Skupščina občine Litija je na skupnem zasedanju družbenopolitičnega zbora, zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela dne 10. 12. 1992 sprejela
STATUT OBČINE LITIJA
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Občina Litija (v nadaljnjem besedilu: občina) je lokalna skupnost s pravico do samouprave ter pravicami in obveznostmi, ki jih določata Ustava Republike Slovenije, zakoni in statut občine.
2. člen
Občina je pravna oseba.
Občina je samostojna skupnost, ki v okviru zakonov in drugih predpisov poseduje, pridobiva in upravlja premoženje vseh vrst, ustanavlja podjetja in zavode ter samostojno vodi svoj proračun in razpisuje dejatve.
3. člen
Občino predstavlja predsednik skupščine občine, kot pravno osebo pa jo zastopa izvršni svet skupščine občine oziroma njegov predsednik.
4. člen
Območje občine je določeno z zakonom. Sedež občine je Jerebova 14, Litija.
5. člen
Občan občine je vsak, ki je državljan Republike Slovenije in ima stalno prebivališče na njenem območju.
6. člen
Simbol občine lahko določi skupščina občine z odlokom.
7. člen
Praznik občine lahko določi skupščina občine z odlokom.
II. DEJAVNOSTI OBČINE, PRAVICE IN DOLŽNOSTI IN NAČIN NJIHOVEGA URESNIČEVANJA
1. Temeljne pravice in dolžnosti
8. člen
Področje dejavnosti občine je lastno in tisto, ki je nanjo preneseno z zakonom ali drugim predpisom, izdanim na podlagi zakona.
9. člen
V občini občani izvršujejo funkcije oblasti in lokalne samouprave ter uresničujejo vse druge skupne interese.
2. Gospodarske in družbene dejavnosti
10. člen
Občina izvaja svoje pravice in dolžnosti na področju gospodarskih in družbenih dejavnosti ter samostojnega osebnega dela v skladu z zakonom. Na področju komunalnih in drugih dejavnosti, ki so nenadomestljiv pogoj za življenje in delo občanov, ustanavlja občina javna podjetja in zavode, ali zagotavlja opravljanje teh dejavnosti na drug način v skladu z zakonom.
3. Urejanje prostora in varstvo okolja
11. člen
V okviru prostorskih planov občine in prostorskih izvedbenih aktov se zagotavljajo možnosti in pogoji za razvoj dejavnosti v prostoru in usklajeno namensko rabo prostora, pogoji za urbanistično in krajinsko oblikovanje ter možnosti in način pridobivanja in urejanja stavbnih zemljišč.
Posebno pozornost mora občina namenjati varstvu in sanaciji okolja ter ohranjanju naravne in kulturne dediščine na svojem območju, kot bistvenemu pogoju za zdravo in kvalitetno življenje občanov.
4. Obramba in zaščita
12. člen
Pravice in dolžnosti občine na področju obrambe in zaščite izvršujejo v skladu z zakonom: izvršni svet, upravni organ za obrambne zadeve in štab za civilno zaščito.
5. Oblikovanje in razporejanje sredstev za javno porabo
13. člen
V občinskem proračunu se določi sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb ter njihova razporeditev.
14. člen
O izvajanju programa dela in o uporabi sredstev morajo uporabniki sredstev občinskega proračuna poročati skupščini občine na njeno zahtevo, najmanj pa enkrat letno.
6. Oblike osebnega izjavljanja v občini in javna razprava
15. člen
Skupščina občine lahko sklene, da se občani z referendumom odločijo o posameznem vprašanju iz zakonske pristojnosti občine.
Skupščina občine razpiše referendum za uvedbo samoprispevka, o predlogu za razpis javnega posojila in v drugih z zakonom določenih primerih.
16. člen
Pobudo za razpis referenduma lahko poda posamezen zbor občinske skupščine, izvršni svet, najmanj deset poslancev občinske skupščine, najmanj tretjina krajevnih skupnosti na območju občine ali vsaj sto volilnih upravičencev.
Pobuda mora biti obrazložena in mora jasno izražati vprašanje, ki naj bo predmet referenduma.
Skupščina občine mora o pobudi odločiti najkasneje v šestdesetih dneh in o svoji odločitvi obvestiti predlagatelja.
17. člen
V javni razpravi se obravnavajo najvažnejša vprašanja pomembna za gospodarski, politični, kulturni ali socialni razvoj občine.
Občinska skupščina mora dati pred sprejetjem v javno razpravo osnutke tistih aktov, za katere to določajo ustava, zakon ali ta statut.
V vseh primerih, kjer se odloča z referendumom, se predhodno opravi javna razprava.
18. člen
Javno razpravo organizira in vodi pristojni upravni organ, pri tem pa mora na krajevno običajen način na sedežu občine in v kraju, ki ga odločitev zadeva:
– javno objaviti. osnutek odločitve in navesti vse razloge za njen sprejem
– določiti rok za javno razpravo, ki ne sme biti krajši od petnajstih dni
– zagotoviti zbiranje vseh mnenj in predlogov iz javne razprave
– obravnavati vsa mnenja -in predloge ter se do njih opredeliti.
Na javno razpravo se občane vabi na krajevno običajen način.
19. člen
Skupščina občine lahko da v javno razpravo tudi osnutke vseh drugih pomembnejših odločitev, če tako sklene.
7. Krajevne skupnosti
20. člen
Krajani se zaradi urejanja vprašanj skupnega pomena ter uresničevanja skupnih interesov organizirajo v krajevno skupnost.
Krajevna skupnost se organizira v naselju, delu naselja ali v več povezanih naseljih.
21. člen
Krajevna skupnost je pravna oseba. Organizacijo in delovanje organov krajevne skupnosti določa statut krajevne skupnosti.
22. člen
Krajevno skupnost ustanovijo ali preoblikujejo krajani z referendumom.
23. člen
Pobudo za ustanovitev ali preoblikovanje krajevne skupnosti lahko dajo:
– skupščina občine
– svet krajevne skupnosti
– zbor krajanov v krajevni skupnosti
– politične stranke v krajevni skupnosti.
Pobuda mora vsebovati razloge za ustanovitev ali preoblikovanje in predlog območja na katerega se nanaša predlog.
24. člen
Organ upravljanja krajevne skupnosti, na katero se nanaša pobuda, mora o njej odločiti najkasneje v šestdesetih dneh.
Če se pobuda sprejme, se mora pred izvedbo referenduma organizirati javna razprava.
25. člen
Odločitev je na referendumu sprejeta, če se za ustanovitev ali preoblikovanje izreče večina vseh krajanov v vsaki krajevni skupnosti, na katero se je nanašal predlog.
26. člen
Šteje se, da je krajevna skupnost konstituirana, ko ima sprejet statut in z njim določene izvoljene organe.
27. člen
Osnutek statuta krajevne skupnosti pripravi svet krajevne skupnosti in ga da v obravnavo zboru občanov v krajevni skupnosti.
Na podlagi pripomb pripravi svet krajevne skupnosti predlog statuta.
Statut sprejme organ upravljanja krajevne skupnosti.
28. člen
Krajevna skupnost preneha, ko se na njenem območju konstituirajo nove krajevne skupnosti.
Sredstva, pravice in obveznosti odpravljene krajevne skupnosti se razporedijo na novo ustanovljene krajevne skupnosti na način in po postopku, ki ga sporazumno določijo organi upravljanja novo ustanovljenih krajevnih, skupnosti.
29. člen
Krajevna skupnost lahko pridobiva sredstva iz občinskega proračuna, s pomočjo prostovoljnih prispevkov, s samoprispevkom ter na drug način.
III. SKUPŠČINA OBČINE
1. Položaj in pristojnosti
30. člen
Skupščina občine je organ upravljanja in najvišji organ oblasti v okviru pravic in dolžnosti občine.
Skupščina občine svoje pravice in dolžnosti izvršuje na podlagi ustave, zakonov in tega statuta.
2. Sestava in volitve
31. člen
Skupščino občine sestavljajo družbenopolitični zbor, zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela. Vsak zbor ima enaindvajset poslancev.
32. člen
Skupščina občine z odlokom določi volilne enote za volitve v zbore ter koliko poslancev se voli v posamezni volilni enoti.
Postopek v zvezi z volitvami poslancev ter v zvezi z njihovim odpoklicem vodi občinska volilna komisija in volilni odbori.
3. Pristojnosti in delo zborov
33. člen
Družbenopolitični zbor, zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela odločajo o vseh vprašanjih iz pristojnosti občinske skupščine enakopravno na skupnem zasedanju, razen v primerih iz 37. člena, ter o vprašanjih, o katerih se vsi trije zbori na skupnem zasedanju odločijo, da jih bodo v nadaljevanju obravnavali na skupni seji.
34. člen
Ne glede na določbe prejšnjega člena občinska skupščina na skupni seji vseh zborov opravlja vse volitve, imenovanja in razrešitve iz svoje pristojnosti.
V tem primeru poslanci vseh treh zborov glasujejo naenkrat.
35. člen
Skupščina občine:
– sprejema statut občine, odloča o uvedbi postopka za spremembo statuta in sprejema njegove spremembe
– odloča o razpisu občinskega referenduma
– odloča o podelitvi občinskih priznanj
– odloča o sodelovanju z drugimi občinami in z lokalnimi skupnostmi
– določa splošna načela, cilje in smeri razvoja občine
– sprejema plan občine
– sprejema občinski proračun, nadzoruje njegovo uresničevanje in potrjuje zaključni račun ob njegovi izvršitvi
– sprejema poslovnik s katerim podrobneje ureja svoje delo
– sprejema odloke in druge splošne akte
– ustanavlja občinske upravne organe in določa njihovo delovno področje
– opravlja nadzorstvo nad delom svojega izvršnega sveta in občinskih upravnih organov
– opravlja druge zadeve, za katere je pristojna po ustavi, zakonu in po tem statutu.
36. člen
Na skupni seji vseh treh zborov občinska skupščina voli, razrešuje ali glasuje o zaupnici:
– predsednika in podpredsednika občinske skupščine
– predsednika, podpredsednika in člane izvršnega sveta
– funkcionarje občinskih upravnih organov
– druge funkcionarje v skladu z zakonom, statutom in poslovnikom
– imenuje in razrešuje delovna telesa skupščine.
Na skupni seji vseh treh zborov občinska skupščina odloča tudi o:
– podelitvi priznanj in nagrad
– sodelovanju z drugimi občinami – javnih izjavah in protestih
– drugih zadevah, ki jih predlagajo poslanci
– na predlog izvršnega sveta o vprašanjih, o katerih tudi po postopku usklajevanja med zbori ni bilo doseženo soglasje.
37. člen
Vsak zbor skupščine občine samostojno:
– voli in razrešuje predsednika in podpredsednika zbora
– odloča o verifikaciji mandatov poslancev
– odloča o mandatno imunitetnih zadevah poslancev v zboru
– obravnava druge zadeve, za katere nista pristojna druga dva zbora.
38. člen
Kadar zbori odločajo na skupni seji je ta sklepčna, če je na njej prisotna večina poslancev vsakega zbora, odločitev pa je sprejeta, če je zanjo glasovala večina poslancev občinske skupščine.
Kadar zbori odločajo na skupnem zasedanju, je zasedanje sklepčno, če je na njem prisotna večina poslancev vsakega zbora, odločitev pa je sprejeta, če je zanjo glasovala večina poslancev vsakega zbora.
Kadar posamezni zbor odloča samostojno, je seja zbora sklepčna, če je na njej prisotna večina poslancev zbora, odločitev pa je sprejeta, če je zanjo glasovala večina poslancev zbora.
39. člen
Glasovanje na skupni seji, skupnem zasedanju in na seji posameznega zbora je javno, razen če poslanci odločijo, da je glasovanje tajno.
40. člen
Splošni akt je sprejet, če ga vsi trije zbori sprejmejo v enakem besedilu.
Če splošni akt ni sprejet v enem ali dveh zborih, ali ni sprejet v vseh zborih v enakem besedilu, se izvede usklajevalni postopek. Ta postopek ureja poslovnik o delu skupščine.
41. člen
Skupščina občine ima poslovnik, s katerim podrobneje ureja postopek in način volitev, organizacijo in način svojega dela, pravice in obveznosti poslancev, postopek sprejemanja odločitev in usklajevanja, način ustanavljanja delovnih teles ter druga vprašanja pomembna za delo skupščine ali posameznega zbora.
4. Predsednik in podpredsednik skupščine občine
42. člen
Skupščina občine ima predsednika in podpredsednika, ki sta izvoljena za štiri leta in sta lahko ponovno izvoljena na to funkcijo.
43. člen
Kandidate za predsednika in podpredsednika skupščine lahko predlaga najmanj osem poslancev.
Posamezen poslanec lahko podpre samo en predlog kandidata za predsednika in en predlog kandidata za podpredsednika skupščine občine.
Soglasje predlaganih kandidatov zagotovijo predlagatelji.
44. člen
Volitve predsednika in podpredsednika skupščine občine so tajne in se opravijo na skupni seji zborov. Voli se z glasovnicami.
Za predsednika oziroma podpredsednika skupščine je izvoljen kandidat, ki je dobil večino glasov vseh poslancev skupščine.
Če nihče izmed predlaganih kandidatov ne dobi zadostnega števila glasov, se opravi drugi krog glasovanja med kandidatoma, ki sta dobila največ glasov.
45. člen
Če nihče izmed predlaganih kandidatov ne dobi zadostnega števila glasov tudi po drugem krogu glasovanja, ali če po drugem krogu glasovanja kandidata dobita enako število glasov, se postopek predlaganja ponovi na naslednji skupni seji zborov skupščine, ki mora biti sklicana najkasneje v petnajstih dneh.
46. člen
V drugem krogu glasovanja je izvoljen kandidat, ki je dobil večino glasov vseh poslancev skupščine.
47. člen
Predsednik skupščine občine:
– predstavlja skupščino občine
– sklicuje in vodi skupno sejo skupščine občine
– sklicuje skupno zasedanje vseh zborov skupščine občine
– podpisuje odloke in druge akte, ki jih sprejema skupščine občine
– opravlja druge zadeve v skladu z zakoni in drugimi predpisi
Predsednika v njegovi odsotnosti nadomešča podpredsednik skupščine občine.
5. Predsedstvo skupščine občine
48. člen
Predsednik in podpredsednik skupščine občine ter predsedniki in podpredsedniki zborov sestavljajo predsedstvo skupščine. Pri delu predsedstva enakopravno sodelujeta predsednik izvršnega sveta in sekretar občinske skupščine, vendar nimata pravice glasovanja.
49. člen
Predsedstvo skupščine kot koordinacijski organ zlasti:
– usklajuje delo zborov in delovnih teles skupščine
– skrbi za sodelovanje skupščine občine s Skupščino Republike Slovenije in z drugimi občinami
– skrbi za izvajanje poslovnika
– določa predlog dnevnega reda za skupno sejo in skupno zasedanje zborov občinske skupščine
– obravnava informacije podane s strani predsednika izvršnega sveta in mu predlaga določene ukrepe
– opravlja druge zadeve določene s statutom ali poslovnikom skupščine.
50. člen
O vprašanjih iz pristojnosti skupščine občine odloča predsedstvo, kadar se skupščina med vojno ne more sestati.
Predsedstvo mora v primeru iz prejšnjega, odstavka predložiti sprejete splošne akte v potrditev skupščini, takoj ko se ta lahko sestane.
6. Sekretar skupščine občine in izvršnega sveta
51. člen
Sekretarja skupščine občine in izvršnega sveta (v nadaljevanje sekretar) imenujejo in razrešujejo, zbori na skupni seji na predlog predsednika skupščine in na podlagi mnenja pristojnega delovnega telesa.
Sekretar se imenuje za štiri leta in je lahko ponovno imenovan.
52. člen
Sekretar zlasti:
– organizira in vodi opravljanje nalog, ki so nujne za delo skupščine, predsedstva, zborov in delovnih teles skupščine
– organizira opravljanje nalog, ki so nujne za delo izvršnega sveta
– vodi pripravo gradiv za poslance občinske skupščine in gradiv za izvršni svet
– skrbi za objavo sprejetih aktov
– opozarja na zakonitost dela skupščine in izvršnega sveta
– opravlja druge naloge v skladu s predpisi.
7. Predsedniki in podpredsedniki zborov skupščine občine
53. člen
Vsak zbor skupščine občine ima predsednika in podpredsednika, ki se volita za štiri leta in sta lahko ponovno izvoljena.
54. člen
Postopek izvolitve in razrešitve predsednika in podpredsednika zbora določa poslovnik skupščine.
55. člen
Predsednik zbora sklicuje in vodi seje zbora in sodeluje pri delu predsedstva.
Podpredsednik zbora enakopravno, sodeluje pri delu predsedstva, v primeru odsotnosti predsednika zbora ga nadomešča v vseh njegovih funkcijah.
Predsedniki zborov izmenično vodijo skupno zasedanje zborov občinske skupščine.
8. Delovna telesa skupščine občine
56. člen
Skupščina občine lahko ustanovi svoja stalna ali občasna delovna telesa kot komisije ali odbore, katerih člane izvoli skupščina.
Naloge, način dela in sestava delovnega telesa se določi z odlokom ali sklepom občinske skupščine.
9. Akti skupščine občine
57. člen
Skupščina občine sprejema odloke, planske akte, sklepe, priporočila, stališča, odločbe, obvezne razlage odlokov, statut, poslovnik, dogovore, sporazume, informacije in poročila ter druge zadeve, ki jih uvrsti na dnevni red.
58. člen
Postopek predlaganja, razprave, usklajevanja in sprejemanja odlokov in drugih aktov določa poslovnik skupščine.
59. člen
Sprejem splošnega akta lahko predlagajo:
– vsak poslanec
– posamezen zbor občinske skupščine
– izvršni svet
– predsedstvo občinske skupščine
– delovno telo občinske skupščine.
Če predlagatelj akta ni izvršni svet, mora podati pred obravnavo na skupščini svoje mnenje.
60. člen
Če odlok, katerega predlagatelj je izvršni svet ni sprejet, pa izvršni svet meni, da je njegovo sprejetje nujno, ker bi zaradi nerešenega vprašanja lahko v občini nastala občutna škoda ali bi bilo ogroženo nemoteno opravljanje dejavnosti posebnega javnega pomena, lahko predlaga skupščini, da sprejme odlok o začasnih ukrepih, s katerim naj začasno uredi to vprašanje.
Odlok o začasnih ukrepih je sprejet, če je zanj glasovala večina navzočih poslancev. V veljavi ostane do uveljavitve dokončnega akta, vendar najdlje šest mesecev od dneva, ko je bil uveljavljen.
61. člen
Odlok ali drug akt se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati petnajsti dan po objavi. Samo iz posebno utemeljenih razlogov lahko začne veljati preje ali na dan, ko je bil objavljen.
10. Vključevanje skupščine občine v delo Skupščine Republike Slovenije
62. člen
Skupščina občine in njeni organi sodelujejo s Skupščino Republike Slovenije in njenimi organi, pri tem zlasti dajejo predloge o aktih in o vprašanjih, ki jih obravnava republiška skupščina.
11. Medobčinsko in mednarodno sodelovanje
63. člen
Skupščina občine sodeluje z drugimi občinami na podlagi skupnih interesov po načelu prostovoljnosti.
Skupščina občine sodeluje z lokalnimi skupnostmi v tujini na. podlagi skupnih interesov, upoštevajoč načela zunanje politike Republike Slovenije.
IV. IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE
1. Položaj in pristojnosti
64. člen
Izvršni svet je izvršilni organ skupščine občine. Izvršni svet je v okviru svojih pravic in dolžnosti odgovoren skupščini občine za:
– družbenoekonomsko stanje v občini
– izvrševanje zakonov in drugih predpisov
– izvajanje določene politike in splošnih aktov, ki jih sprejme skupščina občine
– delo občinskih upravnih organov.
65. člen
Izvršni svet zlasti:
– izdaja odredbe za izvrševanje občinskih odlokov
– predlaga skupščini izdajo odlokov in drugih splošnih aktov
– določa predlog občinskega proračuna in zaključenega računa o izvršitvi občinskega proračuna
– odloča o uporabi proračunske rezerve
– sprejema ukrepe za zaščito, in reševanje ljudi ter materialnih: dobrin ob naravnih nesrečah, v izrednih razmerah in v vojni
– predlaga ustanovitev ali ukinitev posameznega občinskega organa
– usklajuje in usmerja delo občinskih upravnih organov
– odloča o sporih o pristojnosti med občinskimi upravnimi, organi in o izločitvi predstojnika občinskega upravnega organa
– predlaga ukrepe za izboljševanje organizacije, za racionalizacijo ter posodobitev dela občinskih upravnih organov
– ustanavlja delovna telesa za opravljanje nalog z njegovega delovnega področja.
– daje soglasje k imenovanju upravnih delavcev s posebnimi pooblastili
– opravlja tudi druge zadeve v okviru svoje pristojnosti.
2. Sestava, volitve in delo izvršnega sveta
66. člen
Izvršni svet sestavljajo predsednik, podpredsednik in določeno število članov.
67. člen
Kandidata za predsednika izvršnega sveta (mandatarja) lahko predlaga najmanj osem poslancev skupščine občine, posamezen poslanec lahko predlaga le enega kandidata.
Soglasja predlaganih kandidatov zagotovijo predlagatelji.
68. člen
Kandidat za predsednika izvršnega sveta predstavi svoj program. Poslanci na skupni seji vseh zborov izvolijo mandatarja s tajnim glasovanjem.
Za mandatarja je izvoljen, kandidat, ki je dobil večino glasov vseh poslancev skupščine.
Če v prvem krogu nihče od kandidatov rte dobi potrebne večine, še glasovanje ponovi med kandidatoma, ki sta dobila največ glasov.
69. člen
Če tudi po drugem krogu glasovanja nihče od kandidatov ne dobi zahtevane večine glasov, se. postopek predlaganja ponovi na naslednji seji skupščine, ki mora biti sklicana najkasneje v petnajstih dneh.
70. člen
V drugem krogu glasovanja je izvoljen kandidat, ki je dobil večino glasov vseh poslancev skupščine.
71. člen
Mandatar predlaga število in področja dela posameznih članov izvršnega sveta. Predlaga šef toliko kandidatov, kolikor članov se voli.
72. člen
Volitve predsednika, podpredsednika in članov izvršnega sveta so tajne in se opravijo na skupni seji vseh zborov.
Glasuje se o listi kandidatov kot celoti.
73. člen
Lista kandidatov je izvoljena, če je dobila večino glasov vseh poslancev.
74. člen
Izvršni svet se voli za štiri leta, posamezni člani so lahko ponovno izvoljeni na isto funkcijo.
75. člen
Če mandatarjev predlog ni dobil zadostne podpore, lahko isti mandatar samo še na naslednji skupni seji predlaga kandidate za člane izvršnega sveta.
Če tudi na naslednji seji izvršni svet ni izvoljen, se ponovi postopek volitev mandatarja.
76. člen
Predsednik, izvršnega sveta vodi in usklajuje delo v izvršnem svetu, predstavlja izvršni svet, sklicuje in vodi seje izvršnega sveta, skrbi za izvajanje sklepov izvršnega sveta, podpisuje akte, ki jih izdaja izvršni svet in opravlja druge naloge v skladu s tem statutom, odlokom občinske skupščine in poslovnikom o delu izvršnega sveta,
Predsednik izvršnega sveta je odredbodajalec za izvrševanje občinskega proračuna, lahko pa za to pooblasti koga izmed članov izvršnega sveta.
Če je predsednik izvršnega sveta odsoten, ga nadomešča v vseh pravicah in dolžnosti podpredsednik.
77. člen
Predsednik izvršnega,sveta predlaga imenovanje predstojnikov občinskih upravnih organov.
O posameznih kandidatih poda mnenje komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve.
Predstojnike imenuje in razrešuje občinska skupščina, glasovanje je javno, predstojnik pa je imenovan, če je dobil večino glasov vseh poslancev.
78. člen
Izvršni svet odloča o vprašanjih iz svoje pristojnosti na seji.
Izvršni svet veljavno sklepa, če je na seji prisotna večina članov, odloča pa z večino glasov vseh članov.
79. člen
Izvršni svet lahko za uresničevanje svojih nalog ali kot pomoč, ustanovi delovna telesa.
80. člen
Člani izvršnega sveta se morajo udeleževati sej zborov občinske skupščine in njenih delovnih teles in so dolžni dajati mnenja k osnutku predpisov ter dajati odgovore na vprašanja s svojega delovnega področja.
Vsak član izvršnega sveta je osebno odgovoren za svoje delo in za delo ter odločitve izvršnega sveta.
81. člen
Za namen izvrševanja zakonskih in drugih pristojnosti izvršnega sveta so mu podjetja, druge organizacijske oblike in državni organi na njegovo zahtevo dolžni dati podatke o vprašanjih iz njihovega delovnega področja.
82. člen
Če izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti izvajanja določene politike ali izvrševanja splošnega akta skupščine občine, ki je predlagan za sprejem, ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, če ne bo sprejet splošni akt, katerega sprejem predlaga sam, lahko postavi vprašanje zaupnice.
83. člen
Vsak zbor skupščine občine lahko na predlog najmanj štirih poslancev v zboru postavi vprašanje zaupnice izvršnemu svetu.
Nezaupnica je izglasovana le tako, da na predlog najmanj štirje poslancev občinska skupščina z večino glasov vseh poslancev izvoli novega mandatarja. S tem je dotedanji predsednik izvršnega sveta razrešen, izvršni svet pa mora opravljati tekoče posle do prisege novega izvršnega sveta.
Glasovanje o nezaupnici je tajno.
84. člen
Izvršni svet lahko kolektivno odstopi, odstopi pa lahko tudi posamezen član izvršnega sveta.
Odstop predsednika ali večine članov ima za posledico odstop celotnega izvršnega sveta.
Posamezen član izvršnega sveta ima pravico svoj odstop obrazložiti.
85. člen
Če odstopi predsednik ali večina članov izvršnega sveta, ali jim je bila izglasovana nezaupnica, opravljajo svojo funkcijo do izvolitve novega izvršnega sveta.
V vseh teh primerih velja za dan razrešitve dan izvolitve novega izvršnega sveta.
86.. člen
Izvršni svet ima poslovnik, s katerim podrobneje uredi vsa vprašanja v zvezi z organizacijo in načinom svojega dela.
V. OBČINSKI UPRAVNI ORGANI
1. Položaj in naloge občinskih upravnih organov
87. člen
Občinski upravni organi v okviru svojih pristojnosti zlasti:
– izvajajo, določeno politiko in izvršujejo zakone in splošne akte skupščine in izvršnega sveta
– odločajo v upravnih postopkih
– pripravljajo splošne akte in opravljajo druge strokovne zadeve
– opravljajo druge upravne zadeve določene z ustavo in zakoni ter odloki.
88. člen
Skupščina občine z odlokom ustanovi občinske upravne organe kot sekretariate, oddelke, uprave, in druge organizacijske oblike. Z odlokom določa njihovo delovno področje.
VI. JAVNOST DELA SKUPŠČINE OBČINE IN NJENIH ORGANOV
89. člen
Seje zborov, delovnih teles skupščine občine, izvršnega sveta in drugih organov so javne.
Način zagotavljanja javnosti dela urejata poslovnik skupščine občine in poslovnik izvršnega sveta.
VII. OBČINSKA PRIZNANJA
90. člen
Skupščina občine lahko zaslužnim občanom in drugim posameznikom ter pravnim osebam podeljuje in odvzema občinska priznanja, in naziv častnega občana.
Vrste, pogoje in način podeljevanja priznanj in nagrad ter nazivov določi skupščina občine z odlokom.
VIII. SPREMEMBE STATUTA OBČINE
91. člen
Predlog za spremembo ali dopolnitev statuta lahko dajo vsi, ki imajo po tem statutu možnost predlagati sprejem splošnega akta skupščine.
92. člen
O pobudi, da se začne postopek za spremembo statuta odloča skupščina občine na skupni seji vseh zborov.
Pristojna komisija oziroma upravni organ pripravi osnutek sprememb in dopolnitev statuta.
Osnutek sprememb in dopolnitev da občinska skupščina v javno razpravo, nato predlagatelj pripravi predlog sprememb in dopolnitev statuta.
Sprememba statuta je sprejeta, če je zanjo glasovala večina vseh poslancev občinske skupščine.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
93. člen
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut občine Litija (Uradni list SRS, št. 28/83 in 16/87), členi 8. do 13. Odloka o volitvah v zbore Skupščine občine Litija (Uradni list SRS, št. 2/90) in Odlok o volitvah predsednika in podpredsednika skupščine občine Litija, predsednikov in podpredsednikov zborov, predsednika in članov izvršnega sveta ter imenovanju funkcionarjev občinskih upravnih organov (Uradni list RS, št. 12/90 in 20/90).
94. člen
Ta statut je sprejet, ko je zanj glasovala večina poslancev občinske skupščine, veljati pa začne petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 013-1/92
Litija, dne 10. decembra 1992.
Predsednik
Skupščine občine Litija
Mirko Kaplja l. r.
