Uradni list

Številka 23
Uradni list RS, št. 23/1991 z dne 8. 11. 1991
Uradni list

Uradni list RS, št. 23/1991 z dne 8. 11. 1991

Kazalo

896. Spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986-2000, stran 901.

Na podlagi 1. in 2. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90), na podlagi določil zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84 in 15/89) so:
Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji zborov dne 20.6. in 26. 9. 1991
Skupščina občine Ljubljana Center na sejah zborov dne 5.6. in 17. 10. 1991
Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na sejah zborov dne 19.6. in 25. 9. 1991
Skupščina občine Ljubljana Šiška na sejah zborov dne 25.6. in 24. 9. 1991
Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na sejah zborov dne 24.4. in 26. 6. 1991 in
Skupščina mesta Ljubljane na skupni seji zborov dne 25. 6. 1991
sprejele
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE DOLGOROČNEGA PLANA
občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986-2000
1. člen
Dolgoročni plan občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986-2000 (Uradni list SRS, št. 11/86) se uskladi z obveznimi sestavinami dolgoročnega plana Republike Slovenije 1986-2000 (Uradni list SRS, št. 1/86, 41/87, 17/88, 18/88, 12/89 in Uradni list RS, št. 36/90) in dopolni z drugimi sestavinami, navedenimi v členih tega besedila. Ustrezno se spremeni in dopolni tudi grafično gradivo.
2. člen
Spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana zaradi uskladitve z obveznimi izhodišči dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje 1986-2000, dopolnjenega 1990 so naslednje:
A. V vsebinskem delu plana se spremeni in dopolni:
1. V točki 4.1. »Energetika« se štirinajsti in petnajsti odstavek spremenita in dopolnita tako, da se nov odstavek glasi:
»Glede na zasnovo sistema magistralnih plinovodov SR Slovenije, predvideno stanovanjsko in drugo gradnjo ter za oskrbo obstoječih objektov z zemeljskim plinom bo potrebno zgraditi predvsem še naslednje magistralne in druge plinovode:
Magistralne plinovode južna zanka Ljubljana-vzhod, vzporedni plinovod Vodice-Kranj, odcep Tacen, odcep Brezovica in odcep Škofljica.«
2. V isti točki se osemnajsti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Prednostno bomo zagotavljali izgradnjo elektroomrežja in naprav republiškega pomena, to je:
– Zgradili bomo nove DV 400 kV Beričevo-Podlog, DV 400 kV Beričevo-Krško, DV 400 kV Lavrica-Hudo in Lavrica-Divača (v II. etapi); DV 110 kV Beričevo-Dolsko, DV 110 kV Beričevo-TE TO, Moste, DV 110 kV Polje-Vevče, DV 110 kV Polje-Trnovo, DV 110 kV, Polje TETO Moste; okrepili obstoječe razdelilne transformatorske postaje RTP 400/220/110 kV Beričevo, RTP 110/35 kV Črnuče, RTP 110/20 kV Center, RTP 110/20 kV Polje ter zgradili nove RTP 110/20 k V Vevče, RTP 110/20 kV Dolsko, RTP 110/20 kV Litostroj, RTP 110/35 kV Medvode, RTP 110/20 kV Gameljne, RTP 110/20 kV
Trnovo, RTP 110/20 kV Kožarje ter RTP 400/110 kV Lavrica v II. etapi.«
3. V točki 4.2.1. »Regionalni prometni sistem« v poglavju »Cestna infrastruktura« se črta prva alinea tretjega odstavka, ki se glasi:
»- dokončanje južne obvozne ceste,«
B. V kartografskem delu plana in kartografski dokumentaciji k planu se posebej opredelijo vsa obvezna izhodišča dolgoročnega plana SR Slovenije.
3. člen
Druge spremembe in dopolnitve so naslednje:
1. V točki 4.2. »Promet in zveze« se v sedmi alinei četrtega odstavka beseda »privedli« nadomesti z besedo »uvedli.«
V drugem stavku osmega odstavka se besedilo »zmogljiva električna cesta železnica na lastnem vozišču« nadomesti z besedilom »mestna železnica.«
2. V točki 4.2.1. »Regionalni prometni sistem« v poglavju »Cestna infrastruktura« se peti odstavek črta.
3. V točki 4.2.2. »Mestni potniški sistem« se besedilo drugega do vključno sedmega odstavka spremeni tako, da se glasi:
»Za zagotovitev učinkovitejšega in kakovostnejšega prevoza potnikov bomo mestni javni promet naslonili na tri nosilce: mestno železnico in avtobus, ki bodo skupno s taksijem in primestno železnico pokrivali celotno ureditveno območje mesta Ljubljane, javnega prometa in zajeli vse vrste potnikov.
Mestna železnica predstavlja temelj bodočega mestnega prometnega sistema. Mestno železnico bomo uvedli v ključnih radialnih oseh (vpadnicah) mesta, ki se združujejo v območju mestnega središča. Mestni sistem se zaključi na robu ureditvenega območja mesta Ljubljane.
V ureditvenem območju mesta Ljubljane bodo trase mestne železnice potekale v območju naslednjih cest:
– Celovška cesta od SKIPA do mestnega središča
– Dunajska in Slovenska cesta, od Jezice do mestnega središča
– Šmartinska in Savska cesta, od severne obvoznice do mestnega središča
– Zaloška cesta, od ceste 30. avgusta do mestnega središča
– Jurčkova cesta, od industrijske cone VP 1/2 Rudnik do Barjanske ceste
– Slovenska cesta, od »Južnega centra« do mestnega središča
– Tržaška cesta, od Dolgega mostu do mestnega središča
– v območju mestnega središča pa po Slovenski cesti, Erjavčevi, Prešernovi, Gosposvetski, Masarykovi, Njegoševi, Zaloški skozi UKC in po Dalmatinovi, v tunelu od Kolodvorske ulice do Rozmanove ulice in do Hrvatskega trga.
Trase mestne železnice se zaključujejo na končnih postajah, ki so istočasno tudi primarne prestopne točke. Na sedmih primarnih prestopnih točkah, kjer bodo priključene avtobusne linije napajale mestno železnico, bo prestopanje iz avtobusov na mestno železnico in obratno potekalo preko istega perona. Na vseh primarnih prestopnih točkah bodo tudi parkirišča in kolesarnice za uveljavitev sistema »parkiraj in pelji« in spremljajoči program.
Sistem »parkiraj in pelji« bo organiziran na primarnih prestopnih točkah in na treh sekundarnih prestopnih točkah: v območju križanja mestne obvoznice s Celovško oziroma Dunajsko cesto, ter v območju križanja Zaloške in Chengdujske ceste.
Avtobusni promet bo organiziran v obliki priključnih linij, ki bodo napajale primarne in sekundarne prestopne točke mestne železnice. S samostojnimi avtobusnimi linijami pa bomo pokrili tista območja, ki bodo izven gravitacijskega območja zmogljivejšega prometnega sistema.
Dolgoročni razvoj mestnega javnega prometa terja štiri remize: dve remizi za vozila mestne železnice in dve remizi za avtobuse. Remizi za cestno železnico sta predvideni v Šiški na lokaciji obstoječe remize ter v Mostah v območju MM 5/2 Slape. Remizi za avtobuse pa sta predvideni na Viču v območju VP 6/2 in za Bežigradom v območju BM 4.«
4. V točki 4.2.2. »Mestni prometni sistem« v poglavju »Cestni promet« se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Pri gradnji in rekonstrukciji cest, v območju katerih je predviden potek mestne železnice, bomo upoštevali širino koridorjev, ki jih terja mestna železnica.«
Spremeni se četrti odstavek, tako, da se glasi:
»Nadaljevali bomo obnovo, rekonstrukcijo in novogradnjo cest:,
Zaloška, Litijska, Poljanska cesta, Barjanska, Šmartinska od Kajuhove do Masarykove, Njegoševe od Masarykove do Poljanske, Roška cesta, Vilhàrjeva, Tržaška, Dolenjska, podaljšek Štajerska cesta, Dunajska cesta, Celovška, Masarykova, nova Grablovičeva, nova Tomačevska. vpadnica, povezava med Zaloško in Poljansko, povezava Tržaške s Cesto Dolomitskega odreda do priključka Ceste na Brdo, povezava Ceste v Mestni log z Opekarsko, Cesta v Mestni log s podaljškom od Mestnega loga do Gmajnic in priključkom na Tržaško, Topniška od Dunajske ceste do Linhartove, Peruzzijeva cesta, Jurčkova cesta s podaljškom do Lavrice, lokalna cesta ob južni avtocesti od Ceste dveh cesarjev do Dolenjske ceste ter priključek Tbilisijske ceste pri deponiji Barje na južno obvoznico.«
5. V točki 4.2.3. »Razvoj prometnega sistema po letu 2000« se prva alinea spremeni tako, da se glasi:
» – dograditi sistem mestne železnice, remiz in druge opreme.«
6. V točki 4.12. »Stanovanja« se spremeni opomba tako, da se glasi:
»Opomba: Načrtovana graditev števila stanovanj je zapisana na podlagi izračuna. Številke je treba jemati kot oceno za preveritev kapacitet prostora.«
7. V točki 4.13. »Komunala« v poglavju »Oskrba z vodo« se spremeni naslov druge tabele tako, da se glasi:
»Zagotavljanje potrebnih količin vode v centralnem sistemu.«
Za tretjim odstavkom se doda nov odstavek, ki se glasi:
»Na območju, ki bo priključeno na lokalne vodne vire, bo zagotovljena dnevna poraba vode od 200- 450 1 na prebivalca.«
8. V točki 4.13. »Komunala« v poglavju »Kanalizacija« se spremeni prvi stavek tretjega odstavka, tako da se glasi:
»Skladno s postavitvijo sistemov lokalnih središč bomo poleg 13 obstoječih lokalnih sistemov načrtovali in postopno gradili še 80 lokalnih sistemov.«
Črta se tretji stavek tretjega odstavka.
Za tretjim odstavkom se doda nov odstavek, ki se glasi:
»Načrtovana zmogljivost centralne čistilne naprave – Ljubljana znaša 1 milijon PE, lokalnih čistilnih naprav pa 50.000 PE.«
9. V točki 4.13. »Komunala« v poglavju »Pokopališča« se prvi odstavek spremeni in dopolni tako, da se glasi:
»Do leta 2000 bomo dejavnosti pri pridobivanju pokopališčnega prostora usmerjali na nove površine centralnega pokopališča Zale (28 ha), oblikovanje novega lokalnega pokopališča Na Hribih (za Pirniče), novega pokopališča pri Škofljici in v razširitev naslednjih pokopališč: Sostro, Polje, Bizovik, Vodice, Smlednik, Šmartno pod Šmarno goro, Preska, Vič, Ig, Dobrova, Horjul, Preserje, Polhov Gradec, Želimlje, Velike Lašče in Lesno brdo. Dopolnjevali in ohranjali bomo tudi druga krajevna pokopališča.«
10. Točka 3.4.2. »Usmeritve za varovanje naravne in kulturne dediščine« se črta.
Za točko 4.19. »Kultura« se doda nova točka z naslovom »Zasnova varovanja naravne in kulturne dediščine« in novo besedilo, ki se glasi:
»Usmeritve: skrb za varovanje naravne in kulturne dediščine mora v prihodnjih letih v čim večji meri postati skupna naloga vseh prebivalcev in družbenopolitičnih skupnosti. Strokovne organizacije, Zgodovinski arhiv Ljubljana in drugi muzeji bodo nadaljevali z izdelavo strokovnih podlag za razglašanje kulturnih in zgodovinskih spomenikov in registra premične in nepremične naravne in kulturne dediščine.
Dediščino bomo varovali z aktivnim vključevanjem v družbeni razvoj in zavarovanjem posamezne dediščine kot kulturne in zgodovinske spomenike ter naravne znamenitosti.
Varovanje, ki je vgrajeno v zasnovi namenske rabe prostora ter v zasnovi organizacije dejavnosti, bo konkretizirano s prostorskimi izvedbenimi akti. Dediščino bomo vključevali kot obstoječo materialno in kulturno dobrino pri oblikovanju celovitega in kvalitetnega bivalnega okolja ter kulturne in turistične ponudbe v večji meri kot doslej. Prav tako se bo treba aktivneje usmeriti v prenovo kot možno obliko prostorskega razvoja mesta in urejanja obstoječih mestnih območij, kar bo zagotovilo tudi krepitev materialnih možnosti varstva v mestu.
Sanacijo in obnovo je treba izvajati celovito tako, da bo objekt ali območje lahko opravljalo svojo družbeno funkcijo. Večja družbena skrb bo namenjena spomenikom in znamenitostim.«
11. Naslov točke 5.2.3. »Proste in zelene površine« se dopolni tako, da se glasi: »Proste in zelene površine ter rekreacijski centri«
V isti točki se spremeni prva alinea šestega odstavka tako, da se glasi:
»- kot javne – urejene zelene površine – parke: Tivoli, Grad, parke v strnjenih zazidalnih površinah in nove parke na obrobju ožjega mestnega območja; kot športno-rekreacijske centre mestne oziroma regionalne narave: Skakalni center v Podutiku, Zbilje, ŠRC, Mala vas, novi centralni stadion Stožice, ŠRC Tivoli, ŠRC Moste; kot športno-rekreacijski center oziroma območje občinske narave; v občini Bežigrad – Stadion, Mala vas, v občini Center – Tivoli; v občini Bežigrad – Stadion, Mala vas, Jezica Črnuče in Šentjakob; v občini Moste-Polje – Kodeljevo, Hrušica – Fužine, Vevče – Kašelj, Zajčja dobrava, Zalog; v občini Šiška – Ilirija Ljubljana, Koseze, Mostec, Žibert, smučarska proga v Guncljah, Dravlje, Brod, Tacen, Medvode, Vodice; v občini Moste-Polje -Kodeljevo, Hrušica – Fužine, Vevče – Kašelj, Zajčja dobrava, Zalog; v občini Vič-Rudnik – Svoboda, Mestni log, Ljubljanica-Mesarica, Rakovnik, Lavrica, Škofljica, TRC Bokalce.«
12. V točki 5.4. »Krajinske zasnove Ljubljanskega barja, Polhograjskega hribovja in Zasavskega hribovja« se besedilo v poglavjih »Krajinska zasnova Polhograjskega hribovja« in »Krajinska zasnova Zasavskega hribovja« nadomesti z naslednjim besedilom:
»Krajinska zasnova Polhograjskega hribovja Skupni interesi in cilji razvoja ter merila za doseganje ciljev.
– Svet Polhograjskega hribovja, ki oblikuje skoraj celotni zahodni horizont Ljubljane, bomo varovali pred novimi močnejšimi vidnimi posegi oziroma bomo te posege, kjer jih bo nujno potrebno izvesti, sanirali v skladu z režimi urejanja krajinskega parka.
– Z organizacijo kmetijstva ter kmečkih naselij, zaselkov in samotnih kmetij bomo ustvarili gospodarske pogoje za življenje prebivalstva in s tem za vzdrževanje in kvalitetno nadgrajevanje kulturne krajine območja.
– Potrebne nove posege bomo razmeščali in navezovali ob poselitvena jedra v dolinah, zlasti v Horjul in v Polhov gradeč ter posamezna naselja v hribovju, ki jih bomo razvijali kot manjša lokalna središča.
– Urbanizacijo v dolinah bomo razmeščali v skladnem prepletu z agrarnimi površinami, krajinskimi in ekološkimi pogoji, upoštevali pa bomo vse naravne in kulturno-zgodovinske vrednote prostora ter njegove kmetijsko-gozdarsko- rekreacijske namembnosti.
Podrobnejše usmeritve za razvoj dejavnosti:
Stanovanjsko pozidavo bomo usmerjali razen v naselitvena jedra v dolini, t.j. predvsem v Horjul in Polhov Gradec, tudi v hribovska naselja.
Družbene, oskrbne in storitvene dejavnosti bomo usmerjali v lokalna središča; izjema bodo objekti, ki bodo podrejeni turistično-rekreacijskim potrebam.
Proizvodne dejavnosti bodo temeljile na primarni proizvodnji – na kmetijstvu in gozdarstvu. Bistveno povečanje površin, namenjenih industrijski proizvodnji, se v okviru območja krajinske zasnove ne predvideva, manjše površine za drobno gospodarstvo pa bodo zagotovljene v okviru posameznih naselij.
Usmeritve v kmetijstvu temelje na ustreznejši organiziranosti predvsem gorskih kmetij.
Opredeljena je osnova za reševanje ekonomskih, socialnih in prostorskih problemov Polhograjskega hribovja, ki temelji zlasti na prenovi hribovskih vasi in kmetij.
V ta namen se predvideva:
– oblikovanje proizvodnih celot z usmeritvami v rastlinsko proizvodnjo, govedorejo in rejo drobnice,
– določanje lokalnih proizvodnih oziroma dispečerskih središč v razmerah razpršenih kmetij,
– izboljšanje dostopnosti do gorskih kmetij oziroma do lokalnih proizvodnih in dispečerskih središč.
V dolinskem delu na najprimernejših zemljiščih, v celoti predvidenih za rastlinsko proizvodnjo, načrtujemo obsežne agrooperacije.
Zasnova gozdarstva in območij za gozdove ohranja obstoječe gozdne površine, predvsem pa opredelitev varovalnih gozdov in gozdov posebnega pomena, kot so določene z dolgoročnim planom SR Slovenije.
Usmeritve za razvoj infrastrukturnih objektov in naprav določajo predvsem na področju zasnove cest dele omrežja, ki morajo biti posodobljeni oziroma dograjeni.
Na področju vodnogospodarskih ureditev predvidevamo izgradnjo zadrževalnikov namesto obsežnejših regulacij, ki povzročajo neprimerno večjo degradacijo okolja in tveganje za režime v prostoru, nadalje gradnjo pregradnih jezov ter intenzivno urejanje hudournikov.
Na območju Polhograjskega hribovja bomo razvijali in popestrili ponudbo za pasivno rekreacijo v naravnem okolju. V ta namen bo potrebno izkoristiti naravovarstvene in kulturnovarstvene dobrine. Rekreacijsko ponudbo bomo prilagodili izletniškim in dnevno-rekreacijskim potrebam mesta, gradnjo sekundarnih bivališč pa bomo omejevali.
Zasnova rekreacije v naravnem okolju temelji na:
– usposabljanju infrastrukture oziroma na oblikovanju omrežja poti in cest za sprehode, hojo in planinarjenje
– izpostavljanju in opremljanju posebno atraktivnih območij,
– ciljnih območij hoje oziroma planinarjenja,
– oblikovanju omrežja gostinsko-nastanitvenih objektov ter parkirišč ob cestnih vstopih in na pomembnejših križiščih,
– razmestitvi površin ustreznih za hojo in tek na smučeh,
– gradnji trim stez.
Zasnova infrastrukturnega omrežja, objektov in naprav določa razširitev prometnega omrežja: novo cesto na Praproče, novo cesto ob severnem vznožju Gore, nov odsek ceste v dolini male božne ter polhograjsko obvoznico.
Izboljšati je. treba večje število lokalnih cest, da bo zagotovljena ustrezna dostopnost do kmetijsko proizvodnih središč.
Zasnova varstva naravne in kulturne dediščine ter drugih vrednot okolja posebej izpostavlja območja izjemnih krajinsko-ambientalnih kvalitet oziroma vrednot okolja. Te uvrščamo, skupaj z objekti in območji normativnega varstva, med ciljna območja rekreacije oziroma izletniškega turizma.
Krajinska zasnova Zasavskega hribovja Skupni interesi in cilji ter merila za doseganje teh ciljev:
V zasavskem hribovju bomo varovali krajinsko-ambientalne in ekološke kvalitete ter smotrneje izkoristili njegov potencial za kmetijstvo, gozdarstvo, poselitev in za rekreacijo. To bomo dosegli predvsem s podrobneje, načrtovano politiko poselitve, tako s primarnimi kot sekundarnimi bivališči, z rekonstrukcijo kmečkih naselij, zaselkov in samotnih kmetij ter s podrobnejšo zasnovo rekreacijske rabe.
Podrobnejše usmeritve za razvoj dejavnosti: bodočo poselitev bomo usmerjali oziroma urejali izključno v hribovitem zaledju Besniške doline, Janč, Pugleda in Lipoglava oziroma se izogibali poselitvam v dolinah.
Glede na zaposlitveno in oskrbno vlogo bomo naselja Besnica, Prežganje in Lipoglav razvijali kot manjša lokalna središča.
Industrijska proizvodna dejavnost se omejuje v cono v naselju Podgrad.
Družbene oskrbne in storitvene dejavnosti bomo usmerjali v naselja z ustrezno zaposlitveno in oskrbno vlogo, izjema so gostinsko-nastavitveni objekti, ki tvorijo posebno omrežje v funkciji rekreacije.
Razvoj primerne proizvodnje bo temeljil na ustreznejši organiziranosti – posodabljanju življenjskih razmer na hribovskih kmetijah. Pridobivanje hrane bo zagotovljeno predvsem z ustreznejšo organizacijo prvenstveno živinorejske proizvodnje ter z agrooperacijskimi posegi.
Razvoj in gradnja infrastrukturnih omrežij objektov in površin bo v večji meri podrejeno interesom turizma in rekreacije. Prometne zveze morajo zagotoviti dobro prehodnost in dostopnost do posameznih razkropljenih naselitvenih in rekreacijskih središč ter celoletno dostopnost hribovskih kmetij.
Razvoj rekreacije in turizma bomo usmerjali v izkoriščanje ambientalnih kvalitet Zasavskega hribovja. Pasivno rekreacijo bomo usmerjali v severni, pretežno nepozidani del, v bolj obljudene dele bomo usmerjali intenzivnejše oblike rabe za rekreacijo v naravi lokalnega pomena.
Podrobnejša zasnova dolgoročnega razvoja: zasnova poselitve in razporeditve stanovanj ohranja obstoječe omrežje naselij na kopastih vrhovih in pobočjih ter se izogiba pozidavi dolin. Na podlagi fizičnih lastnosti prostora – ranljivosti prostora in primernosti prostora za pozidavo ter glede na zasnovo poselitve, so opredeljena ureditvena območja naselij ter njihova notranja členitev na površine za stanovanja, sekundarna bivališča, centralne dejavnosti in urejene zelene površine.
Zasnova razporeditev družbenih, oskrbnih in storitvenih dejavnosti predvideva predvsem širjenje omrežja gostinsko-nastanitvenih storitev kakor so prikazane v kartografskem delu zasnove.
Zasnova organizacije kmetijstva in kmetijska raba površin predvideva:
– oblikovanje proizvodnih celot z usmeritvami v rastlinsko proizvodnjo, govedorejo in rejo drobnice,
– določanje lokalnih proizvodnih oziroma dispečerskih središč v predelih razpršenih gorskih kmetij,
– izboljšanje dostopnosti do gorskih kmetij oziroma do lokalnih proizvodnih oziroma dispečerskih središč,
– agromelioracije zemljišč.
Zasnova sanacij predvideva sanacijo peskokopov v Zgornji Besnici ter nekatere neustrezne poglede na obstoječo pozidavo na delih Zasavskega hribovja.
Zasnova rekreacije v naravnem okolju razlikuje severni neobljudeni del nad Jančami s ponudbo dnevne rekreacije v izjemnem ambientu (hoja, planinarjenje) ter južnejši bolj obljudeni del z gostejšim rekeracijskim infrastrukturnim omrežjem (peš poti, trim steze, kolesarske poti, jahalne poti) ter pripadajočimi objekti predvsem gostinsko-nastavitvenih storitev in parkirišči na pomembnih križiščih. Pod Malim Trebeljevim se ponovno vzpostavlja tudi smučarsko žičnico za lokalne smučarske potrebe.
Krajinsko oblikovalske usmeritve in usmeritve za varovanje naravne in kulturne dediščine ter ostalih krajinskih vrednot so podrejene ohranjanju in nadgradnji identitete kulturne in v severnem delu pretežno naravne krajine. Kot obvezno izhodišče za oblikovanje je treba upoštevati: izpostavljenost pozidave, opredelitev smeri širjenja pozidave oziroma njegovo zadrževanje – preprečevanje širjenja, opredelitve o ohranitvah izjemnih jeder naselij, opredelitve za sanacijo roba naselja oziroma za smer njegovega zaklanjanja.«
13. V točki 7.1.1. »Merila, načela in pogoji za urejanje posameznih območij« v poglavju »B. Urejanje izvenmestnih naselij in območij« se za tretjim odstavkom doda hov odstavek, ki se glasi:
»Graditev novih objektov zunaj območij urejanja naselij zaradi nesmotrnosti ni predvidena. Izjeme se opredeljujejo s prostorskimi ureditvenimi pogoji na podlagi naslednjih usmeritev:
– zgostitev razpršene gradnje je možna le kot dopolnitev obstoječih zaselkov, in to kot zapolnitev vrzeli (vrzeli predstavljajo parcele primerne velikosti za gradnjo enostanovanjske stavbe oziroma gospodarskega objekta, ki so s treh strani obdane z zazidanimi parcelami),
– izven območij urejanja se lahko gradi objekte, ki neposredno služijo primarni kmetijski proizvodnji, kot npr. hlevi, silosi, strojne lope, če za to ni mogoče uporabiti zemljišč znotraj območja. Prav tako se lahko gradi enostanovanjske objekte za potrebe kmetov, če za to ni mogoče uporabiti zemljišč znotraj območja, vendar mora stanovanjski objekt predstavljati strnjeno celoto z ostalimi objekti kmetije,
– gradi se lahko objekte za urejanje vodnega režima,
– možna je širitev pokopališč,
– novih stanovanjskih oziroma gospodarskih objektov ni mogoče graditi niti povečevati obstoječih na površinah, ki so z odloki ali plansko varovane:
– trajna kmetijska zemljišča, razen, kjer to omogoča zakon,
– območja varovanja vodnih virov, kjer gradnja ni dovoljena oziroma je pogojena s komunalno opremo – dokler komunalna oprema ni zgrajena,
– območja varovanja naravne in kulturne dediščine, kjer gradnja ni dovoljena,
– varovalni gozdovi itn.
– prostorska zasnova naselja oziroma zaselka se ne sme poslabšati (upoštevati je treba kvalitetne prvine zasnove zaselka, objekte je treba situacijsko in arhitekturno prilagoditi značilnostim krajine). Zaselkov, ki z vidika varstva naravne in kulturne dediščine predstavljajo motilni element v krajini, ali ki bi ga predstavljali z dopolnitvijo, ni mogoče dopolnjevati,
– v območjih, kjer bi širitev gradbenih površin predstavljala potencialni higienski ali komunalni problem, ali kjer že obstoječe gradnje predstavljajo tak problem, ni mogoče graditi, dokler se stanja ne sanira.«
14. V točki 7.1.2. »Načini urejanja s prostorskimi izvedbenimi akti« se za četrtim odstavkom doda nov odstavek, ki se glasi:
»Območja infrastrukturnih objektov in naprav ter vodotokov, ki se urejajo z izvedbenimi načrti, se parcelno natančno določijo z izvedbenim načrtom.«
15. Točka 7.1.4. »Program dodatnih raziskav, analiz in študij« se spremeni tako, da se glasi:
»7.1.4 Program dodatnih raziskav, analiz in študij (»organizacijske naloge«):
1. Dopolnitev urbanistične zasnove mesta Ljubljane Rok: do konca leta 1992
2. Krajinska zasnova Ljubljanskega Barja Rok: do konca leta 1992
3. Strokovne podlage in prostorska zasnova naselij med Pijavo Gorico in Vrhom nad Želimljami v občini Ljubljana Vič-Rudnik o
Rok: do konca leta 1991«
16. Točki 7.2. »Naloge, kijih morajo občine in mesto Ljubljana opraviti skupaj z drugimi občinami v širšem prostoru Ljubljane za usmerjanje skladnega dolgoročnega razvoja« in 7.3 »Druge naloge« se. črtata.
17. Točka 8. »Kartografski del dolgoročnega plana« se spremeni tako, da se besedilo glasi:
»Kartografski del plana obsega:
– karte v merilih 1:50000 in 1:25000, na katerih so prikazane planske usmeritve razvoja posameznih dejavnosti in naselij kot celot,
– karte v merilu 1:5000, na katerih so prikazana ureditvena območja naselij in
– kartografsko dokumentacijo k planu v merilu 1:5000.
Dolgoročni plan s kartografsko dokumentacijo je zainteresiranim na vpogled pri:
– upravnih organih ljubljanskih občin, pristojnih za urejanje prostora in pri
– upravni organizaciji mesta Ljubljane za urbanistično načrtovanje.«
18. Tabela v poglavju 9.6. »Načini urejanja s prostorskimi izvedbenimi akti« se spremeni tako, da se glasi:
Ukinejo se oznake v območjih K in G.
19. Na koncu tabele 9.6. »Načini urejanja območij s prostorskimi izvedbenimi akti (PIA)« se doda nov odstavek, ki se glasi:
»Urejanje območij vodotokov ter rekonstrukcije obstoječih in gradnja novih pomembnejših infrastrukturnih objektov in naprav se izvaja na podlagi prostorskih izvedbenih načrtov.«
20. V »Opombah« za tabelo 9.6. se črtajo zadnji štirje odstavki.
21. Točka 10. »Sprejem odločitev, za katere so z dolgoročnim planom določeni roki« se črta in se nadomesti z novo točko, ki se glasi:
»10. Odločitve skupščin občin in mesta Vse spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane, ki niso v tekstualnem delu dolgoročnega plana in so jih skupščine občin in mesta Ljubljane usklajeno sprejele, se vnesejo v čistopis grafičnega dela dolgoročnega plana.«
Št. 30-2/91
Ljubljana, dne 8. oktobra 1991.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Jože Strgar l. r.