Uradni list

Številka 23
Uradni list RS, št. 23/1992 z dne 15. 5. 1992
Uradni list

Uradni list RS, št. 23/1992 z dne 15. 5. 1992

Kazalo

1232. Odlok o obrambnih načrtih, stran 1801.

Na podlagi 2. točke 36. člena zakona o obrambi in zaščiti (Uradni list Republike Slovenije, št. 15/91) izdaja Vlada Republike Slovenije
ODLOK
o obrambnih načrtih
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Z obrambnimi načrti se zagotavlja organiziran prehod iz mirnodobnih v vojne razmere ter načrtujejo naloge, organizacijo, sile, sredstva, ukrepe in postopke za obrambo in delo v vojni.
2. člen
Obrambne načrte izdelujejo država, občine oziroma širše lokalne skupnosti (v nadaljnjem besedilu: občine) ter podjetja, zavodi in druge organizacije, katerih dejavnost je po odločitvi Vlade Republike Slovenije posebnega pomena za obrambo in zaščito.
Ostala podjetja, zavodi in druge organizacije načrtujejo za vojno izvrševanje nalog v obsegu, ki je določen s sklepom Vlade Republike Slovenije oziroma izvršnega sveta občinske skupščine.
Podjetja, zavodi in druge organizacije, ki ne izdelujejo obrambnih načrtov oziroma ne načrtujejo nalog obrambe in zaščite v vojni, v vojnih razmerah nadaljujejo z delom v skladu z nastalimi razmerami in odločitvami pristojnih organov.
II. VSEBINA OBRAMBNIH NAČRTOV
3. člen
Obrambni načrt države sestavljajo obrambni načrt Vlade Republike Slovenije, obrambni načrti republiških upravnih organov in načrt uporabe Teritorialne obrambe, ki jih izdelajo in hranijo pristojni državni organi.
Obrambni načrt občine sestavljajo obrambni načrt izvršnega sveta občinske skupščine ter obrambni načrti upravnih organov, ki jih izdelajo in hranijo pristojni občinski organi.
Izdelavo obrambnih načrtov usmerjajo in usklajujejo Vlada Republike Slovenije in izvršni svet občinskih skupščin.
4. člen
Skupščina Republike Slovenije in občinske skupščine izdelajo dokumente za svoje delovanje in organizacijo v vojni.
5. člen
V obrambnem načrtu Vlade Republike Slovenije se načrtuje:
– izvajanje ukrepov za pripravljenost;
– mobilizacija nosilcev obrambnega sistema;
– organizacija in delovanje Vlade v vojni;
– osnovni elementi za delovanje gospodarstva in družbenih dejavnosti v vojni;
– zagotovitev finančnih sredstev.
Dokumente obrambnega načrta iz- prejšnjega odstavka izdelajo republiški upravni organi za dejavnost iz svoje pristojnosti.
6. člen
Izvršni sveti občinskih skupščin načrtujejo v svojih obrambnih načrtih:
– izvajanje določenih ukrepov za pripravljenost;
– izvajanje mobilizacije nosilcev obrambnega sistema;
– organizacijo in svoje delovanje v vojni;
– osnovne elemente za delovanje gospodarstva in družbenih dejavnosti v vojni;
– zagotovitev finančnih sredstev.
Dokumente obrambnega načrta iz prejšnjega odstavka izdelajo občinski upravni organi za dejavnost iz svoje pristojnosti.
7. člen
Republiški in občinski upravni organi načrtujejo v svojih obrambnih načrtih:
– izvajanje določenih ukrepov za pripravljenost;
– svojo organizacijo in delovanje v vojni;
– delovanje dejavnosti iz svoje pristojnosti v vojni in potrebna finančna sredstva.
Določene ukrepe za pripravljenost, svojo organizacijo in delovanje v vojni načrtujejo tudi drugi državni organi v skladu z odločitvijo Vlade Republike Slovenije.
Določene ukrepe za pripravljenost, organizacijo in dejavnost za zaščito in reševanje v vojni se načrtuje tudi v okviru sistema zaščite in reševanja.
Republiški štab za civilno zaščito in občinski štabi za civilno zaščito načrtujejo za delovanje v vojni izvajanje tistih ukrepov za zaščito in reševanje, ki se ne načrtujejo v mirnodobnih načrtih.
8. člen
Dokumenti obrambnih načrtov, s katerimi se načrtuje uporaba Teritorialne obrambe, organov za notranje zadeve, organizacija upravnih zvez in kriptozaščite ter službe za opazovanje in obveščanje, se izdelajo po navodilih, ki jih izdajo pristojni republiški upravni organi. Dokumente za organizacijo upravnih zvez in kriptozaščite ter službe za opazovanje in obveščanje izdelujejo upravni organi, pristojni za obrambne zadeve, za vse nosilce izdelave obrambnih načrtov in izvajalce nalog s področja obrambe in zaščite.
9. člen
V občinah se za vojno praviloma načrtuje delovanje industrije in gradbeništva, kmetijstva, vodnega gospodarstva, prometa in zvez, trgovine, obrti in osebnih storitev, komunale, financ, izobraževanja, kulture, informiranja, zdravstvenega in socialnega varstva ter drugih dejavnosti, kolikor se v občini te dejavnosti izvajajo v večjem obsegu.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka, morajo izvajanje svojih dejavnosti v vseh občinah načrtovati upravni organi, pristojni za obrambne in notranje zadeve.
10. člen
Podjetja, zavodi in druge organizacije, katerih dejavnost je posebnega pomena za obrambo in zaščito po odločitvi Vlade, v svojih obrambnih načrtih načrtujejo:
– izvajanje določenih ukrepov za pripravljenost;
– mobilizacijo;
– organizacijo in delovanje v vojni;
– uporabo narodne zaščite v vojni, če jo organizirajo.
11. člen
Podjetja, zavodi in druge organizacije, ki so zadolžene za opravljanje določenih nalog s področja obrambe in zaščite v vojni, izdelajo dokumente, v katerih določijo potrebne organizacijske, materialno tehnične, kadrovske in druge rešitve za izvajanje teh nalog.
12. člen
Vlada Republike Slovenije oziroma izvršni svet skupščine pristojne občine določi naloge podjetij, zavodov in drugih organizacij za proizvodnjo in storitve v vojni. Če naloge zahtevajo nabavo posebne opreme, rezervnih delov ali surovin, Vlada oziroma izvršni svet skupščine pristojne občine zagotovi s pogodbo sredstva za uresničevanje take naloge, vendar le, če presega zmogljivosti mirnodobne redne dejavnosti take organizacije.
III. POSTOPEK IZDELAVE OBRAMBNIH NAČRTOV
13. člen
Vlada Republike Slovenije določa program za pripravo, izdelavo in dopolnjevanje obrambnih načrtov ter nalog, ki izhajajo iz obrambnih načrtov države in občin.
14. člen
Podlaga za izdelavo obrambnih načrtov je ocena vojaško-političnih, ekonomskih in drugih razmer ob napadu na državo, ki jo sprejme Predsedstvo Republike Slovenije. Ocena se pošlje republiškim organom, ki izdelujejo obrambne načrte, in izvršnim svetom občinskih skupščin.
Na podlagi ocene iz prejšnjega odstavka izdelajo republiški upravni organi ocene pogojev in možnosti, za delovanje dejavnosti, za katero so ustanovljeni, in jih pošljejo izvršnim svetom občinskih skupščin oziroma pristojnim upravnim organom ter podjetjem, zavodom in drugim organizacijam, ki so posebnega pomena za obrambo in zaščito države.
15. člen
Vlada Republike Slovenije načrtuje vse ukrepe za pripravljenost.
Izvršni sveti občinskih skupščin načrtujejo izvajanje tistih ukrepov za pripravljenost, ki so jim določeni z izvlečkom iz smernic o ukrepih za pripravljenost za izredne razmere in neposredno vojno nevarnost. Občinski organi načrtujejo izvajanje določenih ukrepov za pripravljenost v skladu s sklepom izvršnega sveta občinske skupščine.
Državni organi, podjetja, zavodi in druge organizacije, ki so posebnega pomena za obrambo in zaščito, načrtujejo izvajanje določenih ukrepov za pripravljenost v skladu s sklepom Vlade Republike Slovenije.
Za izvedbo posameznega ukrepa za pripravljenost se načrtujejo potrebne naloge, način izvedbe, šile in sredstva.
16. člen
Vlada Republike Slovenije s sklepom določi način pripravljanja in izvajanja mobilizacije nosilcev obrambnega sistema na območju države.
Na podlagi sklepa iz prejšnjega odstavka izvršni sveti občinskih skupščin v skladu s pristojnostmi določijo naloge za izvajanje mobilizacije na območju občin.
Podjetja, zavodi in druge organizacije načrtujejo mobilizacijo sil in sredstev za izvajanje nalog, ki so jim določene.
17. člen
Pri načrtovanju delovanja gospodarskih in družbenih dejavnosti v vojni se na ravni države izdelujejo bilance, ki temeljijo na potrebah Teritorialne obrambe; enot za zveze, organov za notranje zadeve in drugih državnih organov, ocenah potreb sil za zaščito in reševanje, prebivalstva in proizvodnih ter storitvenih zmogljivostih. Bilance se izdelajo za proizvode in storitve, ki jih na podlagi statističnih in drugih nomenklatur določijo republiški upravni organi vsak za dejavnost iz svoje pristojnosti. Na ravni države se izdelajo bilance:
– bilanca angažiranja prebivalstva, ki jo izdela republiški upravni organ, pristojen za delo;
– bilance energentov, surovin, proizvodov in storitev posebnega pomena za obrambo države, ki jih za dejavnosti iz svoje pristojnosti izdelajo republiški upravni organi, zbirno bilanco pa izdela republiški organ, pristojen za planiranje oziroma razvoj;
– bilanca proizvodov racionirane preskrbe in proizvodov pod posebno distribucijo, ki jo izdela republiški upravni organ, pristojen za trgovino, na podlagi podatkov iz občin;
– bilanca potrebnih proračunskih sredstev, ki jo izdela republiški upravni organ, pristojen za finance, na podlagi podatkov republiških upravnih organov o financiranju posameznih dejavnosti.
Na podlagi bilanc iz prejšnjega odstavka izdelajo nosilci njihove izdelave, z upoštevanjem izkazanih potreb za vojno, statističnih in drugih podatkov ter korekcijskih faktorjev, odmere za proizvodnjo in storitve v vojni po občinah. Občine ocenijo možnosti za zagotovitev odmer in po potrebi predlagajo popravke.
Usklajene občinske odmere so podlaga za izdelavo dokumentov občinskih obrambnih načrtov za delovanje gospodarskih in družbenih dejavnosti v vojni.
18. člen
Obrambni načrti in naloge, ki so jih dolžni opravljati nosilci obrambnega sistema v vojni se načrtujejo za devetdeset dni vojne. Pri tem se upošteva kadrovske, materialne in finančne možnosti. V dejavnostih, kjer je ciklus proizvodnje sezonski ali daljši od devetdeset dni, se morajo naloge načrtovati za celoten proizvodni ciklus.
19. člen
Organi in službe morajo dati državnim organom na razpolago podatke statističnih raziskovanj in drugih evidenc, ki jih ti potrebujejo za izdelavo svojih obrambnih načrtov v skladu z zakonom.
IV. UPRAVITELJI OBRAMBNIH NAČRTOV
20. člen
Vodja obrambnih priprav imenuje upravitelja obrambnega načrta.
Upravitelj obrambnega načrta je organ ali oseba, ki skrbi za opravljanje strokovnih in organizacijsko tehničnih opravil pri izdelavi, dopolnjevanju in hrambi obrambnega načrta ter je neposredno odgovoren vodji obrambnih priprav.
Vodje obrambnih priprav v podjetjih, zavodih in drugih organizacijah, ki so zadolžene za izvrševanje določenih halog obrambe in zaščite v vojni, določijo upravitelja dokumentov, potrebnih za uresničevanje teh nalog, ki ima podobne naloge kot upravitelj obrambnega načrta.
21. člen
Upravitelj obrambnega načrta zlasti:
– organizira izdelavo in dopolnjevanje obrambnega načrta;
– usmerja in usklajuje naloge ter aktivnosti izvajalcev pri izdelavi oziroma dopolnjevanju obrambnega načrta;
– sodeluje pri določanju in izvajanju nalog podjetjem, zavodom in drugim organizacijam- in skrbi za njihovo izvedbo;
– hrani obrambni načrt ter skrbi za njegovo zavarovanje.
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
22. člen
Občine, državni organi, podjetja, zavodi in druge organizacije, ki so posebnega pomena za obrambo in zaščito, uskladijo svoje obrambne načrte s tem odlokom po postopku in v rokih določenih s programom Vlade Republike Slovenije za pripravo, izdelavo in dopolnjevanje obrambnih načrtov.
23. člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o izdelavi obrambnih načrtov (Uradni list Republike Slovenije, št. 5/91) in določbe odloka o določitvi upraviteljev obrambnih in varnostnih načrtov (Uradni list SRS, št. 4/84), ki se nanašajo na določitev in delo upraviteljev obrambnih načrtov.
24. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 8-06/92-8/1-8
Ljubljana, dne 7. maja 1992.
Vlada Republike Slovenije
Predsednik
Lojze Peterle l. r.