Na podlagi sedmega odstavka 16. člena Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (Uradni list Republike Slovenije, št. 10/93) izdaja minister za kmetijstvo in gozdarstvo v soglasju z ministrom za finance

S tem navodilom se določa dokumentacija, ki jo morajo občine in druge pravne osebe (v nadaljnjem besedilu: upravljalci) predložiti Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: sklad) za kmetijska zemljišča, kmetije in gozdove (v nadaljnjem besedilu: nepremičnine), ki so po 74. členu Zakona o zadrugah (Uradni list Republike Slovenije, št. 13/92 in 7/93), 5. členu Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list Republike Slovenije, št. 55/92, 7/93 in 31/91) oziroma po 14. členu Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (Uradni list Republike Slovenije, št. 10/93) postali last Republike Slovenije oziroma občin.

Upravljalci predložijo skladu oziroma občini v šestih mesecih po uveljavitvi Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije izjavo oziroma predlog pogodbe za nepremičnine, ki se prenašajo na sklad, s katero dovolijo, da se v zemljiški knjigi vpiše kot lastnica Republika Slovenija in kot upravljalec sklad, oziroma kot lastnica občina. Hkrati predložijo tudi ustrezno evidenco in dokumentacijo.

Upravljalci pripravijo evidenco o nepremičninah, s katerimi so upravljali in razpolagali do uveljavitve zakonov iz 1. člena tega navodila po posebnem računalniškem programu, ki ga pripravi sklad. Upravljalci prevzamejo računalniški program od sklada.
Evidenca se izdela ločeno za nepremičnine v lasti Republike Slovenije in ločeno za nepremičnine v lasti občin.
Evidenca obsega podatke:
– o katastrskem okraju, katastrski občini, parcelni številki, katastrski kulturi in razredu iz uradnih evidenc o nepremičninah;
– o gospodarski enoti, oddelku in odseku iz gozdnogospodarskih načrtov;
– o knjižni vrednosti nepremičnine in knjižni vrednosti neamortiziranih vlaganj vanje;
– o načinu njihove pridobitve (odplačano, neodplačano);
– o stvarnih oziroma obligacijskih razmerjih na teh nepremičninah;
– o prejeti zakupnini oziroma nadomestilu za uporabo oziroma drugih dajatvah uporabnikov v zvezi s temi nepremičninami;
– ali so te nepremičnine predmet denacionalizacije, ali je akt o denacionalizaciji že poravnomočen, ali so nepremičnine že vrnjene prejšnjim lastnikom v last oziroma v last in posest, ali je za nepremičnino izdana priznanica in
– druge podatke, pomembne za prenos zemljišč na sklad.

Evidenci iz prejšnjega člena je treba priložiti ustrezno dokumentacijo o nepremičninah, in sicer:
– zemljiškoknjižni izpisek (A, B in C list) po stanju v zemljiški knjigi (ki pa mora biti predhodno zgodovinsko urejeno);
– posestne liste iz zemljiškega katastra;
– zakupne oziroma druge njim podobne pogodbe o stvarnih oziroma obligacijskih razmerjih;
– pogodbe oziroma druge akte o bremenih (zavarovanje posojil s hipoteko, izplačevanje socialnih pomoči, preužitek itd.);
– potrdilo o zadnji plačani zakupnini oziroma drugi dajatvi, ki jo plačuje dejanski uporabnik oziroma o višini bremena;
– odločbe oziroma sodbe o denacionalizaciji;
– inventuro in zaključni račun za leto 1992, iz katerega mora biti razvidna knjižna vrednost nepremičnin iz 1. člena tega navodila in vrednost neamortiziranih vlaganj vanje, posebej za neodplačno pridobljena zemljišča in posebej za odplačno pridobljena zemljišča. Pri tem vrednosti trajnih nasadov, ki niso last Republike Slovenije oziroma občin, in vrednosti vlaganj iz državnih oziroma občinskih sredstev ni treba prikazati.

Za nepremičnine, pridobljene na neodplačen način, se štejejo:
1. nepremičnine, pridobljene s podržavljanjem v smislu predpisov o denacionalizaciji, ki so bile s ali po podržavljenju brezplačno dodeljene v uporabo, upravljanje oziroma razpolaganje upravljalcem;
2. nepremičnine, s katerimi je upravljalec upravljal oziroma razpolagal oziroma jih uporabljal neodplačno brez pravnega naslova;
3. nepremičnine agrarnih in njim podobnih skupnosti;
4. nepremičnine iz 1. do 3. točke tega odstavka, za katere je organ, ki jih je podržavil, oziroma upravljalec plačal odškodnino do 30% takratne vrednosti;
5. nepremičnine, kupljene z interventnimi sredstvi Republike Slovenije oziroma občin, oziroma iz sredstev odškodnin (prej prispevkov in še prej davkov) po predpisih o kmetijskih zemljiščih;
6. nepremičnine, kupljene iz kupnin oziroma zakupnin za odprodane oziroma v zakup dane nepremičnine;
7. nepremičnine, pridobljene po predpisih o preživninskem varstvu kmetov, če so bila sredstva zagotovljena po 5. in 6. točki tega odstavka;
8. nepremičnine, pridobljene z zamenjavo za nepremičnine po prejšnjih točkah;
9. druge nepremičnine, za katere upravljalec ne dokaže, da jih je dobil odplačno oziroma s plačilom odškodnine več kot 30% takratne vrednosti nepremičnine.
Razmerje med plačano odškodnino in takratno vrednostjo nepremičnin se ugotovi na podlagi izplačane odškodnine in takratnih prometnih vrednosti nepremičnin približno enake kulture in kakovosti.

To navodilo začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.