Uradni list

Številka 24
Uradni list RS, št. 24/1993 z dne 14. 5. 1993
Uradni list

Uradni list RS, št. 24/1993 z dne 14. 5. 1993

Kazalo

1094. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu "Gospodarska cona" v Celju, stran 1332.

Skupščina občine Celje je na podlagi 39. in 43. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86, Uradni list RS, št. 26/90) ter 4. člena odloka o sestavi in pristojnosti zborov Skupščine občine Celje in izvolitvi funkcionarjev občinske skupščine (Uradni list RS, št. 13/90, 22/90, 23/90, 13/91 in 14/92) na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 4. 5. 1993 sprejela
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu "Gospodarska cona" v Celju
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev dolgoročnega plana občine Celje za obdobje 1986 – 2000 in določil srednjeročnega plana občine Celje sprejmejo spremembe in dopolnitve odloka o zazidalnem načrtu "Gospodarska cona" v Celju (Uradni list SRS, št. 22/77, 22/78, 21/82, 6/83, 23/84, 14/86 in 7/90, Uradni list RS, št. 17/92) za ureditveno območje LIK na območju zazidalnega načrta Industrija – sever. Spremembe in dopolnitve je izdelal Razvojni center – Planiranje d. o. o. Celje pod štev. proj. 590/89 v septembru 1992.
2. člen
Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta iz prejšnjega člena tega odloka vsebujejo tekstualne opise in grafične priloge, ki se nanašajo na mejo območja ter lego, zmogljivost, organizacijo, velikost in oblikovanje objektov, naprav in ureditev.
II. OBSEG UREDITVENEGA OBMOČJA
3. člen
Ureditveno območje vključuje območje ob Mariborski cesti severno od križišča Bežigrajske ceste z Dečkovo cesto do Trnoveljske ceste z zahodno mejo ob industrijski coni Libela, severovzhodno mejo po podaljšani gradbeni črti Gale proti severu in južnem obrobju blagovnega centra Merx (Resljeva cesta) ter obsega površine do Hudinje na vzhodu in južnega roba rekonstruirane Bežigrajske ceste na jugu.
Površina ureditvenega območja znaša 22,77 ha.
4. člen
Območje urejanja se nahaja v k. o. Spodnja Hudinja. Opis meje ureditvenega območja po parcelnem stanju je sledeč: na zahodni strani poteka meja od križišča Mariborske z Dečkovo cesto proti severu tako, da vključuje oziroma seka parcele: 860/1, 861/1, 858, 857, 856, 855/2, 855/1, 854, 853, 862/1, 863, 852/1, 852/2, 848/7, 846/1, 846/2, 848/6, 848/3, 848/4, 848/5, 841, 840, 849/2 in 838; nato teče po vzhodnih robovih parcel 837, 836/2 in 836/1; v nadaljevanju pride meja preko parcele 1721/1 še na vzhodni rob parcele 881/1, kjer se lomi proti vzhodu južno od križišča Mariborske in Trnoveljske ceste, pri tem seka parcele 819/1, 819/11, 820/1, 819/12, 821/2, 821/1, 819/4, 822/4, 807/5, 807/1, 800 in 797 (Resljeva cesta); tu se obrne zopet proti vzhodu in spremlja južne robove parcel: 799, 798/2, 794/1, 1457/2, nato se ob parceli 1728/16 lomi proti severu, po razdalji ca 100 m parcelo seka in se ob bregu Hudinje (parc. 1728/1) usmeri proti jugu do mostu na cesti v Bežigrad. Po prečkanju ceste – parc. 1716/1, se lomi proti zahodu in teče po južni strani območja pretežno ob oziroma po Bežigrajski cesti (parc. št. 1716/1, 1716/3 in 1716/2), pri tem pa prečka oziroma spremlja še parcele 1490/1, 1479/1, 1479/3, 1479/4, 1486/1, 1485/3, 1505/1, 1723/2, 1391/1, 1391/2 in 1440/3; na jugozahodnem delu je v območju ZN vključeno še križišče Mariborske ceste z Bežigrajsko oziroma Dečkovo cesto – parc št. 1721/1 in 1712/2, s čimer je opis meje sklenjen.
III. FUNKCIJA OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO OBMOČJA IN ZA OBLIKOVANJE POSEGOV V PROSTOR
5. člen
Osnovni pogoj za urejanje območja iz prejšnjega člena tega odloka je visoka izraba kvalitetnega mestnega prostora za proizvodne, servisne, storitvene, oskrbne in poslovne dejavnosti z upoštevanjem prometne ureditve, ki jo zahteva rekonstrukcija Mariborske in Bežigrajske ceste, pogojev za varovanje okolja ter za komunalno-energetsko urejanje območja.
Pretežni osrednji prostor, ki vključuje funkcionalne proizvodne objekte lesne industrije Savinja in nove gradbene parcele za proizvodne objekte v opredeljenih treh tlorisnih gabaritih severno in južno od obstoječe parketarne, je namenjen za razvoj lesnopredelovalne dejavnosti. Dana je možnost tehnološko zaključenega funkcionalnega območja ali samostojna proizvodna dejavnost v posameznih objektih.
Zahodni del ureditvenega območja ob Mariborski cesti je pri območju prometno preurejene bencinske črpalke namenjen obcestnemu nizu objektov z oskrbno, storitveno in poslovno namembnostjo s pogojem skrbno oblikovane mestne fasade; na notranjem zahodnem delu ureditvenega območja pa so opredeljene gradbene parcele za objekte s proizvodno, servisno in ali storitveno dejavnostjo drobnega gospodarstva.
Obstoječi objekti na zahodni strani Mariborske ceste se ohranijo, potrebna je njihova prenova v poslovne namembnosti.
Ohranjajo se skladiščni in servisni objekti ob Bežigrajski cesti (Avtotehnika, Potrošnik) z opredeljenimi maksimalnimi gabariti dograditve območij za servisne oziroma oskrbne in storitvene dejavnosti.
Območje med Hudinjo in matičnim industrijskim tirom MT1 je namenjeno za objekte in naprave daljinskega ogrevanja mesta.
Obvezen sestavni del prometnega urejanja območja je ureditev centralnih parkirnih površin na vstopnih območjih ob Bežigrajski cesti severno od območja EMO in Mariborski cesti zahodno in južno od blagovnega centra Meni.
Posegi na objekta Mariborska 122 na parceli št. 806/5 in Mariborska 122 a na parceli 8072, ki sta kulturna dediščina, so možni le s soglasjem pristojnega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Pred rušenjem objektov Bežigrajska 15 in 17, ki imata vrednost kulturne dediščine, je potrebna izdelava tehničnega posnetka objektov z dostavo na ZVNKD Celje. Na območju ZN Industrija sever lahko pričakujemo sledove rimske ceste, zato je potrebno pri posegih v zemeljske plasti soglasje Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.
IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO OBLIKOVANJE OBMOČJA IN ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV
6. člen
Za oblikovanje mestnega območja v smislu kontinuitete zazidave ob vzhodni strani rekonstruirane Mariborske ceste in ob Bežigrajski cesti je potrebno upoštevati določeno gradbeno črto obcestnega niza objektov s poudarjenim višinskim gabaritom (stopnjevanje proti mestu), ki bo prevladoval nad proizvodnimi oziroma servisnimi objekti znotraj ureditvenega območja. Zahtevana je skrbno oblikovana mestna fasada ob Mariborski cesti z javnim programom v pritličju in glavnimi vhodi, ki morajo biti vezani na določena centralna parkirišča ob notranji servisni cesti (peš dostop bo možen po hodnikih za pešce ob magistrali in Bežigrajski cesti).
Za ureditev območja lesnopredelovalne dejavnosti je potrebno odstraniti dotrajane in nefunkcionalne pomožne objekte, upoštevati možnost funkcionalno zaključenega industrijskega območja LI Savinja z uvozno – izvoznim mestom na priključku glavne servisne ceste območja na Bežigrajsko cesto in določeno krožno transportno potjo znotraj industrijskega območja, obenem pa je v novih proizvodnih objektih z ločenim dovozom na zahodni strani dana možnost tehnološko povezanim ali samostojnim proizvodnim lesnopredelovalnim dejavnostim.
Za objekte je določen obseg maksimalnega tlorisnega in višinskega gabarita. Višinski gabariti vseh proizvodnih objektov znotraj ureditvenega območja ne smejo presegati višine 6 m do kapi s strešino v minimalnem naklonu. Oblikovanje fasad objektov za proizvodne in servisne dejavnosti mora biti poenoteno, usklajene morajo biti barve fasad, konstrukcije objektov, okenski elementi, strešni zaključki in drugi fasadni elementi. Tehnološko-tehnične rešitve objektov morajo upoštevati smeri uvozov in vhodov v objekte, kot jih določa prometna ureditev.
Manipulacijska dvorišča s tovornimi dovozi so opredeljena pri vsakem objektu, obvezna pa je ureditev skupnih parkirišč za osebna vozila.
Upoštevati je potrebno določeno mesto prečkanja matičnega industrijskega tira za uvoz v območje za objekte in naprava daljinskega ogrevanja ob Hudinji, minimalnimi odmiki 6 m objektov od industrijskih tirov in varstveni pas srednjetlačnega plinovoda 3 bar (za vse objekte 5 m obojestransko od osi plinovoda).
V. POGOJI ZA PROMETNO, KOMUNALNO IN ENERGETSKO UREJANJE OBMOČJA
7. člen
Prometno omrežje:
– rekonstrukcija Mariborske ceste od križišča z Dečkovo in Bežigrajsko do križišča s Trnoveljsko cesto s profilom štiri pasovne magistralne ceste, hodnikoma za pešce, kolesarskima stezama, z zelenicama, ki ločita kolesarski stezi od vozišča ter izgradnjo obojestranskih avtobusnih postajališč; niveleta rekonstruirane ceste se mora prilagoditi obstoječi niveleti Mariborske ceste in uvozom k obstoječim objektom;
– preureditev prometnega režima bencinske črpalke z izgradnjo novega priključka na Mariborsko cesto v oddaljenosti okoli 100 m severno od križišča z Bežigrajsko in Dečkovo cesto z možnostjo le desnega-zavijanja;
– ureditev samo enega semaforiziranega priključka območja na Mariborsko cesto in sicer na mestu sedanjega dovoza v območje blagovnega centra Mera; ukinitev vseh direktnih priključkov na magistralo s preusmeritvijo prometa na novo notranjo servisno cesto;
– ureditev uvoznih priključkov stanovanjskih objektov na zahodni strani Mariborske ceste z možnostjo le desnega zavijanja in združitve uvozov; napajanje objektov in parkirišča se lahko uredijo le na zahodni (dvoriščni) strani.
– rekonstrukcija Bežigrajske ceste z delno spremembo trase, vozišča 2 x 3,5 m, obojestranskima kolesarskima stezama in hodnikom za pešce; ureditev treh cestnih priključnih mest na odseku Bežigrajske ceste od križišča z Mariborsko in Hudinje: križišče za uvoz v območje EMO in južni priključek interne servisne ceste ureditvenega območja ZN, uvoz na skladiščno-prodajno območje pri Avtotehniki, na vzhodu pa za uvoz v območje ob Hudinji;
– pri vzporednem poteku rekonstruirane Bežigrajske ceste in skrajnega industrijskega tira EMO se trasa rekonstruirane Bežigrajske ceste ali njenih delov ne sme približati osi skrajnega industrijskega tira EMO na manjšo razdaljo kot 4 m;
– projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za objekte v območju industrijskega tira, v katerem bodo v primernem merilu obdelani vagonsko cestna tehtnica, cesta, pločnik ob cesti, ograje in drugi objekti ob tiru, je potrebno predložiti v soglasje Slovenskim železnicam;
– izgradnja internega cestnega omrežja na zahodnem delu ureditvenega območja in rekonstrukcija obstoječih prometnic na območju; vse ceste morajo biti dimenzionirane na vožnjo s težkimi vozili;
– na območju parkirišča je potrebno nad obstoječim plinovodom v pasu najmanj 2 x 1 m tlakovati s travnimi ploščami;
– na območju avtobusnih postajališč se naj predvidi odbojna ograja.
Preskrba z vodo:
– zagotovitev oskrbe s pitno vodo in požarno vodo s priključki na obstoječe vodovodno omrežje;
– izgradnja krožnega hidrantnega omrežja za zagotovitev protipožarne zaščite;
– napajanje objektov s tehnološko vodo iz obstoječih virov (lasten vodnjak) oziroma iz črpališča na Hudinji (voda iz mestnega vodovoda se uporablja samo za sanitarne namene);
– potrebno je obnoviti vodovodni priključek za EMO.
Kanalizacija:
– vse fekalne odplake je obvezno direktno priključiti na obstoječe kanalizacijsko omrežje s priključkom na rajonski zbiralec 9;
– tehnološke odplake je potrebno voditi ločeno do objektov za predčiščenje (ali čiščenje) in ustrezno očiščene priključiti na interno fekalno ali javno kanalizacijo; v odplakah, ki se spuščajo v javno kanalizacijo mora biti dosežena predpisana dopustna koncentracija škodljivih snovi (Uradni list SRS, št. 18/1985);
– rekonstrukcija kanala št. 200 150, ki poteka na zahodni strani stanovanjskih objektov ob Mariborski cesti;
– ob rekonstrukciji Mariborske ceste preveriti stanje kanala št. 200 142 in ga eventuelno rekonstruirati;
– za odvajanje ceste in parkirnih površin je potrebno zgraditi meteorni odvodnik, s priključitvijo na obstoječ kanal Fi 1100 v križišču Mariborske ceste.
Oskrba z električno in toplotno energijo:
– izgradnja priključkov na obstoječe elektroomrežje z zadostno energijo na kablovodu 10 kV v transformatorski postaji TP 10/04 kV;
– rekonstrukcija obstoječe kotlarne LIK Savinja za kurjenje z zemeljskim plinom;
– izgradnja merno regulacijske postaje zmogljivosti 4.000 m3/h ob ostoječem srednjetlačnem plinovodu 3 bar, ki poteka po južnem obrobju industrijskega območja LI Savinja;
– izgradnja primarnega vročevoda s priključkom na obstoječe magistralno omrežje daljinskega ogrevanja, ki poteka na območju preskrbovalnega centra Merx;
-za vse objekte upoštevati najmanj 2x5 m odmika od plinovoda in odstraniti objekte na tem varovalnem pasu;
– predvideno tlakovanje parkirišča s travnimi ploščami ob Bežigrajski cesti, kjer poteka plinovod;
– prosti razmik na mestu križanja komunalnih vodovod s plinovodom je najmanj 0.5 m, s povoznimi površinami pa 1,2 m.
PTT omrežje:
– s priključevanjem novih objektov na obstoječe ptt omrežje bo možno zagotoviti oskrbo s ptt storitvami.
VI. POGOJI ZA VAROVANJE OKOLJA
8. člen
Za zmanjševanje količin škodljivih snovi, ki prekomerno onesnažujejo zrak je predvideno:
– zemeljski plin kot primarni energetski vir ter sanacija obstoječega sistema ogrevanja z rekonstrukcijo obstoječe kotlarne LI Savinja za kurjenje z zemeljskim plinom;
– posodabljanje proizvodnih postopkov tako, da ne bodo onesnaževali zrak in obvezen izbor takih novih tehnologij, ki ne bodo kvarno vplivale na delovno in bivalno okolje ter bodo zagotovljeni vsi zaščitni ukrepi (ustrezne čistilne naprave) za preprečevanje emisij neprijetnih in škodljivih emisij tako na delovnem mestu kot v zunanjem okolju;
– emisijske koncentracije škodljivih snovi v zraku ne smejo presegati dopustnih mej po odloku o normativih za skupno dovoljeno in za kritično koncentracijo škodljivih primesi v zraku (Uradni list SRS, št. 12-530/76) in odloku o mejnih količinah oziroma koncentracijah škodljivih snovi, ki se smejo izpuščati v zrak – emisije (Uradni list SRS, št. 19/88) ter skladno z določili Zakona o varstvu zraka;
– obvezna je ureditev zelenic z drevoredi ob Mariborski in Bežigrajski cesti, na parkiriščih in znotraj proizvodnih območij za protihrupno in protismradno zaščito;
– za vsako novogradnjo, rekonstrukcijo ali samo spremembo tehnologije (ki lahko vpliva na zrak) je obvezno pridobiti soglasje pristojne sanitarne inšpekcije.
Za varovanje delovnega in bivalnega okolja pred prekomernim hrupom je obvezno izvesti vse aktivne protihrupne in pasivne ukrepe ob upoštevanju določil Zakona o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju in odloku o – maksimalno dovoljenih ravneh hrupa za posamezna območja naravnega in bivalnega okolja ter za bivalne prostore, ki dovoljujejo za V. stopnjo zahtevnosti (to je za mešano proizvodno-upravno središče brez stanovanj maksimalno dovoljeno ekvivalentno raven hrupa 65 dB (A) za dan in 50 dB (A) za noč.
Fasade objektov s poslovnimi oziroma upravnimi prostori ob magistralni cesti se morajo dodatno zvočno izolirati.
Tehnološke odplake je obvezno očistiti pred priključitvijo na javno kanalizacijo do stopnje, ko ne bodo škodovale kanalizacijskemu omrežju in ne postopkom čiščenja na centralni čistilni napravi. Meteorne in odpadne vode onesnažene z naftnimi derivati je treba pred izpustom v kanalizacijo očistiti v lovilcih olj, maščob in usedalnikih.
Eventuelni poteki tehnološke in fekalne kanalizacije ter glavnih vodovodnih vodov morajo imeti zagotovljen predpisan minimalni tri-metrski odmik, na mestih križanja obeh cevovodov pa mora biti zagotovljen razmak 0,50 m, s tem da se zagotovi potek vodovoda nad kanalizacijo in drugo tehnološko napeljavo.
Objekti, ki bodo imeli v svoji sestavi skladišča za nevarne in škodljive snovi (kemikalije, barve, laki, razredčila in podobno) morajo biti zgrajeni v skladu s pravilnikom o tem, kako morajo biti zgrajena in opremljena skladišča ter transportne naprave za nevarne in škodljive snovi (Uradni list SRS, št. 3/79).
Komunalni odpadki se morajo zbirati na določenih mestih v kontejnerjih na vsakem proizvodnem oziroma servisnem območju; nove tehnologije naj bodo usmerjene v predelavo odpadkov v sekundarne surovine, ki jih je potrebno zbirati in odvažati na zbirališče sekundarnih surovin; odvoz posebnih odpadkov se bo vršil na za to določeno deponijo (v okviru občine ali regije).
VII. DRUGI POGOJI POMEMBNI ZA IZVEDBO POSEGOV V PROSTOR
9. člen
Gradnja objektov je možna le v okviru določenih maksimalnih tlorisnih gabaritov.
Tolerance pri raznolikosti tlorisnih zasnov na osnovi zahtev tehnologije so dopustne le znotraj sklenjenega gabarita z daljšo stranico v smeri obodnih oziroma servisnih cest.
Za izvedbo rekonstrukcije magistrale sever in Bežigrajske ceste je potrebno porušiti pomožne objekte na parcelah št. 818/1, 819/2 in 1442/3; stanovanjske ter pomožne objekte na parcelah št. 830/3, 830/1, 1484, 1485/3 in 1442 in poslovne objekte na parcelah 1447/7, 804/1 in 1445/2. Za izgradnjo glavne priključne ceste območja na magistralo je potrebno porušiti pomožni objekt na parceli 806/4.
Zaradi pogojev, ki jih zahteva varno obratovanje srednjetlačnega plinovoda, je treba odstraniti zaklonišče severno od skladišča na parc. 1449/38 in južni del skladiščnega objekta v širini najmanj 5 m na parc. št. 1447/36.
Za realizacijo industrijskega območja lesnopredelovalne industrije in izgradnjo novih proizvodnih objektov je potrebno odstraniti dotrajane in nefunkcionalne objekte za proizvodne namene na parcelah št. 1447/17, 1447/18, 1447/21 in 1447/34 – leseni objekti; na parcelah št. 1447/19, 1447/20, 1447/22 in 1447/30 zidani objekt.
Za realizacijo območja objektov in naprav sistema daljinskega ogrevanja mesta je potrebno porušiti ali spremeniti namembnost stanovanjskih objektov na parcelah, št. 1728/14, 1459, 1460 in 1465/5. Zaradi dotrajanosti sta predvidena za rušenje objekta na parceli št. 802 in 1447/7.
VIII. ETAPNOST IZVEDBE
10. člen
V prvi etapi je potrebna ureditev cestnega omrežja z rekonstrukcijo Mariborske in Bežigrajske ceste ter izgradnjo primarne servisne ceste na območju. Predhodnemu komunalnemu urejanju bo sledila etapna izgradnja objektov s postopno spremembo namembnosti oziroma potrebnim rušenjem objektov skladno z določili tega odloka.
Začasna namembnost zemljišč, ki se ne zazidajo ali na njih ni predviden poseg v prostor v prvi fazi, ostane nespremenjena.
IX. KONČNE DOLOČBE
11. člen
Nadzor nad izvajanjem tega zazidalnega načrta opravlja pristojna občinska urbanistična inšpekcija.
Zazidalni načrt je stalno na vpogled vsem zainteresiranim pri pristojnem občinskem upravnem organu.
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-13/77
Celje, dne 4. maja 1993.
Predsednik
Skupščine občine Celje
Anton Rojec, dipl. jur. l. r.