Uradni list

Številka 13
Uradni list RS, št. 13/1993 z dne 12. 3. 1993
Uradni list

Uradni list RS, št. 13/1993 z dne 12. 3. 1993

Kazalo

588. Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju, stran 561.

Na podlagi prvega odstavka 107. in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
UKAZ
o razglasitvi Zakona o zunanjetrgovinskem poslovanju
Razglašam Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 26. februarja 1993.
Št. 0100-35/93
Ljubljana, dne 6. marca 1993.
Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.
ZAKON
o zunanjetrgovinskem poslovanju
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
Ta zakon ureja izvoz in uvoz blaga in storitev, začasen izvoz in uvoz blaga in storitev, posebne oblike poslov v zunanji trgovini ter določa pogoje za opravljanje določenih gospodarskih dejavnosti v tujini in opravljanje gospodarskih dejavnosti tujih oseb v Sloveniji.
II. POSEBNE OBLIKE POSLOV V ZUNANJI TRGOVINI
1. Dolgoročna proizvodna kooperacija
2. člen
Dolgoročna proizvodna kooperacija je po tem zakonu dolgoročno sodelovanje domačih pravnih oseb in zasebnikov, ki opravljajo proizvodno dejavnost (v nadaljnjem besedilu: podjetje) in tuje osebe, ki je v skupnem programiranju razvoja, uvajanju proizvodnje, proizvodnji in medsebojnih dobavah proizvodov in njihovih sestavnih delov, predvsem pa:
1. dolgoročno sodelovanje, pri katerem si med seboj dobavljata sestavne dele, ki jih vgrajujeta v iste proizvode ali v proizvode iste vrste,
2. dolgoročno sodelovanje, pri katerem tuja oseba dobavlja podjetju sestavne dele proizvoda, podjetje pa dobavlja tuji osebi gotov proizvod, v katerega je vgradilo te sestavne dele in dele, ki jih je samo izdelalo in obratno,
3. dolgoročno sodelovanje, pri katerem si med seboj dobavljata sestavne elemente sistema oziroma naprave kot zaokrožene celote, ki so namenjeni za izpopolnitev oziroma dokončanje industrijskih, kontrolnih, regulacijskih, krmilnih, prometnih ali drugih sistemov in gotove naprave oziroma sisteme, v katerih so vgrajeni sestavni elementi, ki so predmet medsebojnih dobav in elementi iz lastne proizvodnje,
4. dolgoročno medsebojno sodelovanje v proizvodnji in dobavi gotovih proizvodov iste vrste.
3. člen
Če je bilo blago, ki se izvaža in uvaža na podlagi pogodbe o dolgoročni proizvodni kooperaciji, ob sklenitvi te pogodbe oziroma njenih spremembah in dopolnitvah razvrščeno med blago, ki se prosto izvaža ali uvaža, se do izpolnitve te pogodbe prosto izvaža in uvaža.
Če je izvoz oziroma uvoz blaga, ki se opravlja na podlagi pogodbe o dolgoročni proizvodni kooperaciji, urejen s kontingentom ali dovoljenjem, ga podjetje izvaža oziroma uvaža na podlagi soglasja ministrstva, pristojnega za ekonomske odnose s tujino, ki mora odločiti o zahtevi za izdajo soglasja v 30 dneh po njeni vložitvi. To soglasje pomeni hkrati določeno pravico do izvoza oziroma uvoza na tej podlagi in velja, dokler velja pogodba.
4. člen
Pogodba o dolgoročni proizvodni kooperaciji mora biti sklenjena v pisni obliki in za določen čas.
Vrednost izvoza na podlagi pogodbe iz prejšnjega odstavka mora biti najmanj enaka vrednosti uvoza, opravljenega na podlagi te pogodbe.
Pogodba iz prvega odstavka tega člena ter njene spremembe in dopolnitve se prijavijo ministrstvu, pristojnem za ekonomske odnose s tujino v 30 dneh po njenem podpisu oziroma po njeni spremembi in dopolnitvi ter postane veljavna z dnem vpisa v register pri tem organu.
Ministrstvo, pristojno za ekonomske odnose s tujino mora pogodbo iz prejšnjega odstavka vpisati v 30 dneh po vložitvi zahteve za vpis. Če pogodba v tem roku ni vpisana v register, postane veljavna s potekom tega roka.
2. Leasing opreme
5. člen
Podjetje lahko začasno izvozi oziroma uvozi opremo v leasing zaradi uporabe v proizvodnji in zaradi opravljanja storitev.
V leasing pogodbi mora biti naveden rok trajanja leasinga, lahko pa se določi, da najemnik leasinga po poteku pogodbenega roka postane lastnik začasno izvožene oziroma uvožene opreme.
Carinarnica dovoli začasen izvoz oziroma uvoz opreme v leasing pod pogoji, določenimi s predpisi. Če je izvoz oziroma uvoz urejen s kontingentom oziroma dovoljenjem, dovoli carinarnica ta izvoz oziroma uvoz, če uvoznik razpolaga s kontingentom oziroma dovoljenjem. Če za ta uvoz ni zagotovljen kontingent oziroma dovoljenje, sme carinarnica dovoliti začasen uvoz na podlagi soglasja ministrstva, pristojnega za ekonomske odnose s tujino, ki mora odločiti o zahtevi za izdajo soglasja v 30 dneh po njeni predložitvi.
Če je bila oprema ob začasnem izvozu ali uvozu v leasing razvrščena med blago, ki se izvaža ali uvaža prosto, se ob dokončnem izvozu ali uvozu, izvozi ali uvozi prosto.
3. Maloobmejni promet
6. člen
Maloobmejni promet se opravlja na obmejnem območju v skladu s tem zakonom, sklenjenimi meddržavnimi pogodbami in predpisi, izdanimi na podlagi tega zakona.
Obmejno območje po tem zakonu je območje, določeno z meddržavno pogodbo.
Če z meddržavno pogodbo ni določeno območje iz prejšnjega odstavka, določi to območje na ozemlju Republike Slovenije Vlada Republike Slovenije.
Izvoz in uvoz blaga v okviru maloobmejnega prometa se opravljata v skladu s predpisanimi oblikami izvoza in uvoza, če z meddržavno pogodbo ni določeno drugače.
4. Prodaja blaga iz brezcarinskih prodajam
7. člen
Blago iz brezcarinskih prodajaln se lahko prodaja tujim in domačim fizičnim osebam pri odhodu v tujino oziroma pri prihodu iz tujine.
Podjetje lahko v skladu s pogoji in na način, ki ga predpiše ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, ustanovi posebne brezcarinske trgovine za oskrbovanje tujih diplomatskih in konzularnih predstavništev v Republiki Sloveniji, njim po statusu enakih predstavništev mednarodnih organizacij in mednarodnih organizacij ter imetnikov diplomatskih in konzularnih izkaznic, ki jih je izdal pristojni organ Republike Slovenije.
Za hrambo blaga v brezcarinskih prodajalnah se uporabljajo predpisi o začasnem uvozu blaga.
III. POSEBNE DOLOČBE O IZVOZU IN UVOZU
1. Režim uvoza in izvoza blaga in storitev
8. člen
Izvoz in uvoz blaga sta prosta (LB).
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko Vlada Republike Slovenije, zaradi uresničevanja razvojne in zaščitne politike predpiše, da se uvoz in izvoz določenega blaga opravlja v okviru določenega kontingenta (K).
Za izpolnjevanje mednarodnih pogodb, urejanje izvoza in uvoza oborožitvenih sredstev in vojaške opreme, izvoza in uvoza zgodovinskih in umetniških del ter posameznih plemenitih kovin se lahko določeno blago izvaža in uvaža na podlagi dovoljenja (D). Vlada Republike Slovenije lahko na predlog ministrstva, pristojnega za ekonomske odnose s tujino predpiše postopek v zvezi z izdajo izvoznih dovoljenj (licenc) pri reeksportu tistega blaga, za katerega to tuja država izvoza izrecno zahteva.
Razvrstitev blaga na posamezne oblike uvoza in izvoza (kontingent, dovoljenje), obseg ali vrednost kontingentov, način, roke in pogoje za njihovo razdelitev, predpiše Vlada Republike Slovenije na predlog ministrstva, pristojnega za ekonomske odnose s tujino po predhodnem mnenju Gospodarske zbornice Slovenije.
Uvoz in izvoz storitev je prost. Vlada Republike Slovenije lahko predpiše tudi posebne pogoje in kriterije pri uvozu storitev v smislu 1. in 2. točke tretjega odstavka 20. člena tega zakona.
2. Uvoz blaga – vloga tuje osebe
9. člen
Uvoz blaga, ki pomeni vlogo tuje osebe ali povečanje, te vloge, je prost, razen za blago, ki je urejeno z dovoljenjem, v skladu s pogodbo o ustanovitvi podjetja oziroma pogodbo o vlaganju v podjetje.
3. Uvoz osnovnih sredstev po prenehanju izvajanja investicijskih del v tujini
10. člen
Podjetje, ki izvaja investicijska dela v tujini, lahko po končanih delih oziroma po prenehanju uporabe prosto uvozi v Republiko Slovenijo osnovna sredstva in nadomestne dele za ta sredstva, ki jih je nabavilo in uporabljalo za opravljanje poslov iz pogodbe o izvajanju investicijskih del v tujini.
Za neamortizirani del vrednosti sredstev in nadomestnih delov iz prejšnjega odstavka se plačajo carina in uvozne dajatve v skladu s carinskimi predpisi.
Za neamortizirani del vrednosti sredstev in nadomestnih delov iz drugega odstavka tega člena se šteje vrednost, ugotovljena po stopnjah, ki veljajo za obračun davka na dobiček.
Podjetje mora pri uvozu sredstev in nadomestnih delov iz prvega odstavka tega člena poleg dokazov o nabavi, predložiti tudi izjavo poslovodnega organa, da so se ta sredstva uporabljala v tujini za izvajanje investicijskih del.
4. Nadomestilo za že izvoženo (uvoženo) blago
11. člen
Podjetje lahko v okviru sklenjenih pogodb o izvozu in uvozu izvozi in uvozi blago zaradi nadomestitve prej dobavljenega blaga, za katero je bilo komisijsko ugotovljeno, da ni brezhibno ali da ne ustreza pogodbenim pogojem, in sicer do roka, določenega s pogodbo, za odpravo pomanjkljivosti.
Izvoz in uvoz blaga iz prejšnjega odstavka sta prosta.
5. Režim izvoza in uvoza blaga iz in v proste in carinske cone
12. člen
Zaradi opravljanja gospodarskih dejavnosti v prosti in carinski coni lahko podjetje prosto uvaža in izvaža blago in storitve v cono ter oskrbuje prevozna sredstva v mednarodnem prometu.
Za uvoz blaga iz proste in carinske cone v Republiko Slovenijo oziroma za izvoz iz Republike Slovenije v prosto in carinsko cono se uporablja 8. člen tega zakona.
Zaradi oplemenitenja se lahko blago iz proste in carinske cone začasno prosto uvozi v Republiko Slovenijo pod posebnim carinskim nadzorstvom, dokler se oplemeniteno blago ne vrne v cono oziroma dokler se ne izvozi.
Za začasni izvoz iz Republike Slovenije v prosto in carinsko cono ter začasni uvoz iz proste in carinske cone v Republiko Slovenijo se uporabljata 13. in 14. člen tega zakona.
IV. ZAČASNI IZVOZ IN UVOZ
13. člen
Zaradi opravljanja storitev tujim osebam in uporabe storitev tujih oseb ter v drugih primerih, ko se blago izvaža oziroma uvaža, s tem da ga je treba obvezno vrniti v določenem roku v enakem ali spremenjenem stanju, se lahko blago začasno izvaža oziroma začasno uvaža.
Carinarnica dovoli začasen uvoz in izvoz blaga iz prejšnjega odstavka na način, po postopku in pod pogoji, določenimi s carinskimi predpisi.
Začasno izvoženo blago je treba vrniti v Republiko Slovenijo ali dokončno izvoziti, začasno uvoženo blago pa je treba vrniti v tujino ali dokončno uvoziti ter ocariniti po predpisih, ki urejajo izvoz, uvoz, carinjenje tega blaga ter roke začasnega izvoza in uvoza.
14. člen
Začasno izvoženo oziroma uvoženo blago se lahko uporabi samo za namene, za katere je bilo začasno izvoženo oziroma uvoženo.
Začasni izvoz in uvoz blaga sta prosta, ne glede na to, ali je izvoz oziroma uvoz blaga urejen s kontingentom.
15. člen
Ministrstvo, pristojno za ekonomske odnose s tujino lahko določi vrsto in namen začasnega izvoza in uvoza ter roke začasnega izvoza in uvoza po namenih, lahko pa določi, da se določeno blago ne sme začasno uvažati, da bi se preprečilo ogrožanje življenja in zdravja ljudi ter obremenjevanje človekovega okolja.
V. DRUGE DOLOČBE O IZVOZU IN UVOZU
1. Pogoji, ki jih mora izpolnjevati blago pri uvozu in izvozu
16. člen
Blago, ki se uvaža, mora ustrezati standardom, tehničnim normativom in normam kakovosti, če so za to blago predpisani standardi, tehnični normativi ali norme kakovosti za dajanje blaga v promet oziroma za uporabo na slovenskem trgu.
Blago, za katero so obvezne zdravstvena, veterinarska, fitopatološka ali ekološka kontrola, se ne sme uvažati ali začasno uvažati, če ne izpolnjuje predpisanih pogojev.
Blago, za katerega je predpisan postopek obveznega atestiranja, mora biti ustrezno označeno po predhodni pridobitvi ustreznega atesta.
Blago se ne sme uvažati ali začasno uvažati v Republiko Slovenijo, če je njegovo dajanje v promet prepovedano v državi izvora.
Pristojno ministrstvo lahko prepove izvoz, uvoz in tranzit določenega blaga čez območje Republike Slovenije ali predpiše pogoje, pod katerimi se tako blago lahko uvaža, izvaža oziroma prevaža v tranzitu, da bi preprečilo ogrožanje življenja in zdravja ljudi ter obremenjevanja človekovega okolja.
Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se lahko blago začasno uvozi zaradi oplemenitenja, če s tem niso ogroženi življenje in zdravje ljudi ter človekovo okolje.
Prvi odstavek tega člena se ne nanaša na blago, ki se uvaža ali začasno uvaža v carinske in proste cone.
2. Dan, ko je izvoz (uvoz) opravljen, izvozno – uvozno carinjenje
17. člen
Izvoz oziroma uvoz je opravljen, ko je blago ocarinjeno in ko je prešlo carinsko črto oziroma ko je storitev opravljena. Dan izvoza oziroma uvoza blaga je dan, ko je bilo blago ocarinjeno.
Ne glede na prejšnji odstavek lahko pristojna carinarnica opravi izvozno-uvozno carinjenje, tudi ne da bi blago prešlo carinsko črto, če je bila sklenjena pogodba s tujo osebo in če se zmanjšajo stroški za prevoz blaga. Za izvozno-uvozno carinjenje tega blaga se uporabljajo predpisi, ki se nanašajo na izvoz in uvoz blaga, ki je prešlo carinsko črto.
Minister, pristojen za ekonomske odnose s tujino, lahko predpiše kateri dan je dan, ko je storitev opravljena, če to ni razvidno iz dokumentov.
3. Listine, ki spremljajo blago pri izvozu in uvozu
18. člen
Če je v pogodbi s tujo osebo, v predpisih tuje države ali v mednarodni pogodbi določeno, da je treba poslati z blagom, ki se izvaža ali uvaža, določena spričevala oziroma določene overjene listine, izda oziroma overi ta spričevala oziroma listine pristojen upravni organ, gospodarska zbornica ali z zakonom pooblaščena organizacija.
Če določajo predpisi države, v kateri se bo uporabilo spričevalo oziroma druga listina iz prejšnjega odstavka, da morajo ta spričevala oziroma listine overiti državni organi, jih overi ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve.
Ministrstvo, pristojno za ekonomske odnose s tujino predpiše način izdajanja spričeval in overjanja listin, ki se pošiljajo z blagom pri izvozu ali uvozu, kaj se šteje za blago slovenskega izvora in kdaj je potrebno spričevalo o izvoru blaga, ki se izvaža in uvaža.
4. Izvoz blaga in storitev brez zaračunavanja protivrednosti in uvoz brez plačila protivrednosti.
19. člen
Podjetje lahko y zvezi z opravljanjem svoje gospodarske dejavnosti izvaža blago in storitve brez zaračunavanja protivrednosti ter uvaža blago in storitve brez plačila protivrednosti, če je to potrebno zaradi preskušanja kakovosti blaga, ki se izvaža oziroma uvaža, če je to presežek iz poslov izvoza in uvoza blaga, če se to blago uporablja za reklamo pri izvozu oziroma uvozu ali če gre za vzorec, projekt in drugo tehnično dokumentacijo, ki se pošljejo z izvoženim oziroma uvoženim blagom ali so namenjeni za udeležbo na mednarodnih javnih licitacijah, če opremlja svoje predstavništvo v tujini, če pošilja ali prejema blago v humanitarne, znanstveno-prosvetne, kulturne, zdravstvene in socialne namene, če pošilja ali prejema blago kot pomoč za odpravo posledic elementarnih nesreč in drugih oblik višje sile, če opravlja ali se zanj opravljajo storitve popravil in montaže blaga, ki so povezane z blagom pri izvozu oziroma uvozu ter v primerih vzajemnosti z zadevno državo ali če je to predvideno z mednarodnimi pogodbami.
Podjetje lahko dobiva orodje, merilne instrumente in naprave, servisna vozila in opremo, ki mu jih pošlje tuja oseba, s katero je sklenilo pogodbo o zastopanju, konsignacijskem skladišču in opravljanju servisnih storitev, in sicer zaradi izvajanja storitev v okviru sklenjene pogodbe.
Pravne osebe lahko pošiljajo in prejemajo blago ter sprejemajo in opravljajo storitve v humanitarne, znanstveno-prosvetne, kulturne, zdravstvene, socialne, športne, verske in druge nekomercialne namene.
Predstavništva tujih oseb in druge tuje organizacije v Sloveniji lahko uvažajo osnovna sredstva in potrošno blago, ki so potrebni za njihovo delo.
Izvoz in uvoz oziroma prejemanje in pošiljanje blaga ter sprejemanje in opravljanje storitev iz prvega do četrtega odstavka tega člena so prosti. Za izvoz blaga brez zaračunavanja protivrednosti predloži podjetje sklep poslovodnega organa.
Pristojni carinarnici se pošlje s carinsko deklaracijo dokaz o izvozu brez zaračunavanja protivrednosti oziroma o uvozu brez plačila protivrednosti.
VI. OPRAVLJANJE STORITEV TUJIH OSEB V SLOVENIJI
20. člen
Tuje osebe lahko opravljajo storitvene dejavnosti v Republiki Sloveniji, če izpolnjujejo predpisane pogoje za opravljanje posamezne storitvene dejavnosti.
Tuja oseba, ki nima sedeža ali druge registrirane oblike v Republiki Sloveniji, mora pri izvajanju določenih storitev na ozemlju Republike Slovenije, prijaviti začetek opravljanja storitev pri pristojnem davčnem organu.
Vlada Republike Slovenije lahko predpiše tudi naslednje dodatne pogoje in kriterije, pod katerimi lahko opravljajo tuje osebe posamezne storitve v Republiki Sloveniji:
1. da smejo tuje osebe na območju Republike Slovenije opravljati oziroma nuditi določene storitve ob pogoju vzajemnosti;
2. da določenih storitev na območju Republike Slovenije tuje osebe ne smejo opravljati, kolikor ne ustanovijo pravne osebe s sedežem v Republiki Sloveniji ali sklenejo ustrezne pogodbe z domačo osebo, ki je registrirana za opravljanje določenih storitev;
3. da tuje osebe pri izvajanju določenih storitev na ozemlju Republike Slovenije lahko zaposlijo določen maksimalni delež tujih državljanov.
21. člen
Tuji razstavljala lahko prodajajo na mednarodnih sejmih v Republiki Sloveniji svoje eksponate za domačo valuto.
VII. OPRAVLJANJE GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI V TUJINI
22. člen
Za ustanovitev podjetja, banke, finančne, zavarovalne in pozavarovalne organizacije (v nadaljnjem besedilu: podjetje) v tujini, nakup ali povečanje ustanoviteljske vloge v podjetju v tujini ter vlaganje v tuja podjetja, lahko domača pravna oseba uporabi lastna sredstva ali kredit.
Sredstva za namene iz prejšnjega odstavka lahko domača pravna oseba uporabi na podlagi dovoljenja ministrstva, pristojnega za finance. Kriterije za izdajo dovoljenj predpiše Vlada Republike Slovenije.
Zahteva za izdajo dovoljenja iz prejšnjega odstavka mora vsebovati: firmo, sedež in predmet dejavnosti podjetja v tujini, ki se ustanavlja oziroma katerega osnovna vloga se kupuje ali povečuje ter višino in vir sredstev, ki jih domača pravna oseba namerava uporabiti.
23. člen
Ministrstvo, pristojno za finance izda dovoljenje iz drugega odstavka 22. člena v 30 dneh po vložitvi zahteve, če je domača pravna oseba poravnala vse davčne obveznosti v Republiki Sloveniji, in je v preteklem letu poslovala pozitivno.
24. člen
Ministrstvo, pristojno za finance, vodi register pravnih oseb, ki imajo kapitalske naložbe v tujini ter predpiše način zbiranja podatkov, ki so potrebni za vodenje registra.
VIII. PRAVICE FIZIČNIH OSEB
25. člen
Domače in tuje fizične osebe lahko prosto prinašajo in prejemajo iz tujine oziroma odnašajo in pošiljajo v tujino osebno prtljago, predmete za osebne potrebe in potrebe družinskih članov (zdravila in medicinske pripomočke, predmete za izobraževanje in razvedrilo). V skladu s predpisi, ki urejajo izvoz in uvoz blaga pa lahko uvažajo predmete za njihovo gospodinjstvo, vozila in živali, v količinah, ki niso namenjene preprodaji. Predmeti, podedovani v tujini, se lahko prosto prinašajo, odnašajo pa pod pogoji vzajemnosti. Predmeti, določeni z meddržavnimi pogodbami, se lahko prinašajo in odnašajo v skladu s temi pogodbami.
Domače in tuje fizične osebe odnašajo in pošiljajo blago oziroma predmete, ki imajo zgodovinsko, umetniško ali kulturno vrednost, na podlagi dovoljenja ministrstva, pristojnega za kulturo.
Osebe, ki so bile na začasnem delu v tujini najmanj dve leti nepretrgoma, oziroma ki so bivale v tujini najmanj štiri leta na katerikoli podlagi, ter tuje fizične osebe, ki so dobile državljanstvo Republike Slovenije, in tuji državljani, ki so dobili pribežališče oziroma dovoljenje za stalno nastanitev v Republiki Sloveniji, lahko v enem letu po vrnitvi iz tujine oziroma v enem letu od dneva, ko so dobili državljanstvo Republike Slovenije oziroma pribežališče ali dovoljenje za stalno nastanitev v Republiki Sloveniji, prosto uvozijo blago iz tega člena, razen blaga, ki je urejeno z dovoljenjem.
26. člen
Domače in tuje fizične osebe, ki prihajajo začasno v Republiko Slovenijo oziroma odhajajo začasno v tujino, lahko začasno prinesejo ali prejmejo iz tujine oziroma začasno odnesejo ali pošljejo v tujino predmete, ki so jim potrebni med začasnim bivanjem v Republiki Sloveniji oziroma v tujini.
Začasno prineseni oziroma odneseni predmeti iz prejšnjega odstavka se smejo uporabljati samo za namene, zaradi katerih so bili začasno prineseni oziroma odneseni.
Domače in tuje fizične osebe morajo po poteku določenega roka začasno prinesene oziroma odnesene predmete vrniti v Republiko Slovenijo oziroma v tujino.
Pod pogoji, določenimi s tem zakonom in carinskimi predpisi, dovoli carinarnica začasno prinašanje oziroma odnašanje predmetov iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena.
27. člen
Tuje fizične osebe, ki začasno bivajo v Republiki Sloveniji dalj kot dve leti in so začasno uvozile osebno motorno vozilo po 26. členu tega zakona, smejo to vozilo pred vrnitvijo v tujino uvoziti s plačilom carine in drugih uvoznih dajatev in ga prodati v Republiki Sloveniji.
IX. POSPEŠEVANJE IZVOZA BLAGA IN STORITEV
28. člen
Izvoz blaga in storitev, opravljanje storitev domačim in tujim osebam v mednarodnem prometu in vračilo voznine, plačane na tuji relaciji pri izvozu in uvozu blaga iz določenih geografskih območij, se lahko spodbujajo s sistemom in mehanizmom vračila davčnih, carinskih in drugih dajatev, s kreditno politiko in z drugimi ukrepi ekonomske ter razvojne politike.
Vlada Republike Slovenije lahko predpiše vračilo carinskih, davčnih in drugih dajatev ter druge ukrepe iz prejšnjega odstavka.
Vračila carine, davčnih, carinskih in drugih dajatev izvoznikom se po predpisih iz prejšnjega odstavka uveljavljajo tudi, kadar se izvoz blaga in storitev plačuje preko kontokorentnih ali deviznih računov v tujini.
29. člen
Sredstva za vračilo davčnih, carinskih in drugih uvoznih dajatev, za splošno gospodarsko promocijo, splošno turistično-informativno dejavnost do tujine, gospodarska predstavništva v tujini in za uporabo drugih ukrepov iz 28. člena tega zakona se določijo v proračunu Republike Slovenije.
Program in organizacijo izvajanja nalog iz prejšnjega odstavka določi Vlada Republike Slovenije v sodelovanju z gospodarsko zbornico.
30. člen
Osnova za obračun vračila davčnih, carinskih in drugih dajatev se določi z uporabo srednjih tečajev tujih valut iz 11. člena zakona o deviznem poslovanju, ki veljajo na dan, ko je bilo plačilo izvršeno.
Carinske in druge dajatve za blago, ki se izvaža na kredit, se povrnejo po opravljenem izvozu.
Osnova za obračun vračila davčnih, carinskih in drugih dajatev za storitve domačim osebam v mednarodnem prometu je znesek tolarjev, plačan za storitve na tuji relaciji.
Osnova za obračun vračila carine in drugih dajatev od priliva, ustvarjenega od storitev pomorskega in zračnega prometa v tujini, je tolarska protivrednost dokončno vnesenih deviz od plačanih storitev pomorskega in zračnega prevoza.
Osnova za obračun vračila carine in drugih dajatev od priliva, ustvarjenega z izvajanjem investicijskih del v tujini, je tolarska protivrednost dokončno vnesenih deviz od plačanih del v tujini.
Ministrstvo, pristojno za finance predpiše na predlog Banke Slovenije metodologijo za ugotavljanje zneska tolarjev, ki izvirajo iz zamenjave deviz in se vračunavajo v osnovo za spodbujanje izvoza storitev.
X. NADZOR IN KONTROLA ZUNANJETRGOVINSKEGA POSLOVANJA
31. člen
Nadzor nad zunanjetrgovinskim poslovanjem opravljajo pristojni inšpekcijski organi, Banka Slovenije in carinski organi v okviru pooblastil, določenih z zakonom. Poročila o nadzoru pošiljajo ministrstvu, pristojnemu za ekonomske odnose s tujino.
32. člen
Carinski organi pri carinjenju blaga kontrolirajo ali dejansko stanje blaga, ki se izvozi ali uvozi, ustreza predpisani obliki izvoza in uvoza in ali obstaja atest za blago, za katero je obvezno atestiranje. Pri opravljanju te kontrole se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo opravljanje kontrole pri carinjenju blaga.
Minister, pristojen za standardizacijo v soglasju z Gospodarsko zbornico Slovenije in ministrstvoma, pristojnima za industrijo in za trgovino, s predpisom o obveznem atestiranju določi proizvode, za katere je atestiranje obvezno.
XI. KAZENSKE DOLOČBE
1. Gospodarski prestopki
33. člen
Z denarno kaznijo najmanj 300.000 tolarjev se kaznuje za gospodarski prestopek pravna oseba:
1) če pri izvozu in uvozu blaga ne upošteva predpisa Vlade Republike Slovenije o razvrstitvi blaga na posamezne oblike izvoza in uvoza (četrti odstavek 8. člena);
2) če ne upošteva posebnih pogojev in kriterijev za uvoz storitev, ki jih je predpisala Vlada Republike Slovenije (peti odstavek 8. člena);
3) če uvozi ali začasno uvozi blago, ki ne ustreza pogojem, določenim v 16. členu tega zakona oziroma če uvozi ali začasno uvozi blago, katerega uvoz je po citirani določbi prepovedan oziroma če pripelje blago katerega tranzit čez območje Republike Slovenije je prepovedan (peti odstavek 16. člena);
4) če uporablja za ustanovitev podjetja v tujini in za povečanje ustanoviteljske vloge sredstva brez dovoljenja Ministrstva pristojnega za finance (drugi odstavek 22. člena);
5) če ministrstvu, pristojnemu za finance, ne predloži odločb, ki jih je izdal upravni organ pristojen za ekonomske odnose s tujino nekdanje SFRJ in se nanašajo na opravljanje gospodarskih dejavnosti v tujini (45. člen).
Z denarno kaznijo najmanj 20.000 tolarjev se kaznuje za gospodarski prestopek tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
34. člen
Z denarno kaznijo najmanj 300.000 tolarjev se kaznuje za gospodarski prestopek tuja pravna oseba, če opravlja v Republiki Sloveniji storitve v nasprotju s predpisanimi pogoji v prvem in tretjem odstavku 20. člena tega zakona oziroma ne prijavi začetka opravljanja storitev na območju Republike Slovenije (drugi odstavek 20. člena).
Z denarno kaznijo najmanj 20.000 tolarjev se kaznuje za gospodarski prestopek tudi odgovorna oseba tuje pravne osebe, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
2. Prekrški
35. člen
Z denarno kaznijo najmanj 45.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki stori dejanje, določeno v prvem odstavku 33. člena in prvem odstavku 34. člena tega zakona, v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti.
36. člen
Z denarno kaznijo najmanj 45.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost:
1) če prekorači predpisani rok za vračilo začasno izvoženega oziroma uvoženega blaga (prvi odstavek 13. člena) ali če začasno uvozi blago v leasing, brez dovoljenja carinskih organov za začasen uvoz (tretji odstavek 5. člena) ali če začasno izvoženo ali uvoženo blago uporabi za druge namene, ne pa za tiste, zaradi katerih je bilo začasno izvoženo oziroma uvoženo (prvi odstavek 14. člena);
2) če v nasprotju s tem zakonom in predpisom, izdanim na njegovi podlagi, izvaža in uvaža blago brez spričevala (tretji odstavek 18. člena).
Z denarno kaznijo najmanj 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
37. člen
Z denarno kaznijo najmanj 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek domača fizična ali tuja fizična oseba:
1) če prinese iz tujine predmete oziroma blago v nasprotju s tem zakonom (25. člen);
2) če odtuji začasno izvoženo blago oziroma če da začasno uvoženo blago drugemu v uporabo ali ga uporabi v druge namene, ne pa za namene, zaradi katerih je bilo začasno izvoženo oziroma uvoženo, ali če začasno uvoženega ali prinesenega blaga v Republiko Slovenijo ne. vrne v tujino (26. člen).
38. člen
Za prekrške iz tega zakona se izreče poleg denarne kazni tudi varstveni ukrep odvzema predmetov, ki so bili uporabljeni ali namenjeni za storitev prekrška ali so nastali z njegovo storitvijo.
39. člen
Če se blago, ki je predmet prekrška iz 37. člena tega zakona, ne najde, se storilcu prekrška zaračuna njegova vrednost, ki pomeni po carinskih predpisih carinsko osnovo.
Šteje se, da blago ni najdeno, če ga iz kakršnihkoli razlogov ni mogoče odvzeti osebi, ki ga ima.
Blago, ki je predmet prekrška iz tega zakona, za katerega je predpisan varstveni ukrep odvzema blaga, se lahko da pod carinski nadzor, dokler ni končan postopek za prekršek.
40. člen
Postopek za prekrške v zvezi s prekrški iz 1. in 2. točke prvega odstavka 36. člena tega zakona vodi na prvi stopnji Republiški devizni inšpektorat, za prekrške iz 1. in 2. točke prvega odstavka 37. člena tega zakona pa carinarnica.
O pritožbi zoper odločbo Republiškega deviznega inšpektorata in zoper odločbo carinarnice odloča Republiški senat za prekrške.
41. člen
Postopka za prekršek iz tega zakona ni mogoče začeti, ko potečeta dve leti od dneva, ko je bil prekršek storjen.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
42. člen
Uvoz in izvoz po pogodbah o dolgoročni proizvodni kooperaciji, ki so bile sklenjene in odobrene do uveljavitve tega zakona, sta do izteka pogodb prosta.
43. člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, se preneha uporabljati zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju (Uradni list SFRJ, št. 63/89 in 11/91), uredba o zastopanju tujih oseb v Jugoslaviji (Uradni list SFRJ, št. 75/89), odlok o poslih posredovanja v zunanjetrgovinskem prometu (Uradni list SFRJ, št. 75/89), odlok o kompenzacijskih poslih s tujino (Uradni list SFRJ, št. 75/89), odlok o vrsti stroškov, ki jih lahko tuji razstavljala plačajo z dinarji, ustvarjenimi s prodajo eksponatov na mednarodnih sejmih v Jugoslaviji (Uradni list SFRJ, št. 75/89), odlok o vračilu carinskih, davčnih in drugih dajatev ter o drugih ukrepih za spodbujanje izvoza (Uradni list SFRJ, št. 74/89, 88/89, 3/90, 17/90, 28/90, 41/90, 63/90 in 15/91) odredba o dnevu, ko je storitev v zunanjetrgovinskem prometu opravljena (Uradni list SFRJ, št. 75/89) in odlok o metodologiji za ugotavljanje zneska dinarjev, ki izvirajo iz zamenjave deviz in se vračunavajo v osnovo za pospeševanje izvoza storitev (Uradni list SFRJ, št. 82/89).
Ne glede na prvi odstavek tega člena se uporabljata 54. člen zakona o zunanjetrgovinskem poslovanju (Uradni list SFRJ, št. 63/89) in predpis izdan na njegovi podlagi, do uveljavitve zakona o gospodarskih družbah.
44. člen
Ministrstvo, pristojno za ekonomske odnose s tujino izda predpis iz 18. člena ter ministrstvo, pristojno za finance predpis iz 30. člena tega zakona najkasneje v enem mesecu od uveljavitve tega zakona.
Do uveljavitve predpisov iz prvega odstavka tega člena, se uporabljata uredba o izdajanju spričeval in overjanju listin, ki se pošiljajo z blagom pri izvozu ali uvozu (Uradni list SFRJ, št. 75/89 in 26/90) in sklep o načinu izdajanja in overjanja spričeval in listin, ki spremljajo blago pri izvozu ali uvozu (Uradni list SFRJ, št. 3/90).
45. člen
Domači gospodarski subjekti, ki so opravljali gospodarske dejavnosti v tujini pred 8. 10. 1991, morajo v roku 30 dni od uveljavitve tega zakona ministrstvu, pristojnemu za finance predložiti odločbe, ki jih je do tega datuma izdal upravni organ pristojen za ekonomske odnose s tujino nekdanje SFRJ, in se nanašajo na vpis ter spremembe opravljanja oblik gospodarskih dejavnosti v register, ki ga je vodil ta organ.
46. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem, listu Republike Slovenije.
Št. 311-04/92-6/2
Ljubljana, dne 26. februarja 1993.
Podpredsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
dr. Lev Kreft l. r.