Skupščina občine Celje je na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86, Uradni list RS, št. 26/90) in 4. člena odloka o sestavi in pristojnosti zborov Skupščine občine Celje in izvolitvi funkcionarjev občinske skupščine (Uradni list RS, št. 13/90 in 13/91) na skupni seji zborov dne 18. 2. 1992 sprejela

S tem odlokom se ob upoštevanju dolgoročnega plana občine Celje za obdobje 1986 do leta 2000 in v skladu z določbami družbenega plana občine Celje za obdobje 1986-1990 sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za ureditveno območje Teharje, ki jih je izdelal Razvojni center – Planiranje d.o.o. Celje pod številko projekta 676/90 v juliju 1991.

Prostorski ureditveni pogoji iz prejšnjega člena vsebujejo tekstualne opise grafične prikaze, ki se nanašajo na mejo posameznih območij, na lego, potek, principe namenske rabe in zmogljivosti, velikosti ter oblikovanje objektov, naprav in ureditev.
Tekstualni del obsega opis in utemeljitev prostorskih ureditvenih pogojev ter soglasja in mnenja pristojnih organov, organizacij in skupnosti.
Kartografski del vsebuje grafične prikaze v merilu 1:5000, območja zazidanih in nezazidanih stavbnih zemljišč pa še posebej v merilu 1:1000 na katastrski osnovi.
Strokovna osnova prostorskim ureditvenim pogojem je projekt, ki ga je kot strokovne podlage za sprejem ZN Teharje – 1. faza predhodna dela izdelal v sodelovanju z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje Razvojni center – Planiranje d.o.o. Celje v aprilu 1991.

Na jugu in jugozahodu je območje omejeno z železniško progo Celje-Maribor, na zahodu s potokom Voglajna, na severozahodu z odvodnim jarkom ob industrijskem železniškem tiru, na severovzhodu s Kidričevo cesto (magistralna cesta), na severu in vzhodu pa s kmetijskimi površinami prvega območja oziroma prostorskimi ureditvenimi pogoji za območje Bežigrad, Slance, Bukovžlak in Vrhe (Uradni list SRS 10/89).
Opis meje po parcelnem stanju je podan v 2. poglavju tekstualnega dela – »Opis ureditvenega območja in meja po parcelnemu stanju« – prostorskih ureditvenih pogojev iz 1. člena tega odloka.
Ureditveno območje prostorskih ureditvenih pogojev znotraj opisane meje meri 37,5 ha.

Prostorski ureditveni pogoji prikazujejo možne prostorske ureditve in posege v prostor s prikazi meril in pogojev na posameznih prostorsko zaokroženih celotah in sicer:
(1) Ureditveno območje A, ob lokalni cesti – nasproti »Mlinarjevega Janeza«; kjer je možna zapolnilna gradnja individualnih stanovanjskih objektov.
(2) Ureditvena območja B 1, B 2, B 3, B 4, B 5 in B 6, ki zajemajo zazidana stavbna zemljišča, kjer je predvidena dopolnilna stanovanjska gradnja kot dozidave, nadzidave in adaptacije obstoječih objektov, nadomestne gradnje stanovanjskih objektov, možne pa so tudi spremembe namembnosti dela objektov za nestanovanjske dejavnosti ob upoštevanju veljavnih predpisov za varstvo pred škodljivimi vplivi na okolje.
(3) Ureditveno območje C zajema funkcionalno zemljišče obstoječega gostinskega objekta »Mlinarjev Janez«. Znotraj tega območja je predvidena sanacija in vzdrževanje zelenih in športno-parkovnih površin.
(4) Ureditveno območje D zajema površino jugovzhodno od cestno-železniškega prehoda – na vzhodnem delu ureditvenega območja. Predvidena je ureditev javnih prometnih in parkirnih površin, skupaj z delom ureditvenega območja C pa tudi kot parkovna površina – spominski park Mlinarjev Janez.

Na območju prostorskih ureditvenih pogojev se nahajajo naslednje opredeljene namenske rabe prostora:
1 – območje trajnovarstvenih in ostalih kmetijskih površin
2 – območje zazidanih in nezazidanih stavbnih zemljišč
3 – območje parkovno-rekreacijskih površin
4 – območja prometnih površin in omrežja
5 – območje komunalnih in energetskih objektov in naprav ter sistema zvez.
Območja iz 1., 2. in 3. alineje prejšnjega odstavka so razvidna iz preglednega katastrskega načrta v merilu 1: 5000, območja iz 4. in 5. alineje prejšnjega odstavka pa iz temeljnega topografskega načrta v merilu 1:5000, ki sta grafični prilogi teh prostorskih ureditvenih pogojev.
Območje zazidanih in nezazidanih stavbnih zemljišč, parkovno-rekreacijskih in prometnih površin skupaj s površinami, ki so opredeljene kot rezervat za prometne površine, je še posebej razvidno iz grafične priloge v merilu 1:1000.

Območja zazidanih in nezazidanih stavbnih zemljišč, parkovno-rekreacijskih površin ter nekaterih pomembnih površin iz 2., 3. in 4. alineje prvega odstavka prejšnjega člena in njegovi pogoji za izrabo in kvaliteto graditve ter drugih posegov v prostor so opisani po parcelnem stanju v 3. poglavju tekstualnega dela prostorskih ureditvenih pogojev.

Pogoji varstva naravne in kulturne dediščine:
(1) – na območju zgodovinskega spomenika, strnjenega dela naselja Teharje-trg:
a) Preoblikovanje obstoječih objektov je možno:
– v okviru obnove zavarovane kulturne dediščine z namenom, da se objektu povrne primarni videz,
– pri oblikovno nekvalitetni arhitekturi, ki ne sodi v ta prostor, z namenom, da se s korekcijo mase in zunanjščine objekt bolje prilagodi zavarovani celoti.
b) Nadomestne gradnje pridejo v poštev le v primerih:
– če gre za nezavarovan objekt, ki stoji na zavarovani historični lokaciji,
– če gre za objekt, ki je v tako slabem fizičnem stanju, da sanacija ni možna,
– če to zahteva sprememba funkcije. Takšne primere pričakujemo predvsem pri adaptacijah ali nadomestnih gradnjah gospodarskih objektov gručastih kmetij.
c) Novogradnje so izjemoma možne. Nove lokacije morajo v celoti upoštevati zgodovinsko urbanistično kontinuiteto obstoječe gručaste zasnove naselja ali posameznih gručastih kmetij v naselju.
d) Mase, oblikovanje in materiali morajo biti tradicionalni in podrejeni obstoječi drobni strukturi: podolžni tlorisi, čopaste strehe, krite z bobrovcem, gladek omet. Nove dominante niso sprejemljive. Za vsak poseg morajo biti podane spomeniškovarstvene smernice ter soglasje h gradbeni dokumentaciji.
(2) – na vizualno in oblikovno prostorsko vplivnem območju:
Celotno obrobje okrog zavarovanega spomenika je valorizirano kot vplivno območje. Vsi posegi na njem morajo biti podrejeni zgodovinskemu spomeniku ter ne smejo nanj negativno vplivati. Iz spomeniškovarstvenega vidika so na tem območju možne nove parcelacije in gradnje pod pogojem, da se spoštuje zgodovinsko-urbanistična kontinuiteta naselja (gručasti razvoj naselja in parcel, historične komunikacije...). Objekti morajo biti manjši, individualni, v masah včlenjeni v drobno strukturo obstoječe pozidave. Nova arhitektura mora upoštevati arhitekturne stalnice tega območja: podolžen tloris, čopaste strehe krite z opečno kritino, tradicionalni materiali.
Zaželeno je, da so objekti pritlični, v južnem območju so. sprejemljive etaže P +1, višji objekti ali gradnje v nizu niso sprejemljive.
(3) – na območju, raziskanega množičnega grobišča Mlinarjev Janez in na možnih območjih še neraziskanih možnih grobišč in grobov vojnega in povojnega terorja na območju Teharij:
– Množična grobišča, kakršna so najdena, so nedotakljiva in so v varstvu pristojnih upravnih organov.
– Posmrtni ostanki žrtev ostanejo, kjer so, zato niso dovoljeni nikakršni posegi, ki bi imeli namen spreminjati zatečeno stanje razen za ureditev v spominski park, vendar le pod pogojem, predhodno podanih smernic in soglasja k načrtu ureditve s strani pristojne spomeniško-varstvene in drugih služb.
– Dovoljeni so posegi, katerih namen je nadaljnja raziskava in potrditev obstoja grobišč in grobov in sicer le pod strokovnim vodstvom pristojnih služb.
– Dokler se ne izdelajo izvedbeni načrti za ureditev spominskega parka, se raziskano grobišče primerno začasno uredi. Začasna ureditvena dela smejo opravljati samo od pristojnih organov pooblaščene strokovne organizacije in združenja.

Vse nadomestne gradnje, prizidave, adaptacije in nadzidave se morajo prilagoditi gabaritom v obstoječe zazidave. Nujna je ohranitev izvirnega stanja območja, še posebej pa varovati stavbno gmoto obstoječih objektov, razporeditveno strukturo naselbinske zasnove, v okviru kmečkih gospodarstev pa tudi upoštevanje značilnosti obstoječe tradicionalne arhitekture in grupiranje objektov.
– Pri vseh posegih v prostor je obvezno upoštevati predpisane odmike od prometnih površin, komunalnih in energetskih objektov in naprav ter prilagoditi gradbeno linijo obstoječim gradbenim linijam sosednjih objektov.
– Prizidki in nadzidave so dopustni le do višine obstoječih objektov oziroma sosednjih objektov.
– Tlorisne dimenzije nadomestnih objektov so dopustne v okviru tlorisne površine obstoječega objekta, sosednjih objektov oziroma velikosti 10.00 x 12.00 m, s poudarjeno vzdolžno osjo.
– Adaptacija, dozidava ali nadomestni objekt mora predstavljati urbanistično-arhitektonsko izboljšavo ambienta.
– Strehe novozgrajenih, nadomestnih, adaptiranih ali prizidanih objektov so načeloma dvokapnice z opečno kritino. Smer slemena je obvezno prilagoditi obstoječim objektom in postavitvi objekta na teren.
– Fasade objektov je obvezno prilagoditi obstoječim objektom oziroma pridobiti mnenje pristojnih spomeniškovarstvenih služb.
– Bruto zazidane površine stanovanjskih objektov ne smejo presegati okvira med 40 in 80% velikosti funkcionalnega zemljišča.

Pogoji komunalnega urejanja:
– Na območju je predvideno minimalno komunalno urejanje v smislu dograjevanja sekundarnega kanalizacijskega sistema, dograjevanje vodovodnega omrežja in razširitve električnega in PTT omrežja.
– Vsi objekti morajo biti priključeni na obstoječo komunalno infrastrukturo.
– Zasnove predvidenih novogradenj, nadomestnih gradenj, prizidav, nadzidav in adaptacij je obvezno zasnovati tako, da bo možna kasnejša priključitev na predvideno plinsko omrežje.
– Pri vseh objektih je potrebno zagotoviti ustrezne cestne priključke na javno cestno omrežje, ki morajo biti praviloma pravokotni, pregledni in ravni.
– Vsi obstoječi in predvideni objekti, namenjeni za stalno ali občasno bivanje, ki niso priključeni na javno kanalizacijo, morajo imeti ustrezno triprekatno, vodotesno greznico na občasno praznjenje.
– Neonesnažene meteorne vode je potrebno speljati v odprte odvodnike, preostale pa preko ustreznih lovilcev oziroma čistilnih naprav v odprte odvodnike.
– Na območju ureditve je potrebno upoštevati rezervat za izgradnjo predvidenega cestnega omrežja in Teharske obvoznice.

Pri vseh posegih v prostor in spremembah namembnosti obstoječih objektov je že v fazi izdelave lokacijske dokumentacije obvezno upoštevati zakon o varstvu pred hrupom, v naravnem in bivalnem okolju (Uradni list SRS, št. 15/76) in odlok o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa za posamezna območja naravnega in bivalnega okolja ter za bivalne prostore (Uradni list SRS, št. 29/80).
Območje je predvideno za plinifikacijo, do možnosti navezave obstoječih in predvidenih objektov na plinsko omrežje je potrebno upoštevati odlok o mejnih količinah oziroma koncentracijah škodljivih snovi, ki se smejo izpuščati v zrak (emisija) (Uradni list SRS, št. 19/88).
V primeru ogrevanja s kurilnim oljem je obvezno upoštevati pravilnik o tem, kako morajo biti zgrajena in opremljena skladišča... (Uradni list SRS, št. 3/79).
Pri urejanju gnojišč in greznic je obvezno upoštevati strokovno navodilo o urejanju gnojišč in greznica (Uradni list SRS, št. 10/85).
Obdelovanje kmetijskih površin se mora izvajati v skladu z uredbo o ugotavljanju onesnaženosti kmetijskih zemljišč in gozda (Uradni list SRS, št. 6/90).
Za vse obstoječe in predvidene objekte je obvezno zagotoviti organiziran odvoz odpadkov in uvajati selekcioniranje odpadkov na izvoru.
Pri vseh obstoječih in predvidenih objektih ter pri vseh dejavnostih v prostoru je obvezno upoštevati vse preventivne ukrepe za zaščito pred požari, predvsem pa določbe zakona o varstvu pred požarom.

Obstoječa pešpot Teharje-Štore, ki poteka na južni strani magistralne ceste, se ohrani in douredi v skladu z veljavnimi predpisi o urejanju prostora, zemljiško lastninsko zakonodajo in zakonodajo s področja cestnoprometnih predpisov tako, da so omogočeni dostopi in dovozi do vseh obstoječih stanovanjskih in drugih objektov, na kmetijska zemljišča ter da je omogočen tudi varen pešpromet do Teharskega pokopališča in spominske cerkve Sv. Ane.
Za vse obstoječe in predvidene objekte je obvezno zagotoviti organiziran odvoz odpadkov ter uvajati recikliranje odpadkov na izvoru.
Pri vseh obstoječih in predvidenih objektih ter pri vseh dejavnostih v prostoru je obvezno upoštevati vse preventivne ukrepe za zaščito pred požari, predvsem pa določila podana v zakonu o varstvu pred požarom.

Pogoji za določanje funkcionalnih zemljišč:
– Velikost funkcionalnega zemljišča vseh objektov in naprav, ki ne predstavljajo stanovanjske dejavnosti, se določa skladno z drugim odstavkom 2. člena zakona o stavbnih zemljiščih na osnovi lokacijske dokumentacije.
– Velikost funkcionalnega zemljišča stanovanjskih objektov praviloma ne sme presegati 600 m2, pri čemer se smatra, da je funkcionalna površina obstoječih objektov površine v velikosti obstoječega zemljišča, kolikor ta ni tako velika, da bi se na njem lahko zgradil še en samostojen stanovanjski ali drug objekt.
– Pri določanju velikosti funkcionalnega zemljišča za vse posege v prostor je obvezno upoštevati obliko obstoječe parcele in razgibanost terena. V funkcionalno zemljišče morajo biti obvezno vključeni tudi dovozi do objektov od javnih cestnih površin.

Prostorski ureditveni pogoji so stalno na vpogled vsem zainteresiranim pri pristojnem občinskem organu.

Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcije.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.