Uradni list

Številka 39
Uradni list RS, št. 39/1992 z dne 7. 8. 1992
Uradni list

Uradni list RS, št. 39/1992 z dne 7. 8. 1992

Kazalo

1947. Sklep o normativih in standardih za opravljanje izobraževalne dejavnosti v višjem in visokem šolstvu, stran 2472.

Na podlagi 64. člena zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/ 91-1) je Vlada Republike Slovenije na 14. seji 24. julija 1992 sprejela
SKLEP
o normativih in standardih za opravljanje izobraževalne dejavnosti v višjem in visokem šolstvu
I
S tem sklepom se določajo normativi in standardi kot podlaga za sistemizacijo delovnih mest v visokošolskem zavodu in določitev obsega sredstev dohodka ter materialnih stroškov za izvedbo izobraževalnih programov za redni študij.
A. ELEMENTI ZA SISTEMIZIRANJE DELOVNIH MEST
1. Delo pedagoških delavcev
Visokošolska dejavnost integralno vključuje in obsega vse oblike in vsebine dela (tako pedagoškega) kot tudi temeljnega znanstveno raziskovalnega oziroma umetniškega, potrebnega za spremljanje razvoja stroke in vzdrževanje osebne strokovne kontinuitete), ki jih opravijo visokošolski zavod oziroma pedagoški delavci v polnem delovnem času, in sicer:
– predavanja, seminarji, seminarske in druge oblike teoretskih vaj, lektorske vaje, laboratorijske in klinične vaje, individualno umetniško delo in usposabljanje, sprejemni izpiti, preizkus usposobljenosti in umetniške nadarjenosti, izpiti, diplome (višješolske in visokošolske), seminarske naloge, nastopi, hospitacije, terensko delo, konzultacije, govorilne ure, priprava učbenikov ali skript, spremljanje stroke, sodelovanje na strokovnih in znanstvenih srečanjih ter drugo raziskovalno delo, ki je vezano na pedagoški proces.
Za izvajanje študijskih programov mora imeti visokošolski zavod 2/3 redno zaposlenih pedagoških kadrov.
Osnova za opredelitev delovnih mest in potrebnega števila pedagoških delavcev je študijski program z učnim načrtom ter število vseh redno vpisanih študentov oziroma število redno vpisanih študentov v posamezen letnik.
1.1. Element za sistemizacijo delovnih mest učiteljev je tedensko število ur predavanj in seminarjev v času trajanja organiziranega pouka v skladu z zakonom v naslednjem obsegu:
a) za redne profesorje, izredne profesorje in docente:
– 6 ur predavanj tedensko, kjer je v letniku oziroma pri predmetu do 120 študentov,
– 5 ur predavanj tedensko, kjer je v letniku oziroma pri predmetu nad 120 do 400 študentov,
– 4 ure predavanj tedensko, kjer je v letniku oziroma pri predmetu nad 400 študentov.
b) za višje predavatelje:
– 8 ur predavanj tedensko, kjer je v letniku oziroma pri predmetu do 120 študentov,
– 7 ur predavanj tedensko, kjer je v letniku oziroma pri predmetu nad 120 do 400 študentov
– 6 ur predavanj tedensko, kjer je v letniku oziroma pri' predmetu nad 400 študentov.
c) V to kvoto lahko visokošolski učitelj vključi tudi seminar v skladu s predmetnikom," vendar ne več kot eno skupino v semestru.
d) Visokošolski zavod lahko ob učitelju, starejšemu od 60 let, tri leta pred njegovo upokojitvijo sistemizira še eno delovno mesto učitelja. Ministrstvo za šolstvo in šport lahko odobri, takšno sistemizacijo le na podlagi pisne izjave učitelja o nameravani upokojitvi.
e) Število delovnih mest učiteljev telesne vzgoje se določi glede na število redno vpisanih študentov na univerzi in sicer tako, da se na 600 študentov sistemizira 1 delovno mesto.
1.2. Element za sistemizacijo delovnih mest drugih pedagoških delavcev je tedensko število ur vaj v času trajanja organiziranega pouka v obsegu:
a) za asistente 10 ur vaj:
Delovna mesta asistentov se sistemizirajo v povezavi s številom učiteljev (1 učitelj – 1. asistent) ter številom skupin in sicer:
– seminarske oziroma teoretske vaje: 1 asistent na 10 ur vaj tedensko, v skupinah po 30 študentov;
– laboratorijske vaje: 1 asistent na 10 ur vaj tedensko v skupinah po 15 študentov.
V kvoti sistemiziranih asistentskih delovnih mest se upoštevajo tudi stažisti asistenti in novi raziskovalci, ki sodelujejo v pedagoškem procesu v obsegu najmanj 3 ure vaj tedensko;
b) za učitelja tujega jezika, učitelja veščin ali lektorja 9 ur predavanj ali vaj;
Delovno mesto učitelja ali lektorja se sistemizira na 9 ur tedensko v skupini 30 študentov; za vsako nadaljnjo skupino 30 študentov pri istem učitelju oziroma lektorju se število ur poveča za 50%;
c) v višješolskih programih se delovno mesto asistenta sistemizira na 12 ur vaj tedensko;
d) za strokovne sodelavce 16 ur vaj;
V višješolskih ali visokošolskih programih se delovno mesto strokovnega sodelavca sistemizira na 16 ur vaj tedensko;
e) za laborante 21 ur vaj;
Eno delovno mesto laboranta in drugih tehničnih sodelavcev z višjo izobrazbo se sistemizira na dve delovni mesti asistentov.
2. Druga dela
2.1. Poslovodna dela
Za vodstvena dela, upravno-administrativna, računovodska in druga dela, ki ne predstavljajo neposrednega izvajanja pedagoškega procesa, se sistemizirajo delovna mesta glede na velikost in naloge zavoda, pri čemer sredstva za plače teh delavcev ne morejo presegati 9% sredstev za plače pedagoških delavcev.
Visokošolskemu učitelju, ki je imenovan za dekana, prodekana za študijske zadeve ali predstojnika oddelka, ki je organizacijska enota zavoda in ima pooblastila v pravnem prometu, se šteje polovična letna urna obremenitev kot polna obremenitev.
Predlog sistemizacije delovnih mest z dejansko zasedbo upravno-administrativnih, računovodskih in ostalih delavcev na posameznem visokošolskem zavodu oblikuje dekan in jo predloži v potrditev Ministrstvu za šolstvo in šport.
2.2. Knjižnica
Knjižnični delavec z visoko ali višjo strokovno izobrazbo se sistemizira za poln delovni čas glede na število študentov:
do 120 študentov 1 knjižnični delavec
nad 120 do 400 študentov 2 knjižnična delavca nad 400 do 1000 študentov 3 knjižnični delavci nad 1000 študentov 4 knjižnični delavci
Nadaljnje število knjižničnih delavcev se sistemizira na tistih visokošolskih zavodih, kjer je več kot 40.000 knjižnih enot.
Za vsakih nadaljnjih 20.000 enot se sistemizira dodatno delovno mesto knjižničnega delavca. V knjižne enote se ne všteva arhivsko gradivo.
Knjižnica mora biti odprta najmanj 8 ur na dan najmanj 5 dni v tednu. Če je odprta krajši čas, se sistemizira delavec z ustreznim krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa.
2.3. Visokošolski zavod sistemizira za opravljanje tehnično vzdrževalnih del najmanj enega in ne več kot 3 delavce z zahtevano srednjo strokovno izobrazbo IV. stopnje. Predlog števila delovnih mest oblikuje dekan, pri čemer upošteva površino, konfiguracijo zgradb in število študentov in ga predloži v potrditev Ministrstvu za šolstvo in šport.
2.4. Visokošolski zavod sistemizira na 900 m2 neto talne hišne, čistilne površine eno delovno mesto snažilke z zahtevano I. stopnjo izobrazbe.
3.
Pri izračunu števila delovnih mest po opredeljenih normativih se uporablja zaokrožitev na najbližje celo število.
Posamezno delovno mesto se sistemizira, če je dejanska povprečna tedenska obremenitev najmanj 2/3 normativne obremenitve.
Dejanska povprečna tedenska obremenitev posameznika ne sme presegati 4/3 normativne obremenitve oziroma z zakonom določenega neposrednega izobraževalnega dela s študenti.
4. Skupne naloge univerz
Za delovanje rektoratov univerz in strokovnih služb ter uresničevanje z zakonom določenih nalog se zagotavljajo sredstva na osnovi programa dela. Predlog sistemizacije delovnih mest z dejansko zasedbo oblikuje rektor in jo predloži v potrditev Ministrstvu za šolstvo in šport.
Visokošolskemu učitelju, ki je imenovan za rektorja, se šteje tretjinska tedenska urna obremenitev kot polna obremenitev.
Visokošolskemu učitelju, ki je imenovan za prorektorja, se šteje polovična tedenska urna obremenitev kot polna obremenitev.
B. NORMATIVI ZA IZVAJANJE ŠTUDIJSKIH PROGRAMOV
1. Visokošolski zavod prične z izvajanjem dodiplomskega študijskega programa, če je v 1. letnik posameznega programa vpisanih vsaj 30 študentov.
Izvajanje izobraževalnega programa z manjšim številom študentov (pod 30) lahko na usklajen predlog univerz odobri Vlada Republike Slovenije. Tak program lahko izvaja le en visokošolski zavod.
2. Najvišje možno število predmetov v posameznem letniku (pred delitvijo v smeri) je omejeno na največ 8 predmetov in do 10 predmetov po delitvi v smer. Izbirni predmeti so praviloma v zadnjem semestru študija, razen tedaj, če se le-ti izvajajo na drugih visokošolskih zavodih kot obvezni predmeti.
3. V izjemnih primerih, kadar je število študentov pri. posameznem predmetu večje od 240, je možno po predhodni odobritvi Ministrstva za šolstvo in šport izvajanje predavanj v večjih skupinah.
4. V skupinah izbirnih predmetov je pri posameznem predmetu lahko tudi manjše število študentov v skupini, vendar ne manj kot 10.
5. Teoretske oziroma seminarske vaje se izvajajo v skupinah z najmanj 30 študenti; če je turnusov več, mora biti v zadnji skupini najmanj 20 študentov.
Hospitacije na pedagoških študijskih smereh in lektorske vaje na filoloških študijskih smereh se izvajajo v skupinah z najmanj 15 študenti; če je turnusov več mora. biti v zadnji skupini najmanj 10 študentov.
Laboratorijske – eskperimentalne vaje se izvajajo v skupinah z najmanj 15 študenti; če je turnusov več mora biti v zadnji skupini najmanj 10 študentov. V skupini je lahko tudi manj študentov, vendar le, če tako določajo posebni predpisi.
C. ELEMENTI ZA MATERIALNE STROŠKE IN DRUGA SREDSTVA
1. Elementi za določitev obsega materialnih stroškov
Elementi za določitev obsega materialnih stroškov na posamezen visokošolski zavod:
1.1. Fiksni materialni stroški a) Stroški vezani na vpisanega študenta: I. kategorija: študijski programi pretežno družboslovne usmeritve... 6 točk na študenta.
V tej kategoriji so:
1. Fakulteta za družbene vede
2. Ekonomska fakulteta
3. Pravna fakulteta
4. Ekonomsko poslovna fakulteta Maribor
5. Fakulteta za organizacijske vede Kranj
6. Visoka pravna šola Maribor
7. Visoka šola za socialno delo
8. Višja upravna šola Ljubljana
II. kategorija: študijski programi pretežno pedagoške in delno družboslovne usmeritve... 20 točk na študenta.
V tej kategoriji so:
1. Filozofska fakulteta
2. Pedagoška fakulteta Ljubljana
3. Pedagoška fakulteta Maribor
4. Višja tehniška varnostna šola
5. Visoka pomorska in prometna šola Piran
6. Umetniške akademije
III. kategorija: študijski program naravoslovno tehnične usmeritve... 60 točk na študenta.
V tej kategoriji so:
1. BTF – Agronomija
2. BTF – Biologija
3. BTF – Gozdarstvo
4. BTF – Lesarstvo
5. BTF – Živilska tehnologija
6. FNT – Kemijsko izobraževanje in informatika
7. FNT – Matematika in mehanika 8. FNT – Farmacija
9. FNT – Fizika
10. FNT – Kemija in kemijska tehnologija
11. FNT – Montanistika
12. FNT – Tekstilna tehnologija
13. Fakulteta za elektrotehniko in računalništvo
14. FAGG – Gradbeništvo in geodezija
15. FAGG – Arhitektura
16. Fakulteta za strojništvo
17. Fakulteta za šport
18. TF Maribor – Elektrotehnika, računalništvo in informatika
19. TF Maribor – Gradbeništvo
20. TF Maribor – Kemijska tehnologija
21. TF Maribor – Strojništvo
22. Visoka kmetijska šola v Mariboru
23. Višja šola za zdravstvene delavce.
IV. kategorija: študijski programi medicinske in podobnih usmeritev... 80 točk na študenta. V tej kategoriji so:
1. Medicinska fakulteta
2. Veterinarska fakulteta
3. BTF – Živinoreja.
b) Stroški, vezani na diplomsko delo:
Stroški, vezani na visokošolske diplomante, enotno po 100 točk na diplomanta. Stroški vezani na višješolske diplomante, enotno po 35 točk na diplomanta.
Dodatni stroški, vezani na izdelavo diplomskih del s področja naravoslovno-tehničnih usmeritev:
diplomsko delo v visokošolskem študiju... 300 točk,
diplomsko delo v višješolskem študiju... 150 točk.
c) Stroški za strokovno usposabljanje in drugi podobni stroški pedagoških delavcev, ki sodelujejo v pedagoškem procesu... 170 točk na sistemiziranega in dejansko zaposlenega pedagoškega delavca (visokošolski učitelji in sodelavci).
d) Stroški, vezani na nabavo literature... 20 točk na vpisanega študenta.
e) Stroški, vezani na izdajanje skript in učbenikov za študente... 10 točk na vpisanega študenta.
f) Stroški, vezani na izvajanje pedagoškega procesa na terenu... 18 točk na terenski dan, ki šteje 5 ur vaj.
Vrednost točke za materialne stroške (opredeljene pod 1.1.) se določa glede na global sredstev.
1.2. Stroški, vezani na šolski prostor
Stroški ogrevanja, poraba električne energije in vode, ki so vezani na šolski prostor, so opredeljeni v odvisnosti od normirane velikosti šolskega prostora v posameznih usmeritvah in sicer:
I. kategorija: študijski programi pretežno družboslovne usmeritve – v tej kategoriji so visokošolski zavodi, opredeljeni pod točko l.l.a./I., povprečno 7,6m2 na vpisanega študenta.
II. kategorija: študijski programi pretežno pedagoške in umetniške usmeritve – v tej kategoriji so visokošolski zavodi, opredeljeni pod točko l.l.a./II., povprečno 9m2 na vpisanega študenta.
III. kategorija: študijski programi pretežno naravoslovno tehniške usmeritve – v tej kategoriji so visokošolski zavodi, opredeljeni pod točko l.l.a./III., povprečno 15m2 na vpisanega študenta.
IV. kategorija: študijski programi umetniške-usmeritve (ALU, AG, AGRFT), Medicinska fakulteta, Veterinarska fakulteta ter Fakulteta za šport povprečno 20 m2 na vpisanega študenta.
V izračunu stroškov na zavod se upošteva naslednja normirana poraba:
– za ogrevanje 131KWh/m2 (II. klimatska cona)
– za električno energijo 39 KWh/m
– za vodo 2,2m3/m2 po cenah, ki jih objavlja Zavod Republike Slovenije za statistiko.
2. Druga sredstva Investicije v stavbe:
Sredstva za investicije v prostor se oblikujejo v proračunu Republike Slovenije in se uporabljajo po nacionalno dogovorjenem vrstnem redu.
2. Amortizacija:
Amortizacijski stroški se vračunajo po minimalnih z zakonom predpisanih stopnjah od vrednosti osnovnih sredstev opreme in nepremičnin, potrebnih za izvedbo pedagoškega procesa, ki jo izkazuje knjigovodstvo visokošolskega zavoda na dan 31. 12. preteklega leta.
2.1. 75% amortizacije nepremičnin je združeno na univerzi in se uporablja na osnovi razpisa. Ostanek se nameni za obnovo prostorov na visokošolskih zavodih. S sredstvi razpolaga vsak visokošolski zavod sam.
2.2. 60% sredstev amortizacije opreme se nameni visokošolskim zavodom in sicer polovico za vzdrževanje opreme, polovico za lastne nabave; preostanek sredstev se združi v republiki in se uporablja na osnovi razpisa.
3. Obštudijska dejavnost
Za uresničevanje obštudijskih dejavnosti študentov se nameni 0,5% globala sredstev, namenjenih visokemu šolstvu. Od tega se 0,2% sredstev nakaže univerzi, ki jih razdeli na osnovi programa obštudijskih dejavnosti članic, 0,3% pa članicam sorazmerno številu študentov.
4. Financiranje delovanja posebnih enot – ki je nujno za izvajanje pedagoškega procesa na nekaterih področjih (npr. agroživilstvo, naravoslovje) in programov nacionalnega pomena se opredeli v skladu s tendencami razvoja na teh področjih, financira pa se predvsem s sredstvi iz drugih virov (in ne samo s področja vzgoje in izobraževanja) oziroma zainteresiranih področij.
II
Ekonomski fakulteti v Ljubljani in Ekonomsko poslovni fakulteti v Mariboru se do izteka izvajanja zaporednega višješolskega oziroma visokošolskega študija obračunajo le materialni stroški, vezani na diplomanta visokošolskega študija.
III
Z dnem uveljavitve tega sklepa se prenehajo uporabljati Enotne osnove standardov in normativov za opravljanje vzgojnoizobraževalne dejavnosti v višjem in visokem šolstvu (Poročevalec Izobraževalne skupnosti Slovenije, letnik VIL, št. 2), razen za izvajanje tistih študijskih programov, ki še niso oblikovani v skladu s sklepom Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije o financiranju visokošolskega izobraževanja glede na trajanje in urni obseg študijskih programov (Uradni list Republike Slovenije, št. 23/91).
IV
Sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 392-02/91-3/19-8
Ljubljana, dne 24. julija 1992.
Vlada Republike Slovenije
Predsednik
dr. Janez Drnovšek l. r.

AAA Zlata odličnost