Na podlagi 1. člena Odloka o pristojnostih zborov in o volitvah funkcionarjev občinske skupščine in izvršnega sveta (Uradne objave, št. 16/90), je Skupščina občine Postojna na skupnem zasedanju vseh treh zborov dne 26. 9. 1991 sprejela

S tem odlokom se sprejmejo podrobna merila in pogoji prostorskih ureditvenih pogojev za naselje Klenik in veljajo samo skupaj s splošnimi merili izhajajoč iz Odloka o splošnih prostorskih ureditvenih pogojev za naselja v občini Postojna (Uradne objave, št. 19/90).

S temi prostorskimi ureditvenimi pogoji se trajno ureja območje urejanja P 14/S8, ki ima površino 14,75 ha in je namenjeno individualni stanovanjski gradnji ter gradnji gospodarskih objektov.

Sestavni deli tega odloka so grafične priloge: Razmejitve in pogoji v M 1 : 2500 na temeljnem topografskem načrtu.

V ureditvenem območju naselja se v celoti ali delno nahajajo sledeče parcele:
cele parcele: 3275, 3769/2, 2781, 2700/9, 2782, 2306, 2700/2, 2700/5, 2700/7, 2700/8, 2700/6, 2700/4, 2700/1, 2700/3, 2702/1, 2705, 2704/1, 2704/4, 2704/3, 2705, 2706, 2702/2, 2701/2, 2319/2, 2318/3, 2318/1, 2317/1, 2315/1, 2313/1, 2313/5, 2312/1, 2310/1, 2309/1, 2307/1, 2309/2, 2310/2, 2312/3, 2313/6, 2316/2, 2317/2, 2315/2, 2317/3, 2316/2, 2306/1, 2306/2, 2304/1, 2303/1, 2303/2, 2303/3, 2300/1, 2299, 2291/1, 2291/2, 2291/3, 2290/2, 2290/1, 2289/1, 2288/1, 2289/1, 2316/1, 2317/4, 2701/1, 2300/2, 2300/5, 2300/4, 2291/4, 2704/2, 2289/3, 2280/2, 2280/1, 2286, 2385/ 4, 2282, 2273, 2283, 2284/1, 2284/2, 2284/3, 2287/5, 2289/2, 2288/2, 2288/4, 2288/5, 2288/6, 2288/7, 2288/8, 2288/9, 2217/2, 2220/1, 2220/2, 2220/3, 2222/1, 2222/4, 2222/5, 2219, 2210/2, 2210/3, 2176/3, 2100/4, 2100/2, 2176/1, 2176/2, 2100/8, 2100/3, 2177, 2178, 2179, 2180, 2186, 2098/1, 2098/2, 2098/3, 2100/9, 2193, 2190/1, 2190/2, 2190/3, 2190/ 4, 2191/1, 2191/2, 2191/3, 2192/2, 2192/1, 2192/3, 2102, 2181, 2093, 2096/2, 2095/3, 2095/5, 2095/1, 2095/4, 2208, 2194, 2195, 2196, 2206/2, 2206/3, 2206/4, 2206/5, 2100/5, 2205/1, 2205/2, 2200/1, 2200/2, 2200/3, 2200/4, 2202/1, 2201, 2199/1, 2200/4, 2202/2, 2198/1, 2198/2, 2197/6, 2197/ 1, 2197/2, 2197/3, 2197/4, 2197/5, 2197/6, 1530/2, 1530/3, 1522, 2740/4, 2740/6, 2740/3, 2740/5, 2718/2, 2718/1, 2715/ 5, 2712, 2715/4, 2715/3, 1533, 2304/4, 2304/3, 2304/2, 2304/5, 2313/3, 2313/4, 2313/2, 2715/2, 2715/1, 2715/7, 2716, 2715/5, 2715/6, 2715/8, 2713, 2710/6, 2710/3, 2710/4, 2712, 2710/1, 2710/2, 3790, 2707/2, 2707/1, 2707/3, 3775, 2692, 2691, 2659/3, 2690, 2699/4, 2611/8, 3792/2, 2611/1, 2693, 2698, 2667/3, 2100/6, 2206/1, 2100/10, 2307/2, 2100/ 7;
parcele del: 2395, 2398, 2399, 2257, 2258, 2259/1, 2260, 2262, 2263, 2264, 2265, 2266/1, 2266/2, 2267, 2270, 2247, 2224, 2226, 2228, 2217/1, 2210/1, 2475, 2216, 2100/1, 2164, 2168/1, 2103, 2104, 1536, 3764, 1523, 1510, 2768, 2755, 2770, 2972, 2783, 2791, 2819/2, 2808, 2869, 2810, 2812, 2813, 2699/5, 2689, 2688, 3792/1, 3767, 3765, 2374, 2611/7, 2663, 2666, 2385/1.

Intenzivnost izrabe zemljišča za novogradnje znotraj ureditvenega območja naj bo prilagojen povprečni intenzivnosti izrabe starega vaškega jedra, upoštevaje pri tem omejitve, ki varujejo bivalne in delovne pogoje.

Znotraj ureditvenega območja naselja Klenik so dovoljeni posegi: redno vzdrževanje, adaptacije, prizidave, nadzidave pritličnih objektov, nadomestna gradnja, novogradnja posamična, dopolnilna, za potrebe kmetov, spremembe namembnosti, gradnja pomožnih objektov, gradnja potrebne komunalne in prometne infrastrukture.

Lega objekta

Objekti naj bodo postavljeni na parcelo tako, da poteka sleme pravokotno na vaško komunikacijo.
V območju starega vaškega jedra (P14/S8-1) se morajo dopolnilne gradnje prilagoditi v legi in odmikih (gradbena črta) bližnjim objektom oziroma "uličnemu nizu".

Izven starega vaškega jedra (P14/S8-2 in P14/S8-3) morajo dopolnilne gradnje slediti z zakonom določenim odmikom od lokalne ceste, ki znaša 5 m od roba cestnega sveta in minimalnim odmikom od parcelne meje, ki znaša 2 m oziroma manj s soglasjem mejaša.
 
Oblikovanje objektov

Pri oblikovanju novogradenj v ureditvenem območju naselja Klenik (P14/S8-2 in P14/S8-3) naj se upoštevajo sledeči pogoji:
Tloris: tloris objekta naj bo pravokotne oblike katerega dimenzije ne smejo presegati v širini vrednosti 8 m in v dolžini vrednosti 18 m vključujoč tudi garažo. Koncept tlorisa naj vključuje pokriti zamik pred vhodom, ki je tipičen za ta prostor.

Etažnost: objekt je lahko pritličen, pritličen z izkoriščenim podstrešjem, enonadstropen. Višina kolenčnega zidu pri vseh omenjenih variantah ne sme preseči 30 cm nad etažno ploščo. Objekt je možno delno podkletiti pod pogojem, da je dostop v klet v objektu in da je najvišja dovoljena kota pritličja +40 cm nad raščenim terenom.
 
Streha

Pritlični objekt – streha naj bo simetrična dvokapnica z naklonom 45 stopinj pri kateri je sleme vzporedno z daljšo stranico objekta. Streha mora biti na čelih objekta zaključena s čopom oziroma zatrepom.
Streha naj bo krita z bobrovci, zarezniki oziroma kritino opečne barve.
Pri objektu z izkoriščenim podstrešjem se dovoljuje osvetljevanje le tega, in sicer s frčadami in kot skrajna možnost strešna okna, ki pa se ne priporoča.
Enonadstropni objekt – streha naj bo simetrična dvokapnica z maksimalnim naklonom 25 stopinj pri kateri je sleme vzporedno z daljšo stranico objekta. Napušč omenjene strehe naj ne presega vrednosti 50 cm. Priporoča se izdelava venca, ki zaključi stik med streho in objektom.
Streha naj bo pokrita s korci, opeko Mediteran oziroma z opeko, ki v teksturi deluje podobno kot korci.
Podstrešja je možno osvetliti. Odprtine naj bodo na čelnih fasadah centralno oziroma simetrično postavljene in so lahko različnih oblik. Velikost omenjenih odprtin ne sme presegati površine kvadrata s stranico 50 cm.
 
Fasade

Odprtine – okna naj imajo obliko pokončnega pravokotnika, katerega daljša stranica ne sme preseči dolžine
120 cm oziroma kvadrata z največjo dovoljeno stranico 100 cm. Priporoča se, da se pas okrog okenskih odprtin z drugim materialom, teksturo ometa ali barvo poudari.
Rešitve (primer: okno se drži vrat) so prepovedane.
Čelna fasada naj bo dvoosna.
Na enem objektu je dovoljena uporaba največ dveh velikosti, oken z istim razmerjem. Vse okenske odprtine morajo biti višinsko poravnane.
Balkoni – vsi balkoni, ki štrlijo iz že opredeljenega dovoljenega gabarita so prepovedani. Dovoljuje se izvedba balkona kot lože, in sicer tako, da je omenjeni prostor stisnjen v sam osnovni gabarit. Tak element je dovoljen samo na daljši fasadi ne pa na čelni.
 
Omet

Omet – je lahko izveden v različnih strukturah in barvah. Priporoča se gladek apneni omet zaradi trajnosti in možnosti pleskanja.

Gospodarski in pomožni objekti – (garaže, manjši hlevi, lope za seno, obrtne delavnice itd.) Gospodarski oziroma pomožni objekti naj sledijo stegnjenemu nizu v horizontalnem gabaritu ali pa naj se pozidajo pravokotno na stegnjeni niz. Omenjeni objekti so lahko le izjemoma prostostoječi. Pri stavbah, ki nimajo pravokotnega tlorisa naj se z dozidavo le ta doseže.
Pri omenjenih objektih se priporoča na vhodni fasadi večji napušč – do 150 cm.
Prizidani deli objektov morajo slediti v oblikovanju osnovnemu objektu.
Dovoljeni gabarit omenjenih objektov je pritličje in izkoriščeno podstrešje.

Adaptacija, prenova (P14/S8-1) – za omenjena posega veljajo določila iz prejšnjega člena.
Poleg teh pa še: zamenjani oziroma dodani objekti morajo biti po materialu, obliki, barvi, teksturi in merilih enaki prejšnjim dotrajanim.
 
Urejanje zelenih površin

Zelene površine v ureditvenem območju predstavljajo predvsem vrtovi. Eventualne nivojske razlike se premoščajo z brežinami. Zelene površine za objekti na parceli se zasadi s sadnim drevjem. Na ostalih zelenih površinah se priporoča zasaditev posamičnih elementov avtohtonega rastja. Predvsem lipa, oreh, divji kostanj, ki so značilni za ta prostor.

Na posameznih primerih visoke vegetacije v naselju (lipa na križišču, kostanj pri cerkvi itd.) so prepovedani vsi posegi razen vzdrževalna dela.
 
Oblikovanje ograj in zidov

Zidovi so lahko meje med parcelami, če je to v soglasju z mejašem, zid kot zapiranje dvorišča in zid kot premoščanje višinskih razlik.
Zidovi naj bodo zidani iz sivega avtohtonega kamna in apnene malte z dvokapnim (trikotnim) zaključkom. Višina zidu ne sme presegati višine 160 cm.

Ograje so lahko meja med parcelama s soglasjem mejašev oziroma ograja okrog funkcionalnega zemljišča. Ograja naj bo lesena. Kovinskih ograj in ograj iz armiranega betona ne priporočamo.
 
Oblikovanje gradbenih parcel

Oblika parcel mora omogočati nadaljevanje logike obstoječega in karakterističnega urbanističnega vzorca.

Stavbne parcele naj imajo obliko podolgovatega pravokotnika s krajšo stranico vzporedno z vaško komunikacijo.

Priporoča se, da kvalitetno avtohtono rastje na parceli, v kolikor neposredno ne moti gradnje objekta na njej, ostane. Dovoljena so samo vzdrževalna dela.
 
Prometno urejanje

V naselju Klenik obstaja križišče lokalnih cest. V skladu z Zakonom o cestah je za lokalno cesto predpisan varovalni pas 10 m. V tem pasu je vsaka gradnja prepovedana.
Navedena omejitev velja za dele naselja, ki šele nastajajo izven starega vaškega jedra. Koridor varovalnega pasu je vrisan na grafični podlogi.

Obstoječo vaško komunikacijo je potrebno urediti. Ob robu asfaltnega sveta je potrebno izdelati muldo iz avtohtonega kamna, ki poleg funkcije boljšega odvodnjavanja cestišča dviga tudi estetsko kvaliteto cestišča.

Obstoječe avtobusno postajališče v središču vasi je potrebno urediti predvsem v estetskem smislu.

V vzporednem delu naselja je potrebno ob obstoječi komunikaciji urediti prostor za kmetijsko in gozdarsko dejavnost (deponija) za potrebe vaščanov. Prostor mora biti izravnan in po svoji meji zazelenjen z avtohtonim srednje visokim zelenjem.
 
Komunalno urejanje

Ker obravnavano območje nima urejenega javnega kanalizacijskega omrežja morajo vsi objekti speljati odpadne vode v greznične jame.

V greznične jame sme odtekati le hišna odpadna voda (iz sanitarij in kuhinje).
Padavinske vode ne smejo biti speljane v greznične jame.

Nujno potrebno je zgraditi primarni zbiralnik odpadnih voda, sekundarno kanalizacijsko omrežje in čistilno napravo. Izdelati je potrebno predhodni projekt. Zahteva se priključitev obstoječih objektov in dopolnilne gradnje.

Gnojišča oziroma gnojnične plošče morajo biti drenirana. Prav tako ne smejo imeti odvoda v površinske vode ali podtalnico. V kolikor so omenjene naprave vidne z vaške komunikacije morajo biti intenzivno ozelenjene po robovih z zimzeleno vegetacijo.

Organizirati je potrebno redno zbiranje in odvažanje odpadkov.

Pred izdelavo lokacijske dokumentacije objektov namenjenim intenzivnejši govedoreji, ovčjereji in prašičereji je potrebno izdelati podrobno študijo ekoloških in drugih vplivov na zunanji prostor in na samo naselje.

Vse vodnjake v naselju je potrebno izprazniti, očistiti, odpraviti eventualne poškodbe in urediti varno in higiensko neoporečno zapiranje le teh.
 
Vodovodno omrežje

Posamezne objekte je potrebno preko izgradnje sekundarnih vodov priključiti na glavni vodovod.

Priključitve dopolnilnih gradenj na primarni vodovod so možne z izgradnjo dodatnega sekundarnega ter hidrantnega omrežja.

Pred vsako priključitvijo objekta na javno vodovodno omrežje potrebna preverba količinskega pretoka sanitarne in požarne vode.
 
Elektro omrežje

Obstoječa transformatorska postaja zadostuje za napajanje odjemalcev zahodnega dela naselja, širitev naselja proti vzhodu pa pogojuje izgradnjo nove transformatorske postaje z odcepnim daljnovodom 20 KV.

Glede na povečan odvzem električne energije bo potrebno rekonstruirati in po možnosti pokabliti NN omrežje.

Električna energija bo odjemalcem dobavljena v skladu s "Splošnimi pogoji za dobavo in odjem električne energije" (Uradni list SRS, št. 27/85) in tarifnim sistemom za prodajo električne energije iz elektroenergetskega sistema Slovenije (Uradni list SRS, št. 7/85).
 
Varovanje okolja.

Vse deponije raznoraznih odpadkov v ureditvenem območju naselja je potrebno odpraviti in urediti.

Delno porušene objekte in ruševine v naselju je potrebno v dogovoru z lastnikom urediti in sanirati do takšne mere, da le-te ne bodo degradirale sicer kvalitetnih ambientov.

Prostorski ureditveni pogoji so vsem zainteresiranim stalno na vpogled pri Sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora občine Postojna, Zavodu za urbanistično načrtovanje občine Postojna, pri urbanistični inšpekciji Medobčinskega inšpektorata občin Cerknica, Ilirska Bistrica in Postojna ter v krajevni skupnosti.

Nadzor nad izvajanjem tega dokumenta opravlja urbanistična inšpekcija Medobčinskega inšpektorata občin Cerknica, Ilirska Bistrica in Postojna v Postojni.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.