Uradni list

Številka 32
Uradni list RS, št. 32/1993 z dne 17. 6. 1993
Uradni list

Uradni list RS, št. 32/1993 z dne 17. 6. 1993

Kazalo

1352. Zakon o revidiranju, stran 1769.

Na podlagi prvega odstavka 107. in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
UKAZ
o razglasitvi Zakona o revidiranju
Razglašam Zakon o revidiranju, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 2. junija 1993.
Št. 0100-82/93
Ljubljana, dne 10. junija 1993.
Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.
ZAKON O REVIDIRANJU
I. TEMELJNE DOLOČBE
1. člen
Ta zakon ureja revidiranje računovodskih izkazov pravnih oseb s sedežem v Republiki Sloveniji.
2. člen
Revidiranje računovodskih izkazov po tem zakonu je preizkušanje in ocenjevanje računovodskih izkazov ter podatkov in metod, uporabljenih pri njihovem sestavljanju, in na tem temelječe dajanje strokovnih mnenj, ali računovodski izkazi resnično kažejo stanje sredstev in obveznosti do njihovih virov ter poslovni izid pravne osebe (v nadaljnjem besedilu: revidiranje).
3. člen
Revidiranje mora potekati na način, ki je predpisan s tem zakonom, in na podlagi revizijskih standardov.
Revidiranje se opravlja v primerih, ki so določeni s posebnimi zakoni ali na zahtevo pravne osebe.
4. člen
Revidiranje opravljajo revizijske gospodarske družbe (v nadaljnjem besedilu: revizijske družbe), ustanovljene na podlagi tega zakona, in zadružne zveze v skladu s predpisi o zadrugah (v nadaljnjem besedilu: revizijske zadružne zveze).
Naloge revidiranja v revizijski družbi lahko opravljajo osebe, ki izpolnjujejo pogoje, določene s tem zakonom.
II. INŠTITUT ZA REVIZIJO
5. člen
Za opravljanje nalog na področju strokovnega usposabljanja in drugih nalog na področju revidiranja se ustanovi Inštitut za revizijo (v nadaljnjem besedilu: Inštitut).
Inštitut ustanovi Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije.
Inštitut je samostojna in neodvisna institucija. Državni zbor Republike Slovenije daje soglasje k sprejemu in spremembam statuta ter obravnava letno poročilo Inštituta.
6. člen
Inštitut opravlja naslednje naloge:
– nadzira izvajanje nalog revidiranja revizijskih družb po tem zakonu;
– raziskuje dosežke teorije in prakse revidiranja;
– določa in objavlja računovodske in revizijske standarde;
– organizira in izvaja izpite za naziva pooblaščeni revizor in revizor;
– izdaja potrdila (certifikate) za naziva pooblaščeni revizor in revizor ter priznava nazive tujih revizorjev;
– izdaja in odvzema pooblastila za delo (licence) pooblaščenim revizorjem;
– vodi register revizijskih družb kot javno knjigo ter register pooblaščenih revizorjev in revizorjev;
– določa smernice za oblikovanje cen revizijskih storitev;
– letno objavlja seznam revizijskih družb, ki so vpisane v register pri Inštitutu;
– opravlja druge naloge, določene s posebnimi predpisi in statutom.
III. REVIZIJSKA GOSPODARSKA DRUŽBA
7. člen
Za ustanovitev revizijske družbe se uporabljajo določbe zakona o gospodarskih družbah, če s tem zakonom ni drugače določeno.
Ustanovitev in delovanje revizijskih zadružnih zvez urejajo predpisi o zadrugah.
8. člen
V revizijskih družbah mora:
– večina glasovalnih pravic pripadati fizičnim osebam ali revizijskim družbam, ki izpolnjujejo pogoje, določene s tem zakonom;
– večina članov upravnega ali poslovodnega organa izpolnjevati pogoje, določene s tem zakonom.
Revizijsko družbo lahko ustanovijo tudi tuje pravne in fizične osebe, če izpolnjujejo pogoje, določene s tem zakonom, vendar delež tujih pravnih in fizičnih oseb ne sme presegati 49% osnovnega kapitala revizijske družbe.
9. člen
V revizijski družbi mora biti zaposlen najmanj en pooblaščeni revizor.
10. člen
Revizijska družba lahko opravlja poleg nalog revidiranja tudi storitve s področja računovodstva, finančnega poslovanja, analize, organizacije, kontrole poslovnih funkcij in druge posle, pomembne za poslovanje pravnih oseb, kot so: preizkušanje in ocenjevanje poslovanja, organiziranosti poslovnih funkcij, način poslovnega odločanja in delovanje informacijskih sistemov.
Za opravljanje nalog iz prejšnjega odstavka mora organizirati revizijska družba posebno organizacijsko enoto, ki ne sme opravljati nalog revidiranja.
11. člen
Revizijska družba opravlja naloge na podlagi pogodbe s pravno osebo. Pogodba o revidiranju se sklene za posamezno leto.
12. člen
Revizijska družba dosega prihodke s plačili za opravljanje nalog revidiranja v skladu s smernicami za oblikovanje cen, ki jih določi Inštitut, in s plačili za druge storitve.
13. člen
Revizijska družba ne sme opravljati nalog revidiranja v pravni osebi, v katero je vložila sredstva, in tudi ne v pravni osebi, ki je vložila sredstva v revizijsko družbo.
14. člen
Revizijska družba se mora zavarovati za odgovornost za škodo, ki jo lahko povzroči z revidiranjem.
15. člen
Revizijska družba opravlja dejavnost revidiranja, ko izpolnjuje pogoje za vpis v register družb pri Inštitutu.
16. člen
Revizijska družba mora zagotoviti tajnost informacij in spoznanj o poslovanju pravne osebe, pri kateri je opravljala revidiranje.
IV. OSEBE, KI LAHKO OPRAVLJAJO NALOGE REVIDIRANJA
17. člen
V revizijski družbi lahko opravljajo naloge revidiranja pooblaščeni revizor in revizor (v nadaljnjem besedilu: revizor).
Naloge revidiranja lahko opravlja oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
– da ima visoko strokovno izobrazbo;
– da ima ustrezne delovne izkušnje;
– da ima pooblastilo, ki se obnavlja na dve leti;
– da je vpisana v register pri Inštitutu;
– da je opravila izpit za ustrezni naziv in ima potrdilo (certifikat) Inštituta;
– da ji je priznan (nostrificiran) naziv pri Inštitutu;
– da hi bila obsojena za kaznivo dejanje, zlasti zoper upravljanje s sredstvi, premoženje in uradno dolžnost, zaradi katerega bi bila nevredna poklica revizorja;
– da izpolnjuje pogoje, določene s kodeksom poklicne etike revizorjev.
18. člen
Kandidat za opravljanje izpita za naziv pooblaščeni revizor mora imeti najmanj tri leta delovnih izkušenj na področju revizije.
19. člen
Izpiti za naziva pooblaščeni revizor in revizor se opravljajo po programu, ki ga predpiše Inštitut.
20. člen
Izpiti za naziva pooblaščeni revizor in revizor se opravljajo pred komisijo, ki jo imenuje Inštitut. V komisijo za naziv pooblaščeni revizor imenuje enega člana tudi ministrstvo, pristojno za finance.
Sestavo komisije za opravljanje izpitov in potek opravljanja izpita določi statut Inštituta.
V. POTEK REVIDIRANJA
21. člen
Pravna oseba mora revizorju dati na razpolago potrebne listine in informacije, na podlagi katerih je mogoče revidirati in sestaviti poročilo.
Če pravna oseba omeji obseg pregledovanja ali onemogočiti uporabo kakih revizijskih postopkov, mora revizor to napisati v poročilu skladno z revizijskimi standardi.
22. člen
Poročilo o dokončanem revidiranju s strokovnim mnenjem mora sestaviti in podpisati pooblaščeni revizor. Poročilo mora obsegati:
– računovodske izkaze, ki so bili predmet preizkušanja in ocenjevanja (izkaz stanja, izkaz uspeha, izkaz sprememb kapitala in izkaz finančnih tokov);
– opombe k računovodskim izkazom s pojasnilom temeljnih podatkov v računovodskih izkazih;
– predpise, splošne akte, računovodske smernice in standarde, uporabljene pri sestavljanju računovodskih izkazov oziroma metode računovodskega zajemanja in izkazovanja postavk in kategorij.
Poročilo lahko vsebuje tudi dodatne podatke skladno s posebnimi zahtevami pravne osebe, pri kateri se opravlja revidiranje.
23. člen
Poročilo pooblaščenega revizorja mora skladno z revizijskimi standardi obsegati tudi:
– pojasnilo o obsegu revidiranja, v katerem se navedejo računovodski izkazi, ki so bili predmet revizorjevega preizkušanja, prikaz uporabe revizijskih standardov oziroma razloge, zaradi katerih ti standardi niso bili uporabljeni;
– pojasnilo o podlagi, na kateri so sestavljeni računovodski izkazi (računovodska načela in računovodski standardi);
– mnenje o tem, ali računovodski izkazi prikazujejo resnično finančno stanje in poslovni izid ter spremembe v finančnem položaju pravne osebe.
Poročilo pooblaščenega revizorja se označi z datumom, ko je bilo pri pravni osebi končano revidiranje.
Rok za sestavitev poročila za prejšnje leto se določi v pogodbi iz 11. člena tega zakona.
24. člen
Mnenje pooblaščenega revizorja mora vsebovati oceno o stopnji resničnosti računovodskih izkazov in je lahko:
– pozitivno – z njim se oceni, da računovodski izkazi resnično prikazujejo finančno stanje in poslovni izid;
– s pridržkom – z njim se izrazi pridržek glede resničnosti prikazovanja posameznih kategorij v računovodskih izkazih;
– negativno – z njim se oceni, da računovodski izkazi niso resnični in pošteni.
Če pooblaščeni revizor med revidiranjem presodi, da ni dovolj podlag, da bi lahko zanesljivo ocenil resničnost računovodskih izkazov, se lahko vzdrži svojega mnenja.
V primerih iz 2. in 3. alinee prvega odstavka tega člena mora pooblaščeni revizor v poročilu o revidiranju utemeljiti razloge za takšno mnenje.
25. člen
Revizor je pri revidiranju neodvisen in samostojen. Revizor odgovarja za točno ugotovitev dejstev v postopku revidiranja in za dano mnenje.
26. člen
Nalog revidiranja ne sme opravljati:
– oseba, ki je v delovnem razmerju pri pravni osebi, pri kateri se opravlja revidiranje, oziroma pri njej opravlja začasno ali občasno delo;
– oseba, ki je delničar ali vlagatelj kapitala v pravno osebo, pri kateri se opravlja revidiranje;
– oseba, ki je v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do kateregakoli kolena, v stranski vrsti pa do četrtega kolena, ali če je z njim v zakonu ali v svaštvu do drugega kolena, ne glede na to, ali je zakonska zveza prenehala;
– oseba, če je skrbnik, oskrbovanec, posvojenec ali posvojitelj lastnika, poslovodnega organa ali članov organov upravljanja pravne osebe, pri kateri se opravlja revidiranje.
27. člen
Revizorji in drugi udeleženci pri revidiranju morajo vse informacije in vsa spoznanja o poslovanju pravne osebe, pri kateri so opravili naloge revidiranj, trajno varovati kot poklicno skrivnost.
28. člen
Revizor ne sme uporabljati informacij in spoznanj, do katerih pride med revidiranjem, za doseganje kakršnihkoli premoženjskih ali drugih koristi zase ali za drugo osebo.
29. člen
Revizorji pripravljajo v revizijskem postopku dokumentacijo, ki se hrani pri revizijski družbi in se sme uporabljati samo za potrebe revidiranja.
30. člen
Če se pri revidiranju pojavi zapleten problem in pooblaščeni revizor presodi, da je treba za njegovo reševanje pritegniti strokovnjaka zunaj revizijske družbe in zunaj zaposlenih pri pravni osebi, pri kateri se opravlja revidiranje, lahko revizijska družba to stori le po pisnem soglasju pravne osebe.
31. člen
Revizor ima pravico dostopa do knjig, listin in druge dokumentacije pravne osebe ter lahko zahteva pojasnila in informacije, ki so po njegovem mnenju nujni za revidiranje.
Pooblaščeni revizor ima pravico udeležiti se letne skupščine ali seje drugega organa upravljanja pravne osebe, pri kateri se opravlja revidiranje, zahtevati pojasnila in gradiva ter postavljati vprašanja in dajati odgovore in mnenja v zvezi s poslovanjem pravne osebe.
VI. POSEBNE DOLOČBE
32. člen
Brisanje iz registra revizijskih družb:
– če se ne ustanovi kot osebna družba (7. člen);
– če večina glasovalnih pravic ne pripada fizičnim osebam ali revizijskim družbam, ki izpolnjujejo pogoje, določene s tem zakonom, ali večina članov upravnega ali poslovodnega organa ne izpolnjuje pogojev, določenih s tem zakonom, ali če delež tuje pravne in fizične osebe presega 49% vsega kapitala revizijske družbe (8. člen);
– če je začela z nalogami revidiranja in ne izpolnjuje pogojev glede zaposlitve enega pooblaščenega revizorja (9. člen);
– če ne zagotovi ali krši tajnost informacij in spoznanj o poslovanju revidirane pravne osebe (16. člen).
33. člen
Opravljena revizija se proglasi za nično, če revizijska družba:
– nalog revidiranja ne opravi na način, predpisan s tem zakonom, ali na podlagi revizijskih zakonov ali na podlagi revizijskih standardov (3. in 4. člen);
– če opravlja naloge revidiranja pri pravni osebi, v katero je vložila sredstva, oziroma pri pravni osebi, ki je vložila sredstva v revizijsko družbo (13. člen);
– če opravlja naloge revidiranja tuji revizor, ki mu ni priznan (nostrificiran) naziv pri Inštitutu (17. člen);
– če opravlja naloge revizije oseba, ki tega ne sme opravljati (26. člen);
– če opravlja naloge revidiranja v smislu tega zakona in ni organizirana kot revizijska družba (4. člen).
34. člen
Inštitut za revizijo odvzame pooblastilo za delo (licenco) pooblaščenemu revizorju ali revizorju, če:
– ne varuje trajno vseh informacij in vseh spoznanj o poslovanju pravne osebe (27. člen);
– uporablja spoznanja, do katerih pride med revidiranjem, za doseganje kakršnihkoli premoženjskih ali drugih koristi zase ali za drugo osebo.
VII. KAZENSKE DOLOČBE
35. člen
Revizijska družba se kaznuje za gospodarski prestopek z denarno kaznijo najmanj 3,000.000 tolarjev:
– če nalog revidiranja ne opravi na način, predpisan s tem zakonom ali na podlagi revizijskih standardov (3. člen);
– če se ne ustanovi po zakonu o gospodarskih družbah (prvi odstavek 7. člena);
– če večina glasovalnih pravic ne pripada fizičnim osebam ali revizijskim družbam, ki izpolnjujejo pogoje, določene s tem zakonom, ali če večina članov upravnega ali poslovodnega organa ne izpolnjuje pogojev, določenih s tem zakonom, ali če delež tuje pravne in fizične osebe presega 49% vsega kapitala revizijske družbe (8. člen);
– če je začela z nalogami revidiranja in ne izpolnjuje pogojev glede zaposlitve enega pooblaščenega Revizorja (9. člen);
– če opravlja naloge revidiranja pri pravni osebi, v katero je vložila sredstva, oziroma pri pravni osebi, ki je vložila sredstva v revizijsko družbo (13. člen);
– če se ne zavaruje za odgovornost za škodo, ki jo utegne povzročiti z opravljanjem nalog revidiranja (14. člen);
– če ne zagotovi tajnosti informacij in spoznanj o poslovanju revidirane pravne osebe (16. člen);
– če opravlja naloge revidiranja tuji revizor, ki mu ni priznan (nostrificiran) naziv pri Inštitutu (drugi odstavek 17. člen);
– če opravlja naloge revidiranja oseba, ki tega ne sme opravljati (26. člen).
Z denarno kaznijo najmanj 150.000 tolarjev se kaznuje za gospodarski prestopek tudi odgovorna oseba v revizijski družbi, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
36. člen
Pravna oseba se kaznuje za gospodarski prestopek z denarno kaznijo najmanj 3,000.000 tolarjev, če opravlja naloge revidiranja v smislu tega zakona in ni organizirana kot revizijska družba (4. člen).
Z denarno kaznijo najmanj 150.000 tolarjev se kaznuje za gospodarski prestopek tudi odgovorna oseba v pravni osebi, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
37. člen
Revizor se kaznuje z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev za prekršek:
– če nalog revidiranja ne opravi na način, ki je predpisan s tem zakonom (3. člen);
– če opravlja dejavnost revidiranja, toda ne izpolnjuje pogojev za vpis v register pri Inštitutu (17. člen);
– če opravlja naloge revidiranja kot tuji revizor, ki mu ni priznan (nostrificiran) naziv pri Inštitutu (drugi odstavek 17. člena);
– če ne ugotovi točnih dejstev in v poročilu navede napačno mnenje (24. in 25. člen);
– če opravlja naloge revidiranja pri pravni osebi, kjer tega ne bi smel opravljati (26. člen);
– če ne varuje trajno vseh informacij in vseh spoznanj o poslovanju pravne osebe (27. člen);
– če uporablja spoznanja, do katerih pride med revidiranjem, za doseganje kakršnihkoli premoženjskih ali drugih koristi zase ali za drugo osebo (28. člen).
38. člen
Revizijska družba se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo najmanj 1,000.000 tolarjev:
– če opravlja tudi druge storitve in za te ne organizira posebne organizacijske enote (10. člen);
– če ne pridobi pisnega soglasja pravne osebe, pri kateri se opravljajo naloge revidiranja za zunanjega strokovnjaka (30. člen).
Z denarno kaznijo najmanj 75.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba v revizijski družbi, ki stori dejanje iz prejšnjega ostavka.
39. člen
Pravna oseba, v kateri se opravljajo naloge revidiranja, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo najmanj 1,000.000 tolarjev:
– če ne da revizorju na razpolago potrebnih listin in informacij (prvi odstavek 21. člena);
– če revizorju ne omogoči dostopa do knjig, listin in druge dokumentacije (prvi odstavek 31. člena).
Z denarno kaznijo najmanj 75.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba v pravni osebi, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
40. člen
Revidiranja, ki so bila začeta do dneva uveljavitve tega zakona, dokončajo Služba družbenega knjigovodstva in njeni pooblaščeni delavci po predpisih, ki so se uporabljali pred njegovo uveljavitvijo.
41. člen
Pravne osebe, ki so ob uveljavitvi tega zakona registrirane tudi za opravljanje poslov iz 2. člena tega zakona, morajo svojo organiziranost, poslovanje in akte uskladiti s tem zakonom najpozneje do 31. 12. 1993.
Če pravna oseba ne izpolni pogojev, predpisanih s tem zakonom, se dejavnosti iz 2. člena tega zakona izbrišejo iz registra po uradni dolžnosti.
Dokler pravna oseba ne izpolni pogojev iz tega zakona, ne sme opravljati dejavnosti revidiranja.
42. člen
Ne glede na določbe 18. člena tega zakona lahko do 31. 12. 1996 opravlja izpit za naziv pooblaščenega revizorja oseba, ki ima najmanj 15 let ustrezne prakse na področju računovodstva, za naziv revizor pa oseba, ki ima najmanj deset let ustrezne prakse na področju računovodstva.
43. člen
Ministrstvo, pristojno za finance, lahko v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona, na predlog Zveze računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije in Službe družbenega knjigovodstva v Republiki Sloveniji, brez posebnih izpitov, po tem zakonu prizna naziv pooblaščeni revizor ter izda ustrezna potrdila (certifikate) osebam, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
– da so diplomirani ekonomisti ali diplomirani pravniki in
– so pri fakultetnem študiju opravili izpite iz vseh področij računovodstva ali so uspešno dokončali seminarje iz revizije, katerih program je verificirala domača ali tuja strokovna organizacija za usposabljanje revizorjev, in
– imajo najmanj osem let poklicnih izkušenj na področju revizije ali najmanj deset let na področju razvijanja teorije računovodstva in revizije ob najmanj petih letih praktičnega dela na teh področjih;
ali:
– da so diplomirani ekonomisti ali diplomirani pravniki in
– imajo zaključen podiplomski specialistični študij iz revidiranja in
– imajo najmanj štiri leta uspešnih praktičnih izkušenj na področju revidiranja ali deset let na področju računovodstva oziroma računovodskega svetovanja;
ali:
– da so magistri ali doktorji ekonomskih ali pravnih ved in
– imajo najmanj deset let izkušenj na področju razvijanja teorije računovodstva ter revizije in
– ob najmanj triletnem uspešnem praktičnem delu na področju revizije ali šestletnem praktičnem delu na področju računovodstva ali računovodskega svetovanja.
Osebe iz prejšnjega odstavka morajo izpolnjevati tudi pogoje iz sedme alinee drugega odstavka 17. člena tega zakona.
44. člen
Z dnem. ko začne veljati ta zakon, se prenehajo uporabljati 86. do 88. člen Zakona o računovodstvu (Uradni list SFRJ, št. 12/89, 35/89, 3/90, 42/90 in 61/90), 69. do 79. člen Zakona o službi družbenega knjigovodstva (Uradni list SFRJ, št. 70/83, 16/86, 72/86. 74/87, 37/88, 61/88, 57/89 in 79/90), pravilnik o postopku opravljanja poslov ekonomsko-finančne revizije (Uradni list SFRJ, št. 75/88) in 4. točka 17. člena ter 3. točka 19. člena Zakona o Službi družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 1/85).
45. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 450-02/92-7/3
Ljubljana, dne 2. junija 1993.
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
mag. Herman Rigelnik l. r.