Uradni list

Številka 50
Uradni list RS, št. 50/1992 z dne 16. 10. 1992
Uradni list

Uradni list RS, št. 50/1992 z dne 16. 10. 1992

Kazalo

2321. Programske zasnove za območje stanovanjske obrtne cone v naselju Lenart (območje O-1 in S-6), stran 2912.

Na podlagi 4. člena Odloka o pristojnostih in načinu dela Skupščine občine Lenart (Uradni list SRS, št. 1-54/ 90) in 2. člena Zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48-2309/90), v skladu z družbenim planom občine Lenart za obdobje 1986-1990 (Uradni list SRS, št. 42-1837/87, 24-1372/88 in 3-199/90) je Skupščine občine Lenart ha seji Družbenopolitičnega zbora, Zbora krajevnih skupnosti in Zbora združenega dela, dne 27. junija in 23. julija 1991 sprejela
PROGRAMSKE ZASNOVE
za območje stanovanjsko obrtne cone v naselju Lenart
(območje O-1 in S-6)
kot sestavni del (točka 4.7.7.15) družbenega plana občine Lenart za obdobje 1986-1990.
1. Opredelitev ureditvenega območja Obravnavano območje je opredeljeno v dolgoročnem planu občine Lenart za obdobje 1986-2000 kot območje namenjeno za stanovanjsko izgradnjo in obrtno dejavnost. Programska zasnova obravnava cono S-6 in O-l ter meri 11 ha 15a 97m2.
Predvidena obrtna in stanovanjska cona se nahaja severno od središča mesta ob Partizanski cesti. Na območju je obstoječa razpršena stanovanjska gradnja in kmetije.
2. Tehnološki pogoji in omejitve za gradnjo Glede na seizmološko karto za 100 let spada obravnavano območje v max. opažene intenzitete VIII. stopnje po MCS lestvici. Gradbene objekte bo zato potrebno dimenzionirati in izvajati tako, kakor je predpisano za navedeno stopnjo potresne jakosti.
Na območju občine Lenart, ki ima bolj celinsko podnebje, je maksimum padavin poleti. Najbližja meteorološka postaja je v Zg. Ščavnici. Po 30-letnih izmerah je bila povprečna letna količina padavin 604,2mm.
Hidrološka lastnost tal se odraža v globini podtalnice, odnosno otežuje pri visokem nivoju podtalnice izgradnjo kletne etaže, odvod fekalnih in meteornih vod.
Srednje poletne temperature so visoke (17-20°), zime pa dokaj hladne.
3. Organizacija dejavnosti
Na obravnavanem območju se danes nahajajo individualni stanovanjski objekti, gospodarska poslopja in kmetije. Na prostih površinah je predvidena izgradnja individualnih objektov ter kombinacije individualnih stanovanjskih objektov z obrtno delavnico, za manj hrupno proizvodno obrt.
V teh delavnicah je predvidena mirna storitvena in proizvodna obrtna dejavnost.
4. Infrastrukturna omrežja, objekti in naprave
4.1. Kanalizacija
Obravnavano območje nima urejene kanalizacije. Odvajanje odplak se rešuje preko greznic in ponikovalnic.
Za naselje s predvidenimi dejavnostmi se mora zgraditi sekundarno kanalizacijsko omrežje z navezavo na kolektor v Cmureški cesti in z navezavo na gravitacijski kolektor stanovanjskega naselja zahodno od Partizanske ceste, proti centralni čistilni napravi.
4.2. Vodovod
Naselje ima delno urejeno vodovodno omrežje. V trasi Partizanske ceste poteka do novega, individualnega stanovanjskega naselja cevovod PVC Ø 160, v trasi Cmureške ceste pa poteka cevovod LŽ Ø 80. Novogradnja se bo oskrbovala iz obstoječega vodovodnega sistema in se bo nanj tudi navezovala.
Del obstoječega cevovoda, ki poteka preko predvidene novogradnje, se opusti. (Razvidno iz situacije komunalnih naprav.)
Pri hidravličnem dimenzioniranju novega vodovodnega omrežja je poleg sanitarne vode potrebno zagotoviti še vodo za gašenje požarov. Celoten vodovodni sistem mora imeti ustrezno število hidrantov, kar mora biti v skladu s Pravilnikom o tehničnih normativih za zunanje in notranje hidrantno omrežje (Uradni list SFRJ, št. 44/83).
4.3. Električno omrežje
Na obravnavanem območju je trafo postaja, ki napaja obstoječe hiše z električno energijo. Preko območja poteka razvejano nizkonapetostno omrežje 20 kV in 35 kV daljnovod.
Zaradi novogradnje se nizkonapetostni vodi tam, kjer potekajo nad predvideno pozidavo, kablirajo. Prav tako se prestavi 35 kV daljnovod v koridor, v katerem je že 20 k V daljnovod.
Obstoječa trafo postaja se mora rekonstruirati in povečati oskrbovalno moč.
4.4. Ogrevanje
Ogrevanje predvidenih objektov bo individualno, na trda ali tekoča goriva.
Uporablja se lahko visokokaloričen premog ali tekoča goriva, pri čemer je treba zagotoviti, da se kvaliteta zraka ne poslabša.
4.5. PTT omrežje
V Lenartu je delno urejeno PTT omrežje, ki zadostuje obstoječemu stanju. Za potrebe predvidene novogradnje se mora PTT omrežje dograditi, za kar se naročijo projekti priključitve pri PTT podjetju.
4.6. Odvoz odpadkov
Zbiranje odpadkov v Lenartu izvaja za to registrirano podjetje, ki bo skrbelo tudi za odvoz odpadkov v predvidenem naselju.
4.7. Vodnogospodarska ureditev
Obstoječi potočki na obravnavanem območju se bodo regulirali in uredili v skladu s predvideno novogradnjo ter se vodili v Velko.
5. Usmeritve za urbanistično oblikovanje
Novi objekti naj bodo načrtovani v gradbenih linijah, ki so paralelne z obstoječimi objekti in cestami.
Predvideni stanovanjski objekti naj bodo enotno oblikovani, etažnost P + M za stanovanjske objekte in za obrtne delavnice. Stanovanjski individualni objekti se lahko locirajo kot prostostoječi objekti ali kot objekti v nizu. Objekti za stanovanje + obrt naj bodo na vsaki posamezni parceli postavljeni tako, da s svojo tlorisno dispozicijo tvorijo obliko črke L in tako v dvoriščnem delu dajejo večje možnosti za manipulacijo vozil in obenem zapirajo proizvodni prostor (hrupni del) navzven.
Vsem objektom je urediti dostope in dovoze.
Prometno se objekti ob Partizanski cesti, ki je regionalna cesta, ne napajajo direktno, ampak preko vzporednih uličic iz notranjosti območja. Priključki iz ostalih obstoječih cest so lahko direktni.
6. Usmeritve za krajinsko oblikovanje Krajinsko okolje danes ustvarjajo kmetijske površine, travniki in sadovnjaki ob že obstoječih objektih. Vegetacija se pojavlja v strnjenih enotah – skupinah dreves in grmičevja, predvsem na vzhodnem delu zazidave, ali pa kot posamezna drevesa ob hišah. Na vzhodni strani območja je relief močno razgiban.
Pred gradnjo je potrebno zagotoviti varstvo plodnih tal, kar pomeni, da se pred gradnjo odgrne živi del plodne zemlje in ustrezno deponira. Prav tako je čim več ohraniti obstoječo vegetacijo, oziroma jo vključiti v zazidavo.
Pri oblikovanju objektov je zagotoviti kontinuiteto značilne arhitekture tega krajinskega okolja, da bi se objekti čim bolje vključili v izraz in merilo krajine. Pri odprtem prostoru pa je potrebno zagotoviti enotno zasaditev predvrtov, ograj in druge eventualne opreme. V soseski je zaželeno, da se zagotovi tudi del javne površine za otroško igro.
7. Usmeritev za izboljšanje in varovanje bivalnega okolja
Območje predvidene stanovanjske in obrtne cone uvrščamo po »Odloku o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa za posamezna območja naravnega in bivalnega okolja ter za bivalne prostore« v IV. stopnjo zahtevnosti pred hrupom.
Po tej stopnji zahtevnosti je max. dovoljena raven hrupa 60 dB (A) podnevi in 50 dB (A) ponoči.
Projekt za graditev objektov obrti mora zagotavljati pogoje, potrebne za varstvo zraka pred onesnaževanjem.
Potrebne ukrepe za varstvo okolja glede hrupa, onesnaženosti zraka in podobnega bo natančneje opredelil Zavod za zdravstveno varstvo Maribor.
8. Zasnova zaporednosti gradnje
Etapnost izgradnje je odvisna od posameznih investitorjev. V prvi fazi je potrebna izgradnja komunalne in cestne infrastrukture, v drugi fazi pa objektov.
9. Ta programska zasnova začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 004-1/90
Lenart, dne 24. julija 1991.
Predsednik
Skupščine občine Lenart
Jože Škrlec l. r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti