bo le to ohranila, mora poskrbeti, da bo zagotavljala ohranjanje lastnosti dediščine (neokrnjenost, avtentičnost in pričevalnost...). S takšno zagotovitvijo bo občina lahko dosegla, da bo tudi dediščina oziroma območja dediščine, ki se jih bo postopno zavarovalo, uporabljena kot avtentična materialna in kulturna dobrina pri oblikovanju in urejanju celovitega okolja. Tak pristop bo zagotovo doprinesel kvalitetnejšo kulturno in turistično ponudbo.
Z vključevanjem naravne in kulturne dediščine v prostorski razvoj bomo zagotovili predvsem njeno varovanje kot dobrino splošnega pomena in skrbeli za njeno smotrno rabo. To bomo dosegli tako, da bomo aktivno sodelovali pri usmerjanju in usklajevanju razvoja posameznih dejavnosti v prostoru, s čimer bomo vplivali na takšno namensko rabo prostora, da bo zagotavljala ohranitev in ustrezno gospodarjenje z dediščino oziroma naravnimi znamenitostmi in kulturnimi spomeniki.
Dolgoročni razvoj dejavnosti varstva naravne in kulturne dediščine v občini se mora v svojem prostorskem delu prilagoditi in vključiti v globalne cilje in zasnovo razvoja občine. Cilji dejavnosti so v predvidenem obdobju – do leta 2000 predvsem ohraniti in izboljšati objekte in območja naravne in kulturne dediščine.
V prostorskih sestavinah plana so določene naravne znamenitosti, kulturni spomeniki ter območja naravne in kulturne dediščine, katerih varstvo kot sestavina prostora in kot dobrina splošnega pomena vpliva na skladen dolgoročni razvoj občine in vseh dejavnosti v prostoru, posebno kulturnih.
I. Objekti naravne in kulturne dediščine, ki izhajajo iz obveznih izhodišč dolgoročnega plana RS
1. Naravna dediščina
– naravni spomeniki: reka Temenica
2. Kulturna dediščina
– arheološka območja: Korita – arheološko območje Mokronog – arheološko območje Trebnje, Pristava – arheološko območje
– zgodovinski spomeniki:
Dobrnič, grob padlih borcev in žrtev s spomenikom na Mamicah
Trebelno, spomenik ustanovitvi 4. SNOUB Matija Gubec v gozdu pri vasi Trebelno
Gorenji Podšumberk – spomenik trem narodnim herojem
– umetnostni in arhitekturni spomeniki: Gorenji Mokronog, kostnica
Mirna, ž. c. sv. Janeza Krstnika Šentrupert, ž. c. sv. Ruperta
– urbanistični spomenik: Mirna, trško jedro
II. Objekti naravne in kulturne dediščine, predvideni za varovanje in ohranjanje
1. Naravni spomeniki Štatenberk, Ajdovska jama Vrhtrebnje, Mala jama Vrhtrebnje, Velika jama Rdeči kal, Velika vratnica Rdeči kal, Mala Koprivnica Vrbovec, Mišnica Dobrava, Jama na^vrtu Orlaka, Pasja jama Volčja jama, Volčje jame
Zagorica pri Velikem Gabru, Volčji kevder
Dol pri Trebnjem, Zijavnica
Mačji dol, Zijavka
Lukovek, lipa v vasi
Viher, lipa na Vihru
Knežja vas, Baragova lipa
Trstenik, lipa pred kovačijo
Martinja vas, lipa v vasi
Mokronog, lipa pri župnišču
Zaplaz, Lipa na Zaplazu
Čatež, Bregarjeva lipa
Jama pri Mirni / Rojah
2. Arheološki kulturni spomeniki:
Gor. Mokronog, srednjeveško naselje in grobišče
Gor. Mokronog, Karlinova hosta, prazg. Gomile
Sv. Vrh, gomilno grobišče
Sv. Vrh, prazg. gradišče in gomile
Zapečar nad Mokronogom, prazg. Gomile
Gorenje Jesenice, prazg. Gomila
Gorenje Jesenice, dve prazg. Gomili
Bistrica pri Mokronogu, gomilno grobišče
Bistrica pri Mokronogu, gomilno grobišč
G. Laknice, prazg. Gomile
Blečji vrh, gomilno grobišče
Drečji vrh, gomilno grobišče
Blečji vrh, prazg. Gomila
Mirna vas, prazg. Gomila
Čužnja vas, prazg. Gomili
Roje pri Trebelnem, gomilno grobišče
Velika Strmica, ostanki srednjeveškega gradu
Mirna vas, dve prazg. Gomili
Blečji vrh, naselje
Udna vas, prazg. Gomila
Štatenberk, gomilno grobišče
Češnjicev prazgodovinska gomil
Brezje – Šumenje, prazg. in srednjev. naselje, gomilna grobišča, talilnice železa
G. Zabukovje, prazg. naselje
G. Zabukovje, prazg. gomila
Češnjice, antično grobišče in del nagrobnika
Log, gomilno grobišče
Glinek, gomilno grobišče
Vočje njive, gomila
Zabrdje, gomilno grobišče
Sv. Helena, prazg. naselje
Vesela gora, prazg. naselje, gomilno grobišče, antični grobovi
Škrljevo, dve gomili
Bojanka – Ravnik, naselje
Bojanka – Kot, prazg. Gomila
Trstenik – Blatnik, prazg. Gomile
D. Sajenice, gomilno grobišče
Trbinc – Kincelj, prazg. naselje in plano grobišče
Hudeje, prazg. Gomila
Hudeje – C. Medvedovo selo, prazg. gomile
Rodine, prazg. Gomila
Rodine, prazg. Gomila
Rodine, antično naselje
Gradišče pri Trebnjem, prazg. naselje
Rihpovec, dve prazg. gomili
Jezero, antično grobišče in nagrobniki vzidani v cerkev
Vrhpeč, prazg. gradišče in grobišče
Vrhtrebnje, prazg. gradišče
Vrhtrebnje, dve prazg. gomili
Brezovica pri Trebelnem, antično naselje in grobišče
Trebnje – Benečija, antično naselje
Hom pri Šentrupertu, poznoantično naselje
Sahovec, antični grob
Sela – Šumberk, antično grobišče in gomila
Žubina, antično grobišče
Korenitka, prazg. gomila
Male Dole pri Stehanji vasi, bronastodobna lončevina
Veliki Gaber, trasa antične ceste
Zagorica pri Čatežu, prazg. gomila
Zagorica pri Čatežu, prazg. gomila
Gorenja vas pri Čatežu, prazg. gomila
Kamni potok, antični vodovod
Mirna, prazg. gomilno grobišče
Štefan, Ant. nas. območje
Mala Sevnica, antično naselje
Šentlovrenc, antično naselje in grobišče
Mali Videm, ant. naselje – grobišče
Dol. Nemška vas, ant. grobišče
Jezero, ant. grobišče
Dečja vas, antično grobišče
Račje selo, antično naselje
Krtina, antično grobišče
Mala Loka, ant. naselbina
Iglenik – Šemrga, prazg. gomila
Velika Loka, ant. grobišče
Gombišče, ant. arhitektura,
Dol. Jesenice, Sv. Rok, ant. grobišče
Štatenberk, ant. naselbina
Bitnja vas, ant. grobišče
3. Zgodovinski spomeniki:
Čatež, grob padlih borcev s spomenikom, na pokopališču
Čatež, grob žrtev s spomenikom na pokopališču
Čatež, spomenik talcem pod pokopališčem
Čatež, spomenik padlim med 1. sv. vojno
Čatež, na vhodu šolskega poslopja je vzidana spominska plošča narod, heroju Vinku Simončiču in drugim padlim borcem NOV s tega območja
Čatež, na zadružnem domu je vzidana plošča posvečena nam. komandanta 4. bataljona Tomšičeve brigade Dobrnič, grob padlih borcev in žrtev s spomenikom na pok.
Dobrnič, zadružni dom s spomin, ploščo 1. kongresu SPŽZ
Rdeči kal, hiša s spominsko ploščo pokr. konf. KPS
1941
Šahovec, spominsko obeležje padlim kurirjem TV 4
Železno, spominsko znamenje posvečeno padlim aktivistom OF
Dobrnič, pred zadružnim domom stoji spomenik posvečen n.h. Jožetu Slaku – Silvu
Gorenji vrh, spomenik Jožetu Slaku – Silvu in drugim padlim borcem s tega področja
Lukovek, ob vaški poti v Skrovnico je postavljeno spominsko obeležje Pepci in Ludviku Kocjančiču
Lipnik, hiša št. 3 s spominsko ploščo o delovanju okrožni tehniki OF Novo mesto
Ponikve – Grm, grob padlih borcev in talcev
Dol. Nemška vas, na hiši Hren Jožefe, spominsko obeležje padlemu borcu Prijatelj Jožetu – Slobodanu
Dol. Nemška vas, na šoli vzidano spom. obeležje padlima aktivistoma Hovbeku Edu in ženi Mariji
Gomila, spomenik partizanskemu prehodu čez progo
Gomila, spomenik Antonu Župinu
Mirna, na gradu vzidana spomin, plošča na prvi sestanek OF v mirenski dolini sep. 1941
Mirna, grob padlih borcev s spomenikom na Rojah
Trbinc, spomenik Janku in Jožefi Kolenc
Mirna, pri osnovni šoli stoji spomenik z imeni padlih borcev NOV in aktivistov OF s tega območja
Mirna – Gabrovka, pod Pečicami stoji spomenik padlim aktivistom OF
Volčje njive, na hiši Leopolda Viščka, zidana plošča, ustanovit. III. bat. VDV brigade
Debenec, spom. plošči padlim borcem NOV in aktivistom OF za te okolice
Mirna, na stari šoli je vzidana spom. plošča aktivistu OF Francu Lunačku
Blatni klanec, spom. na ustanov. Dolenjskega odreda
Beli grič, grob neznanemu padlemu borcu NOV
Mokronog, grob. padlih borcev in žrtev s spomenikom na pok.
Mokronog, Majcnova hiša s spominsko ploščo pripravam na vstajo
Mokronog, hiša št. 48 s spomin, ploščo ustanov. SKOJ
Mokronog, spominsko znamenje na prvi strel v mirenski dolini
Vrh nad Mokronogom, grob padlih borcev s spomenikom
Mokronog, spomenik padlim borcem NOV in aktivistom OF pred kulturnim domom
Mokronog, na hiši Čož Marije, vzidana spom. plošča, ustanov. 12. SNOV
Mokronog, na kulturnem domu vzidana spom. plošča, ki spominja na revolucionarno delo mirensko-mokronoške mladine
Hudeje, spomenik trem članom Kmetove družine
Kremenjak, spominski park s spomenikom ustanovitvi 2. grupe odredov nad Orlako
Šentlovrenc, spomenik revolucije
Šentlovrenc, grob padlih borcev NOV s spomenikom, na pokopal.
Šentlovrenc, na Kotarjevi hiši spominska plošča o ustanovitvi RO OF
Ojstri vrh, na stavbi lovskega doma vzidana spom. plošča, ki spominja na delovanje Duletove čete
Slovenska vas na Dobu, spomenik, ki spominja na likvidacijo italijanske postojanke
Šentrupert, grob in spomenik padlim partizanom in borcem 13. brig. Rade Končar
Brinje – Vesela gora, spomenik Štefanu in Darku Juvancu
Zaloka, partizansko taborišče ZDO v Jelovici
Gorenje Zabukovje, spomenik padlim borcem v Košučju
Šentrupert, na OŠ spom. plošča po partizanskem zdravniku Lunčaku Pavlu-Igorju
Šentrupert, na stavbi Agrostroja, doprsni kip n.h. Milanu Majcnu
Trebelno, grob padlih borcev NOV s spomenikom, na pokopališču
Trebelno, Gor. Zabukovje, stoji spomenik o ustanovitvi mokronoške partizanske čete
Trebelno, spominska plošča padlim med 1. sv. vojno na cerkvi
Drečji vrh – na hiši Marof je spom. plošča o delovanju partizanske šole okrožnega komiteja NM
Bogneča vas, na hiši Krese vzidana spom. plošča nar. heroja Franceta Kreseta-Čobana
Trebnje, spomenik NOV na trgu v spom. parku
Trebnje, grobnica padlim borcem NOV in žrtvam na pokopališču
Trebnje, grob padlih borcev NOV iz Košučja
Trebnje, spomenik talcem pod pokopališčem
Trebnje, na stavbi ZD spom. plošča o prvi seji CK
KPS v letu 1991
Trebnje, pri šoli št. 2 stoji spomenik od Gubca do
Gubčeve brigade
Repče, na Udovčevi hiši spom. plošča o delovanju postaje TV 4
Trebnje, spomenik padlim med 1. svet. vojno pri cerkvi
Gorenji Podboršt, spominska plošča prvi partizanski skupini na Barletovem hramu
Velika Loka, spomenik padlim borcem NOV in žrtvam
Velika Loka, spom. plošča na zadružnem domu o ustanovitvi društva kmečkih fantov in deklet leta 1924
Korenitka, grob štirih neznanih partizanov ob cerkvi
Veliki Gaber, na gričku je urejeno skupno grobišče borcev NOV in aktivistom OF
Medvedjek, spomenik, ki spominja na borbo II. grupo odredov z Italijani
Veliki Gaber, grob partiz. zdravnika dr. Petra Držaja na pokopališču
Veliki Gaber, na stavbi krajevnega urada plošča z napisi padlim borcem NOV in aktivistov OF s tega področja
Bič, na hiši Pajk Franca spom. plošča na hude boje Tomšičeve, Cankarjeve in Gubčeve brig.
Male Dole, spom. plošča na hiši Vezelj Janeza, ubitemu aktivistu in odposlancu kočevskega zbora
Lanšprež, kapela p.p. Glavarja
Knežja vas, rojstna hiša Friderika Barage
Trebnje, na rojstni hiši Pavla Golie spom. plošča o njegovem delovanju
Kamni potok, roj. hiša Ignacija Klemenčiča, slov. fizika
Srebotnice, na hiši Marija Strmec, spom. plošča, ki spominja na težke boje Dolenjskega odreda
4. Umetniški in arhitekturni spomeniki
Dobrnič, ž. c. sv. Jurija
Šmaver, p. c. sv. Ane
Šmaver, p. c. sv. Mavricija
Dolenja selca, p. c. sv. Antona
Šahovec, p. c. sv. Duha
Lisec, p. c. sv. Križa
Dobrava, p. c. Matere božje
Knežja vas, p. c. sv. Neže
Korita, p. c. sv. Petra
Sela pri Šumberku, p. c. sv. Katarine
Šentlovrenc, ž. c. sv. Lovrenca
Korenitka, p. c. sv. Ane
Velika Loka, p. c. sv. Jakoba
Martinja vas, p. c. sv. Marije Magdalene
Dolga njiva, p. c. Najdenja sv. Križa
Stehanja vas, p. c. Povišanje sv. Križa
Trebelno, ž. c. sv. Križa
Blečji vrh, p. c. sv. Antona Padovanskega
Štatenberk, p. c. sv. Martina
Gorenji Mokronog, ž. c. sv. Petra
Cerovec, p. c. sv. Roka
Trebnje, ž. c. Marijinega vnebovzetja
Vrhpeč, p. c. sv. Ane
Račje selo, p. c. sv. Florijana
Vrhtrebnje, p. c. sv. Jakoba
Breza, p. c. sv. Janeza Krstnika
Škovec, p. c. sv. Jedrti
Lukovek, p. c. sv. Jurija
Grm, p. c. sv. Marjete
Drečja vas, p. c. sv. Mihaela
Jezero, p. c. sv. Petra
Štefan, p. c. sv. Štefana
Vina gorica, p. c. Žalostne matere Božje
Veliki Gaber, ž. c. sv. Urha
Žubina, p. c. sv. Duha
Bič, p. c. sv. Martina
Mali Gaber, p. c. sv. Mihaela
Gombišče, p. c. sv. Jerneja
Mirna, p. c. sv. Helene na pokopališču
Sevnica, p. c. Naše ljube gospe
Žunovec, p. c. sv. Petra
Mokronog, ž. c. sv. Egidija
Brezovica, p. c. sv. Ane
Mokronog, p. c. sv. Florijana na Šeginkah
Mokronog, p. c. Žalostne matere božje na Žalostni gori
Mokronog, sedem postaj Žalosti matere božje
Gorenje Laknice, p. c. sv. Jošta
Vrh, p. c. Marijinega vnebovzetja
Slepšek, p. c. sv. Martina
Martinja vas, p. c. sv. Nikolaja
Beli grič, p. c. Povišanja sv. križa
Hrastovica, p. c. sv. Roka
Okrog, p.c. sv. Barbare
Videm, p. c. sv. Duha
Gorenje Jesenice, p. c. sv. Koncijana
Vesela gora – Brinje, p. c. sv. Frančiška Ksaverja
Zaloka, p. c. sv. Neže
Vesela gora – Brinje, Kapela žalostne matere božje
Vesela gora – Brinje, Kapela križevega pota
Šentrupert, Kapela na pokopališču
Šentrupert, znamenje
Bistrica, kapela pred vasjo
Mokronog, kapela pred naseljem
Mirna, kapela na mostu
Mirna, Kapela sv. Ane na Debencu
Ravne, Kapela sv. Križa
Trebelno, Kapela sv. Rozalije
Gradišče, Kapela sv. Jožefa
Mirna, Kapela na robu naselja
Čatež, ž. c. sv. Mihaela
Trebanjski vrh, p. c. sv. Jerneja
Zaplaz, p. c. Matere božje
Veliki Gaber, Kapela sredi naselja
Mala Loka, Kapela pri gradu
Šentrupert, Kapela sv. Ruperta
Trebnje, grad Trebnje
Mokronog, grad Mokronog – ruševine
Škrljevo, grad Škrljevo
Mirna, grad Mirna
Šumberk, grad Šumberk
Dol. Laknice, razvaline starega Čreteža
Dol. Laknice, pristava gradu Čretež
Gomila, lokacija starega gradu Lanšprež
Gomila, lokacija in kapela novega Lanšpreža
Gorenji Mokronog, lokacija srednjeveškega gradu
Mala Loka, gradič Mala Loka
Mokronog, Strelov turn
Dobrnič, lokacija gradu Kozjak
5. Urbanistični spomeniki Mirna, trško jedro
Mokronog, historično jedro naselja
Šentrupert, historično jedro naselja
Trebnje, historično jedro naselja
Brinje – Vesela gora, območje naselitve v vasi
Dobrnič, historično jedro naselja
Škrljevo, naselje
Trebelno, naselje
6. Tehniška dediščina
Mirna, kamniti most čez Mirno
Trstenik, kovačija Mandelj
Zapečar pri Mokronogu, ostanki rudnika svinca
Bistrica pri Mokronogu, kamniti most čez Bistrico
Šentrupert, kamniti enoločni most čez Bistrico
Stranje pri Velikem Gabru, kamniti dvoločni most čez Temenico
Mirna, kamniti dvoločni most pod gradom
Dolenje Jesenice, kamniti enoločni most čez Jeseniščico.
3. člen
V poglavju 5. Usmeritve dologoročnega razvoja na temeljnih področjih gospodarstva in družbenih dejavnosti v točki 5.1. Usmeritve gospodarskega razvoja po področjih se spremeni besedilo v točki
5.1.11. Komunalno gospodarstvo
a) preskrba prebivalstva s kvalitetno pitno vodo: za tretjo alineo doda nova alinea, ki se glasi:
– gradnja vodovodnega zajetja v Radanji vasi je končana. Sistem prevzema funkcijo vodooskrbe, ki jo je pred tem imelo zajetje v Šentpavlu.
Besedilo zadnje alinee pa se nadomesti z naslednjim besedilom;
– izdelati predloge varstvenih in sanacijskih ukrepov za izvire pitne vode, sprejeti odloke o zaščiti vodnih virov in zavarovati izvire pitne vode
b) izgradnja objektov in naprav za odvajanje in čiščenje odpadnih voda: vse tri alinee se dopolnijo tako, da se besedilo glasi:
– nadaljevanje izgradnje primarnega in sekundarnega kanalizacijskega omrežja v naseljih Trebnje, Mirna, Mokronog in Šentrupert
– pripraviti osnovne projekte (kompleksne rešitve) za odvajanje odpadnih voda v Šentrupertu, Veliki Loki, Velikem Gabru, Dobrniču in Čatežu z Gorenjo in Dolenjo vasjo ter zgraditi primarno omrežje z možnostjo navezave novih zazidalnih kompleksov
– zagotavljati delovanje zgrajenih čistilnih naprav in zgraditi čistilno napravo v Šentrupertu
c) ravnanje z odpadki:
tretja alinea se spremeni tako, da se glasi:
– razširiti organizirano zbiranje odpadkov na celotno območje občine.
4. člen
V poglavju, navedenem v 3. členu, se spremeni besedilo v točki:
5.1.12. Promet in zveze
 
CESTNI PROMET
 
Tretji in četrti odstavek se spremenita tako, da se glasita:
Obvezna izhodišča dolgoročnega plana SRS za občino Trebnje pa so:
magistralna cesta               Bič – Karteljevo
magistralna cesta (avtom.)      Ljubljana – Zagreb
regionalna cesta                Čatež – Velika Loka – Trebnje (329)
regionalna cesta                Bič (365)
regionalna cesta                Pluska – Novo mesto (331)
regionalna cesta                Pluska – Boštanj (326)
regionalna cesta                Mokronog – Zbure (332)
Kategoriziranih lokalnih cest je 183 km, 19% ali 35 km je po vrsti zgornjega odseka še vedno v makadamski izvedbi, kar pomeni za modernizacijo največjo obremenitev neposrednih uporabnikov oziroma sredstev občinskega proračuna in krajevnih skupnosti. Posebnega pomena so te ceste za odročnejša naselja oziroma za uresničevanje ciljev ohranitve poseljenosti v višje ležečih predelih občine in časovno skrajševanje prometne dostopnosti do delovnih mest in oskrbnih središč. Z rednim vzdrževanjem in postopno modernizacijo cestnih odsekov bo zagotovljen prag polurne izohrone (peš) dostopnosti do javnega prevoznega sredstva. Vse ceste v občini Trebnje še niso urejene in v dobrem stanju, saj je v večini primerov potrebna zaporna plast. Predvidevamo, da bi do leta 2000 posodobili celotno območje občinskih lokalnih cest.
Spremeni se tabela pregleda cestnega omrežja v občini Trebnje (stanje 1985) in se nadomesti z naslednjo tabelo:
Tabela: pregled cestnega omrežja v občini Trebnje (stanje 1992)
-------------------------------------------------------------------------
                                 Skup.                     Vrsta
Kategorija, odsek                 dol.           Asf.    vozišča
                                    km             km    mak. km        %
-------------------------------------------------------------------------
1. mag. ceste Ljub.-Bregana      17,20          17,20       5,49        -
-------------------------------------------------------------------------
2. reg. ceste skozi občino       65,26          59,77       5,19      8,4
- Dobrnič-Trebnje-Sevnica        33,18          32,38        0,8
- Vel. Loka-Čatež-Trebnje        11,54           9,36       2,18
- Bič-Trebnje-Mirna peč          10,92           8,41       2,51
- Mokronog-Šentjernej             8,88           8,88
- Litija-Bič                      0,74           0,74
-------------------------------------------------------------------------
3. kateg. lokalne ceste            183            148         35       19
-------------------------------------------------------------------------
PTT PROMET
Besedilo se dopolni z novim odstavkom.
V sklopu posodabljanja prenosne PTT mreže Slovenije je predvidena izgradnja telekomunikacijskega kabelskega sistema Ljubljana – Zagreb, II. faza: Ljubljana -Novo mesto, ki poteka vzporedno z lokalnim in regionalnim cestnim omrežjem po dolini Temenice do Trebnjega. Trasni potek TK sistema je na območju mesta Trebnje skupen rekonstruiranim naročniškim sistemom v predvideni kabelski kanalizaciji. Trasa TK sistema prehaja v občino Novo mesto ob cesti R – 331.
5. člen
Poglavje 6. Razvojne usmeritve v prostoru in varstvu okolja se dopolni v poglavju 6.2.2. Usklajevanje navzkrižnih interesov v prostoru
c) za druge posege
– za gradnje na zemljiščih, za katere je pristojni organ potrdil spremembo kategorizacije in območij kmetijskih zemljišč
– za gradnje na zemljiščih, za katere pristojni organ ugotovi, da niso v nasprotju z veljavno zakonodajo.
DRUŽBENI PLAN
6. člen
V poglavju 3.6. Prostorski in ekološki okvirji razvoja se v poglavju 3.6.3. Ekološki okvirji doda nov odstavek, ki se glasi:
Kamnolomi in peskokopi v občini Trebnje, ki so še občasno aktivni, deloma ali v celoti opuščeni ter nekateri tudi samosanirani, se bodo izkoriščali, dokončno zaprli in sanirali v skladu z veljavno zakonodajo.
7. člen
Besedilo poglavja 3.6.4. Okviri varovanja naravne in kulturne dediščine se v celoti nadomesti z:
Objekte in območja naravne in kulturne dediščine bomo zavarovali z aktivnim vključevanjem v družbeni razvoj. Občina Trebnje je bogata z objekti in območji naravne in kulturne dediščine. Da bo le to ohranila, mora poskrbeti, da bo zagotavljala ohranjene lastnosti, dediščine (neokrnjenost, avtentičnost in pričevalnost...).
Za območja, ki so indentiteta občine oziroma pokrajine, je nujna izdelava krajinskih zasnov in sodelovanje Zavoda pri izdelavi prostorsko ureditvenih pogojev. Potrebno je izdelati temeljito topografijo dediščine in podati podrobnejše strokovne osnove za varstvo naravne in kulturne dediščine, natančneje proučiti način varovanja dediščine, razvojne usmeritve za način vključevanja tistih dejavnosti, še gospodarjenje, varovanje in sanacijo.
Za naselja, ki so zajeta znotraj območij naravne in kulturne dediščine in za naselja, ki so predlagana za razglasitev za kulturni spomenik, bo potrebno proučiti razvojne možnosti in uporabne potenciale v že obstoječem okviru zazidave.
Strokovne podlage za razglasitev objektov naravne in kulturne dediščine (glej 2. člen) bodo pripravljene po prioriteti pomembnosti.
S plansko obliko varovanja želimo varovati predvsem dediščino, ki ima še ohranjene bistvene elemente dediščine, nima pa v celoti ohranjenih kvalitet, da bi jih lahko v celoti normativno zavarovali.
8. člen
V poglavju 4.2.10. Promet in zveze se pri točki b) Cestno omrežje doda za drugim odstavkom nov odstavek, ki se glasi:
Do leta 2000 je predvideno, da bodo vsi odseki lokalnih cest v občini postopoma modernizirani in rekonstruirani.
V točki c) Zveze pa se dodata novi alinei:
– izgradnja telekomunikacijskega kabelskega sistema s kapaciteto 1920 optičnih kanalov na odseku Ljubljana – Novo mesto s potekom ob obstoječi lokalni in regionalni cestni mreži: meja občine – Stranje – Šentlovrenc – Velika Loka – Štefan – Trebnje – Dol. Nemška vas – Ponikve -meja občine
– izgradnja PTT kabelske kanalizacije v dolžini 2530 m na območju mesta Trebnje.
9. člen
Poglavje 4.2.12. Komunalno in stavbno zemljiško gospodarstvo se dopolni v točki a) Preskrba prebivalstva s kvalitetno pitno vodo z naslednjo alineo:
– raziskave ter izgradnja novih vodovodnih zajetij Ribjek, Jagodnik, Gor. Jesenice, Kamnje in novega vodnega vira za potrebe vodovodnega sistema Mokronog ter dograditve vodovodnih sistemov.
10. člen
Poglavje 7.1. Urejanje prostora in varstvo okolja se v poglavju 7.1.4. Prostorsko ureditveni pogoji dopolni z novo alineo, ki glasi:
– prostorsko ureditveni pogoji za območje občine Trebnje (planske celote 1, 3, 4, 5) in prostorsko ureditveni pogoji za Suho krajino se dopolnijo in spremenijo ter uskladijo s spremembami in dopolnitvami prostorskega dela dolgoročnega in družbenega plana občine Trebnje.
11. člen
Poglavje 7.1.5. Priprava prostorskih izvedbenih načrtov se dopolni v točki
c) zazidalni načrti v ureditvenih območjih naselij z novima alineama:
– Šentrupert – obrtno podjetniška cona – planirana je gradnja objektov za skladiščno, servisno, obrtno in podjetniško dejavnost
– zazidalni načrt za obrtno cono Trebnje – planirana je sprememba dela zazidalnega načrta
– zazidalni načrt za obrtno – podjetniško cono v Prelesju.
Navedeno poglavje se dopolni tudi v točki d) lokacijski načrti z novo alineo:
– bencinski servisi – novogradnje in rekonstrukcije.
KARTOGRAFSKI DEL
12. člen
Seznam sprememb kartografskega dela: (Opomba: Grafični deli dolgoročnega in družbenega plana so združeni)
1. Zasnova namenske rabe (M 1:25000)
– uskladitev z urbanističnimi zasnovami Trebnje in Mirna
– izločitev opravljenih agromelioracij in vnos pred videnih
– popravki meja urbanih območij za potrebe širitve naselij
– uskladitev meja gozdnega roba
– širitve rekreacijskih con
2. Zasnova vodnega gospodarstva (M 1:25000)
– dopolnitev v skladu z vsebino 9. člena tega odloka
3. Zasnova sanacij in zasnova rudnin (M 1:25000)
– dopolnitev pridobivalnih in raziskovalnih prostorov za druge rudnine (na osnovi strokovne podlage Geološkega zavoda Ljubljana).
– čistilna naprava Šentrupert
4. Zasnova varstva naravne in kulturne dediščine
– izdelana nova karta z vsebino strokovnih podlag Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto
5. Zasnova prometnega omrežja (M 1:25000)
– dopolnitev v skladu z vsebino 8. člena tega odloka
6. Urbano omrežje (M 1:25000)
– zasnova poselitve se je v mejah urbanih površin uskladila z namensko rabo površin
– dopolnitev v skladu z 10. in 11. členom tega odloka
7. Zasnova elektroenergetskega omrežja in omrežja zvez (M 1:25000)
– dopolnitev energetskega omrežja s predvidenimi povezovalnimi zankami (Sajenice – Križ, Replje – Liška gora, naselje Trebnje) in izvedeno (Rodine – Hudeje)
– dopolnitev omrežja zvez s predvideno traso optičnega kabla
8. Dopolnitev kartografske dokumentacije (M 1:5000) z naslednjo vsebino:
– nova meja urbanističnih zasnov Trebnje in Mirna
– uskladitev s spremembami razvrstitve in kategorizacije kmetijskih zemljišč ter odobrenimi posegi na 1. območje kmetijskih zemljišč
– nove meje naselij ob manjših širitvah
– uskladitev meja gozdnega roba
– vnos rekreacijskih con
– širitev vinogradniških območij
– predvidena pridobivalna območja za rudnine (peskokopi, kamnolomi)
– dopolnitev z obrtno – podjetniško cono Šentrupert
– širitev obrtno – podjetniške cone v Prelesju
– meja ožjega varovanega območja urbanistično -arhitekturnega spomenika Mala Loka
– trasa optičnega kabla.
13. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 352-1/92-10
Trebnje, dne 16. junija 1993.
Predsednik
Skupščine občine Trebnje
Ciril Pungartnik l. r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti