Uradni list

Številka 21
Uradni list RS, št. 21/1991 z dne 31. 10. 1991
Uradni list

Uradni list RS, št. 21/1991 z dne 31. 10. 1991

Kazalo

865. Statut občine Postojna, stran 810.

Na podlagi 185. člena ustave Republike Slovenije so družbenopolitični zbor in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Postojna na zasedanju dne 2. 10. 1991 ter zbor združenega dela Skupščine občine Postojna na seji dne 14. 10. 1991 sprejeli
STATUT
občine Postojna
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Statut občine določa pravice in obveznosti občine, način oblikovanja, organizacijo in pristojnosti in delo skupščine in njenih organov ter druga vprašanja skupnega pomena.
2. člen
Občina je kot temeljna družbenopolitična skupnost pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih določajo ustava, zakon in ta statut.
Občino predstavlja predsednik skupščine občine kot pravno osebo jo zastopa izvršni svet skupščine občine v skladu z določbami ustave, zakonov in statuta.
3. člen
Občina Postojna je pravna oseba.
4. člen
Sedež občine Postojna je v Postojni, Ljubljanska c. 4.
5. člen
Grb, zastavo in druge simbole ter praznik občine določi skupščina občine z odlokom.
6. člen
Občina lahko pravnim osebam, zaslužnim občanom in drugim posameznikom podeljuje priznanja in nagrade.
Vrste, pogoji in način podeljevanja priznanj in nagrad občine določi skupščina občine z odlokom.
II. PRAVICE IN DOLŽNOSTI OBČINE, OBLIKE NJIHOVEGA URESNIČEVANJA
1. Gospodarske in družbene dejavnosti
7. člen
Občina izvaja svoje pravice in dolžnosti na področju gospodarskih in družbenih dejavnosti ter samostojnega osebnega dela v skladu z zakonom. Na področju komunalnih in drugih dejavnosti, ki so nenadomestljivi pogoj za življenje in delo občanov, podjetij in drugih oblik organiziranja, ustanavlja občina javna podjetja ali zagotavlja opravljanje ter dejavnosti na drug način v skladu z zakonom.
2. Urejanje prostora in varstvo okolja
8. člen
S prostorskimi plani občine in prostorskimi izvedbenimi akti se zagotavljajo merila in načini razvoja dejavnosti v prostoru in usklajeno namensko rabo prostora, pogoji za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje ter možnosti in način pridobivanja in urejanja stavbnih zemljišč, smotrnega gospodarjenja s stanovanjskim fondom.
Občina stalno skrbi za varstvo in vzdrževanje človekovega okolja, vodnih virov, zraka in tal pred onesnaževanjem ter varstvo pred hrupom.
3. Oblikovanje in razporejanje sredstev za splošne in skupne potrebe
9. člen
V občinskem proračunu se določi sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb ter njihova razporeditev. Sredstva občinskega proračuna se uporabljajo za:
– financiranje dejavnosti, s katerimi se zagotavljajo občanom javne dobrine in storitve,
– financiranje upravnih in drugih organov občine ter drugih porabnikov proračunskih sredstev,
– financiranje funkcionalnega delovanje krajevnih skupnosti,
– financiranje obrambe,
– pokrivanje drugih obveznosti občine, ki jih določa zakon ali občinski odlok.
O izvajanju programa dela in o uporabi sredstev morajo uporabniki sredstev poročati skupščini občine na njeno zahtevo, najmanj pa enkrat letno.
4. Način uresničevanja pravic in dolžnosti občine
10. člen
Občani uresničujejo pravice in dolžnosti z osebnim izjavljanjem v občini, z organiziranjem v krajevne skupnosti, z ustanavljanjem različnih oblik organiziranja, po delegatih v organih upravljanja ter v delegacijah in po delegatih v skupščini občine, in širših družbenopolitičnih skupnostih.
5. Javna razprava
11. člen
V javni razpravi se obravnavajo najvažnejša vprašanja pomembna za politični, gospodarski, družbeni, kulturni ali socialni razvoj.
Občinska skupščina mora dati pred sprejetjem v javno razpravo osnutke tistih aktov, za katere to določa ustava ali zakon.
Skupščina občine lahko sprejme, da se občani z referendumom odločijo o posameznem vprašanju splošnega pomena, ali da se vnaprej izjavijo o predlogu odloka ali drugega akta iz njene pristojnosti.
Skupščina občine mora razpisati referendum za uvedbo samoprispevka ali javnega posojila za financiranje skupnih in splošnih družbenih potreb v občini in v drugih, z zakonom določenih primerih.
Skupščina občine mora razpisati referendum, tudi kadar to zahteva večina delegatov skupščine ali več kot polovica krajevnih skupnosti na območju občine.
Zahteva iz prejšnjega odstavka mora biti obrazložena in mora jasno izražati vprašanje, ki naj bo predmet referenduma.
12. člen
Pobudo za razpis referenduma lahko da posamezni zbor občinske skupščine, izvršni svet občinske skupščine, krajevne skupnosti, podjetja in druge oblike organiziranja ter zbori občanov. O pobudi za razpis referenduma mora skupščina občine, odločiti v 60 dneh in o svoji odločitvi obvestiti predlagatelja. Pobuda za razpis referenduma mora biti obrazložena.
13. člen
V vseh primerih, kjer se odloča z referendumom, se predhodno opravi javna razprava.
III. KRAJEVNE SKUPNOSTI
14. člen
Občani se zaradi urejanja vprašanj skupnega pomena in uresničevanja skupnih interesov ter zadovoljevanja skupnih potreb organizirajo v krajevno skupnost.
Krajevna skupnost se organizira v naselju, delu naselja ali več povezanih naseljih.
Delovanje, organizacijo ter pravice in dolžnosti organov krajevne skupnosti določa statut krajevne skupnosti.
Krajevna skupnost je pravna oseba.
15. člen
Krajevno skupnost ustanovijo oziroma preoblikujejo krajani z referendumom.
16. člen
Pobudo za ustanovitev oziroma preoblikovanje krajevne skupnosti lahko dajo posamezniki, skupščine občine, zbor občanov v krajevni skupnosti, organ upravljanja v krajevni skupnosti. Pobuda mora vsebovati razloge za preoblikovanje oziroma ustanovitev in predlog območja, na katerega se nanaša predlog.
17. člen
Organi upravljanja tistih krajevnih skupnosti, na katere se nanaša pobuda, morajo o pobudi odločiti v 60, dneh. Če se pobuda sprejme, se pred izvedbo referenduma obvezno organizira javna razprava, katere nosilci so organi upravljanja v krajevni skupnosti.
18. člen
Odločitev je na referendumu sprejeta, če se za ustanovitev oziroma za preoblikovanje izjavi večina vseh krajanov v vsaki krajevni skupnosti, na katero se je nanašal predlog.
19. člen
Šteje se, da je krajevna skupnost konstituirana, ko ima sprejet statut in izvoljene organe, ki jih določa statut.
Osnutek statuta krajevne skupnosti pripravi svet KS in ga da v obravnavo zboru občanov v KS.
Na podlagi prejetih pripomb pripravi svet KS predlog.
Statut krajevne skupnosti sprejme organ upravljanja krajevne skupnosti, po predhodno opravljeni razpravi.
20. člen
Krajevna skupnost preneha, ko se ne njenem območju konstituirajo nove.
Sredstva, pravice in obveznosti krajevne skupnosti, ki je prenehala, se razporedijo na novoustanovljene krajevne skupnosti in na način in po postopku, ki ga sporazumno določijo organi upravljanja novoustanovljenih skupnosti.
IV. OBLIKOVANJE, ORGANIZACIJA IN PRISTOJNOSTI SKUPŠČINE OBČINE IN NJENI ORGANI
1. Skupščina občine
21. člen
Skupščina občine je organ upravljanja in najvišji organ oblasti v okviru pravic in dolžnosti občine.
Svoje pravice in dolžnosti izvršuje na podlagi in v okviru ustave, zakonov in tega statuta.
1.1. Pristojnosti in obveznosti skupščine občine
22. člen
Skupščina občine je organ upravljanja in najvišji organ oblasti v okviru pravic in dolžnosti občine.
Svoje pravice in dolžnosti izvršuje na podlagi in v okviru ustave, zakonov in tega statuta.
23. člen
Skupščina občine:
– sprejema statut občine, odloča o uvedbi postopka za spremembo statuta in sprejema njegove spremembe,
– odloča o razpisu občinskega referenduma in drugih oblik osebnega izjavljanja,
– odloča o podelitvi priznanj in naslovu častnega občana,
– odloča o sodelovanju z drugimi občinami,
– odloča o sodelovanju skupščine občine in njenih organov z ustreznimi tujimi in mednarodnimi organi in organizacijami ter lokalnimi skupnostmi tujih držav,
– določa splošna načela, cilje in smeri politike razvoja občine,
– sprejema plan občine, njegove spremembe in dopolnitve ter smernice in druge ukrepe za njegovo uresničevanje,
– sprejema občinski proračun, nadzoruje njegovo uresničevanje in potrjuje zaključni račun ob njegovi izvršitvi,
– sprejema poslovnik, s katerim podrobneje "ureja svoje delo,
– ustanavlja občinske upravne organe in določa njihovo delovno področje,
– sprejema odloke in druge splošne akte, ukrepe, smernice v skladu z ustavo in zakoni,
– daje razlage občinskih odlokov,
– določa politiko izvrševanja občinskih odlokov in nadzoruje njeno izvajanje,
– obravnava stanje in splošne probleme ustavnosti in zakonitosti,
– obravnava vprašanja, ki so splošnega pomena za obrambo v občini,
– obravnava splošna vprašanja kadrovske politike v občini,
– obravnava vprašanja, o katerih odločajo skupščine širših družbenopolitičnih skupnosti,
– opravlja nadzorstvo nad delom svojega izvršnega sveta, občinskih upravnih organov in njej odgovornih nosilcev javnih del in družbenih funkcij in s svojimi smernicami usmerja njihovo delo,
– skrbi za izvajanje določene politike, zakonov in drugih splošnih aktov,
– obveže izvršni svet, da odpravi oziroma razveljavi izvršilne predpise izvršnega sveta in občinskih upravnih organov, ki so v nasprotju z zakonom,
– ustanavlja podjetja in druge organizacijske oblike ob pogojih, določenih z zakonom,
– ustanavlja sklade za financiranje določenih razvojnih in drugih družbenih potreb ter nadzoruje njihovo delo,
– voli in razrešuje svojega predsednika, podpredsednika,
– voli in razrešuje predsednike in člane svojih delovnih teles,
– voli in razrešuje predsednika, podpredsednika in člane svojega izvršnega sveta,
– v skladu z zakonom imenuje in razrešuje druge funkcionarje,
– v skladu z zakonom ureja položaj funkcionarjev,
– imenuje in razrešuje sekretarja skupščine,
– imenuje in razrešuje svoje predsedstvo za primer vojnih razmer,
– voli oziroma imenuje in razrešuje nosilce javnih in drugih funkcij, za katere to določa zakon,
– opravlja druge zadeve, za katere je pristojna po ustavi, zakonu in po tem statutu.
1.2. Sestava skupščine
24. člen
Skupščino občine sestavljajo: družbenopolitični zbor, zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela. Vsak zbor šteje 20 delegatov.
Skupščina občine z odlokom določi volilne enote za volitve delegatov v zbore ter koliko delegatov se voli v posamezni volilni enoti.
Volitve in odpoklic delegatov v zbore skupščine se izvedejo v skladu z določbami zakona.
Postopek v zvezi z volitvami delegatov v zbore ter postopek za njihov odpoklic vodi volilna komisija in volilni odbori po določbah zakona. Občinsko volilno komisijo imenuje skupščina občine.
25. člen
Kadar zbori odločajo na skupni seji, je ta sklepčna, če je na njej prisotna večina delegatov vsakega zbora, odločitev pa je sprejeta, če je zanjo glasovala večina na seji navzočih delegatov.
26. člen
Kadar posamezen zbor odloča samostojno, je seja zbora sklepčna, če je na njej prisotna večina delegatov zbora. Odločitev je na seji zbora sprejeta, če je zanjo glasovala večina navzočih delegatov zbora.
1.3. Pristojnosti zborov skupščine občine
27. člen
Družbenopolitični zbor, zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela odločajo na skupnem zasedanju o vseh vprašanjih, ki so v pristojnosti skupščine občine, razen o tistih, ki so določene v 28. in 29. členu tega statuta, ter o vprašanjih, o katerih se skupščina na skupnem zasedanju odloči, da jih bo obravnavala in sprejemala na skupni seji.
28. člen
Družbenopolitični zbor, zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela na skupni seji:
a) volijo, razrešujejo in glasujejo, o zaupnici:
– predsednika in podpredsednika skupščine občine
– predsednika, podpredsednika in člane izvršnega sveta
– funkcionarje občinskih upravnih organov
– druge funkcionarje v skladu z zakonom, statutom in poslovnikom
– imenujejo in razrešujejo delovna telesa skupščine
b) odločajo:
– o podelitvi priznanj in nagrad, o sodelovanju z drugimi občinami
– na predlog izvršnega sveta o vprašanjih; o katerih tudi po postopku usklajevanja med zbori ni bilo doseženo soglasje
– o deklaracijah, protestih in drugih javnih izjavah
– o drugih zadevah, ki jih predlagajo delegati občinske skupščine ali drugi organi
29. člen
Vsak zbor samostojno:
– odloča o verifikaciji mandatov in mandatno imunitetnih zadevah delegatov v zboru,
– izmed delegatov v zboru voli in razrešuje predsednika in podpredsednika zbora,
– ustanavlja svoja delovna telesa in voli predsednika in člane teh delovnih teles,
– obravnava druge zadeve, za katere tako odloči zbor,
– odloča o drugih zadevah, če je tako določeno s tem statutom.
30. člen
Splošni akt, ki ga zbori sprejemajo enakopravno, je sprejet, če so ga zbori sprejeli v enakem besedilu.
Če splošni akt ni sprejet v vseh zborih v enakem besedilu, oziroma v enem ali dveh zborih ni sprejet, se uvede postopek usklajevanja. Postopek usklajevanja ureja poslovnik o delu skupščine.
1.4. Predsednik in podpredsednik skupščine občine ter predsedniki in podpredsedniki zborov
31. člen
Skupščina občine ima predsednika in podpredsednika, ki ju izvoli izmed delegatov zborov skupščine.
Predsednik in podpredsednik skupščine se volita za štiri leta in sta lahko izvoljena na isto funkcijo največkrat dvakrat zaporedoma.
32. člen
Če predčasno preneha funkcija predsedniku skupščine, opravlja do izvolitve novega predsednika njegovo funkcijo podpredsednik, ki sicer nadomešča predsednika v njegovi odsotnosti.
Kandidate za predsednika in podpredsednika občinske skupščine predlaga najmanj 10 delegatov enega ali več zborov. Glasuje se tajno.
Soglasje predlaganih kandidatov zagotovijo predlagatelji.
33. člen
Predsednik občinske skupščine:
– predstavlja občinsko skupščino,
– sklicuje in vodi skupne seje vseh zborov skupščine,
– skrbi za izvajanje poslovnika skupščine,
– skupaj s predsedniki zbora razlaga določbe poslovnika občinske skupščine,
– podpisuje predpise in druge akte, ki jih sprejme skupščina, razen poročil, stališč in predlogov, ki jih sprejme posamezni zbor,
– opravlja druge zadeve v skladu z ustavo, zakonom, statutom, poslovnikom in drugimi predpisi.
34. člen
Predsedniku ali podpredsedniku preneha funkcija iz zakonskih razlogov, ali če odstopi.
Razrešitev predsednika oziroma podpredsednika skupščine lahko zahteva najmanj 10 delegatov enega ali več zborov.
Če sta razrešena tako predsednik in podpredsednik skupščine, ali jima preneha mandat, skliče in vodi naslednjo sejo skupščine do izvolitve novega predsednika oziroma podpredsednika najstarejši delegat.
35. člen
Vsak zbor občinske skupščine predstavlja predsednik, v času njegove odsotnosti pa podpredsednik.
Predsednik zbora predstavlja zbor, sklicuje in vodi seje zbora, skrbi za izvajanje občinskega poslovnika, podpisuje priporočila, stališča in druge predloge zbora ter opravlja druge zadeve, ki so mu dane s statutom, poslovnikom in drugimi predpisi.
Za volitve in prenehanje funkcije predsednika in podpredsednika zbora se smiselno uporabljajo določitve tega statuta, ki se nanašajo na volitve in prenehanje funkcije predsednika in podpredsednika skupščine, s tem da lahko predlaga kandidata oziroma zahteva razrešitev najmanj 5 delegatov zbora.
1.5. Predsedstvo občinske skupščine
36. člen
Predsednik skupščine, podpredsednik skupščine in predsedniki zborov sestavljajo predsedstvo skupščine.
Pri delu predsedstva redno sodelujeta predsednik izvršnega sveta ali tisti član izvršnega sveta, ki ga le-ta pooblasti, in sekretar občinske skupščine.
37. člen
Predsedstvo skupščine kot koordinacijski organ:
– usklajuje delo zborov in delovnih teles skupščine,
– usmerja in vodi delovanje skupščine s Skupščino Republike Slovenije,
– vodi sodelovanje skupščine s političnimi organizacijami v občini, podjetji ter drugimi organizacijami in skupnostmi,
– opravlja druge zadeve, določene s poslovnikom.
1.6. Delovna telesa skupščine občine in njenih zborov
38. člen
Skupščina in njeni zbori lahko ustanovijo komisije,odbore in druga stalna ali občasna delovna telesa za proučevanje predlogov, predpisov in drugih aktov, ki jih sprejema občinska skupščina, ter za proučevanje drugih vprašanj iz pristojnosti skupščine.
39. člen
Skupščina občine ima naslednja stalna delovna telesa:
– Komisijo za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve
– Komisijo za prošnje in pritožbe
– Statutarno-pravno komisijo
– Komisijo za priznanja občine Postojna
– druga stalna delovna telesa, ki jih skupščina ustanovi in jim določi pristojnosti z odlokom.
1.7. Sekretar skupščine občine
40. člen
Skupščina občine ima sekretarja, ki ga na predlog predsednika občinske skupščine imenujejo zbori občinske skupščine na skupni seji. Sekretar se imenuje za dobo štirih let in je lahko ponovno imenovan.
1.8. Splošni akti skupščine občine
41. člen
Skupščina občine sprejema planske akte, odloke, proračun, zaključni račun, deklaracije, resolucije, stališča, priporočila, smernice, sklepe in obvezne razlage svojih predpisov ter druge akte.
42. člen
Sprejem splošnega akta lahko predlagajo:
– vsak delegat
– zbor
– izvršni svet.
– Predsedstvo skupščine občine
– delovna telesa občinske skupščine oziroma zbora Kadar predlagatelj odloka ali drugega splošnega akta in izvršni svet, mora le-ta dati pred obravnavo na skupščini k predlogu svoje mnenje.
43. člen
Postopek predlaganja, razprave, usklajevanja in sprejemanja odlokov in drugih splošnih aktov določa poslovnik skupščine.
44. člen
Občinski predpisi in splošni akti občinskih organov se objavljajo v Uradnem listu Republike Slovenije.
45. člen
Delo občinske skupščine in njenih organov je javno, razen v primeru, če je z zakonom ali ustavo določen drugačen postopek. O delu občinske skupščine obveščajo javnost predsednik skupščine, predsedniki zborov, predsednik izvršnega sveta ter predstojniki upravnih organov za področja svojega dela.
2. Izvršni svet skupščine
2.1. Pristojnosti in obveznosti izvršnega sveta
46. člen
Izvršni svet skupščine občine pri uresničevanju svoje odgovornosti in v okviru svoje funkcije:
– izvaja dogovorjeno politiko in skrbi za izvrševanje zakonov ter drugih predpisov,
– predlaga skupščini izdajo odlokov in drugih splošnih aktov v pristojnosti skupščine,
– izdaja uredbe in druge predpise za izvrševanje občinskih odlokov,
– daje skupščini občine mnenja o predlogih odlokov in drugih splošnih aktih, ki jih pošiljajo pooblaščeni predlagatelji,
– skupščini občine predlaga občinski proračun, spremembe le-tega, zaključni račun o izvršitvi proračuna, -
– izvršuje občinski proračun,
– usklajuje, nadzira in usmerja delo upravnih organov, predlaga ustanovitev, spremembe in ukinitev občinskih upravnih organov in služb izvršnega sveta ter imenovanje in razrešitev funkcionarjev upravnih organov, ki niso člani izvršnega sveta,
– odloča o sporih pristojnosti med občinskimi upravnimi organi,
– predlaga ukrepe za izboljševanje organizacije, racionalizacijo, ter posodobitev dela občinskih upravnih organov,
– usmerja in usklajuje izdelavo obrambnih in varnostnih načrtov,
– sprejema ukrepe za zaščito in reševanje ljudi in materialnih dobrin ob naravnih in drugih nesrečah, v izrednih razmerah in v vojni,
– daje soglasje k imenovanju upravnih delavcev s posebnimi pooblastili v upravnih organih in službah,
– imenuje in razrešuje sekretarja izvršnega sveta,
– odloča o uporabi sredstev rezerv proračuna,
– ustanavlja stalna in občasna delovna telesa za opravljanje nalog s svojega delovnega področja, določa njihovo sestavo in njihovo delovno področje,
– imenuje in razrešuje poslovodni organ v javnih podjetjih, ki jih ustanovi občina,
– sprejema poslovnik, s katerim v skladu s tem statutom podrobneje ureja svoje delo,
– odloča o vseh vprašanjih v zvezi z nepremičninami, s katerimi razpolaga občina,
– opravlja druge zadeve, za katere je pristojen po ustavi, zakonu ter statutu in odloku skupščine občine.
2.2. Sestava, volitve in delo izvršnega sveta
47. člen
Izvršni svet sestavljajo predsednik, podpredsednik in največ 7 članov. Število in področja dela posameznih članov izvršnega sveta predlaga mandatar.
48. člen
Predsednik izvršnega sveta skupščine občine vodi in usklajuje delo v izvršnem svetu, predstavlja izvršni svet, sklicuje seje izvršnega sveta in jih vodi, spremlja, in skrbi za izvajanje sklepov izvršnega sveta, podpisuje akte, ki jih izdaja izvršni svet in opravlja druge naloge v skladu s tem statutom, odlokom skupščine občine in poslovnikom o delu izvršnega sveta.
Predsednik izvršnega sveta je odredbodajalec za izvrševanje občinskega proračuna, lahko pa za to pooblasti podpredsednika ali člane izvršnega sveta.
Če je predsednik izvršnega sveta odsoten ali zadržan, ga nadomešča v vseh pravicah in dolžnostih podpredsednika izvršnega sveta.
49. člen
Kandidata za mandatarja za sestavo izvršnega sveta predlaga najmanj 10 delegatov.
Volitve mandatarja za sestavo izvršnega sveta so tajne.
Kandidat za mandatarja za sestavo izvršnega sveta je izvoljen, če dobi na volitvah večino glasov vseh prisotnih delegatov.
Če kandidat ni dobil potrebne večine glasov, se kandidacijski postopek ponovi.
50. člen
Poslovnik podrobneje opredeljuje volitve izvršnega sveta, vendar so volitve predsednika, podpredsednika in članov izvršnega sveta tajne.
Predsednik, podpredsednik in člani izvršnega sveta se volijo za štiri leta. Predsednik, podpredsednik in člani izvršnega sveta so lahko izvoljeni na isto funkcijo največ dvakrat zaporedoma, vendar je trajanje njihovega mandata in mandata delovnih teles izvršnega sveta omejeno s trajanjem mandata delegatov občinske skupščine.
51. člen
Izvršni svet mora biti izvoljen v 3 mesecih po prenehanju mandata oziroma v treh mesecih od izglasovanja nezaupnice ali odstopa predsednika oziroma večine članov izvršnega sveta. V nasprotnem primeru je predsednik skupščine dolžan razpisati predčasne volitve.
52. člen
Predsednik izvršnega sveta lahko predlaga skupščini občine izvolitev in razrešitev posameznih članov izvršnega sveta, če meni, da je potrebno spremeniti sestavo izvršnega sveta.
53. člen
Najmanj 10 delegatov skupščine lahko zahteva glasovanje o zaupnici izvršnemu svetu kot celoti ali posameznim članom.
54. člen
Če odstopi predsednik, ali večina članov izvršnega sveta ali jim je bila izglasovana nezaupnica, opravljajo svojo funkcijo do izvolitve novega izvršnega sveta.
V vseh teh primerih velja za dan razrešitve dan izvolitve novega izvršnega sveta.
55. člen
Če izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti izvajanja določene politike ali izvrševanja drugega splošnega akta, ki se predlaga, ali ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje funkcije, če ne bo sprejet predlagan odlok ali drugi splošni akt, katerega izdajo predlaga, lahko postavi vprašanje zaupnice.
3. Upravni organi
56. člen
Občinski upravni organi v okviru svojih pristojnosti in pooblastil zlasti:
– izvajajo določeno politiko, izvršujejo zakonske predpise ter druge predpise in splošne akte skupščine in izvršnega sveta ter zagotavljajo njihovo izvrševanje,
– odločajo o upravnih postopkih, za katere so pooblaščeni,
– pripravljajo ustrezne predpise za potrebe skupščine, izvršnega sveta, drugih organov in delovnih teles,
– opravljajo druge, z ustavo in zakoni določene pristojnosti.
57. člen
Občinske upravne organe ustanavlja, določa njihovo organizacijo in delovno področje skupščina z odlokom.
58. člen
Predstojnike upravnih organov imenuje in razrešuje občinska skupščina na predlog predsednika izvršnega sveta.
V. OBRAMBA IN ZAŠČITA
59. člen
Za preprečevanje in odpravljanje izrednih razmer in reševanje ob naravnih in drugih nesrečah ter izvajanje drugih nalog občina v skladu z zakonom organizira obrambo in zaščito.
Občina v okviru svojih pristojnosti in v skladu z zakonom določa politiko in odloča o vprašanjih, ki zagotavljajo organizacijo, delo in razvoj obrambe in zaščite.
60. člen
Za usklajevanje in usmerjanje ter povezovanje priprav na področju obrambe in zaščite so odgovorni skupščina občine, izvršni svet skupščine občine in upravni organ za obrambo.
Občinska skupščina določa usmeritve za razvoj obrambnih priprav, ureja in usmerja zaščito in reševanje, spremlja in ocenjuje varnostne razmere ter ekonomske in druge razmere v občini ob napadu na republiko, ureja organizacijo civilne zaščite, opazovanje in obveščanje ter imenuje predsedstvo občinske skupščine za delo v vojni.
Izvršni svet skupščine občine izvaja politiko in odločitve občinske skupščine s področja obrambe in zaščite in sicer:
– usmerja izdelavo obrambnih načrtov v občini,
– določa temeljne nosilce obrambnega načrtovanja,
– usmerja mobilizacijske priprave,
– usmerja in usklajuje razvoj varstva pred požari,
– usmerja in usklajuje priprave na področju zaščite in reševanja,
– ustanavlja občinske enote civilne zaščite ter imenuje občinski štab za civilno zaščito,
– usmerja in usklajuje usposabljanje za obrambo in zaščito,
– imenuje naborno komisijo in druge komisije v zvezi z vojaško dolžnostjo.
Občinski upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, opravlja upravne in strokovne zadeve iz pristojnosti občine na področju obrambe in zaščite.
Občinski upravni organ za notranje zadeve usklajuje izdelavo varnostnih načrtov v občini.
Drugi občinski upravni organi izvajajo priprave za delovanje gospodarskih in drugih dejavnosti v vojni in v izrednih razmerah.
VI. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA
61. člen
Predlog za spremembo in dopolnitve statuta lahko dajo vsi, ki so po tem statutu pristojni za predloge splošnih aktov skupščine.
O predlogu o uvedbi postopka za spremembo ali dopolnitev statuta odloča skupščina občine.
62. člen
Na podlagi sklepa o uvedbi postopka za spremembo ali dopolnitev statuta pristojna komisija oziroma organizacija pripravi osnutek sprememb in dopolnitev statuta.
Osnutek obravnava in sprejema skupščina občine in ga da v javno razpravo.
Po končani javni razpravi pripravi komisija predlog sprememb in dopolnitev statuta občine in ga da skupščini občine v sprejem.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
63. člen
Delo in organizacija skupščine in izvršnega sveta se podrobneje opredeli v poslovniku skupščine.
64. člen
Odloki in drugi splošni akti občinske skupščine in njenih organov se morajo uskladiti s tem statutom v roku 6 mesecev po njegovem sprejemu.
65. člen
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut občine Postojna (Uradni objave, št. 24/80, 8/82, 22/83; 4/86, 33/90) in odlok o pristojnosti zborov in volitvah funkcionarjev občinske skupščine in izvršnega sveta (Uradni objave, št. 16/90, 20/90, 22/90, Uradni list RS, št. 12/91, 20/91, 7/91).
66. člen
Ta statut prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 013-1/91-10
Postojna, dne 14. oktobra 1991.
Predsednik
Skupščine občine Postojna
Igor Bratina, dipl. iur. l. r.