Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Republike Slovenije izdaja Predsedstvo Republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o raziskovalni dejavnosti
Razglaša se zakon o raziskovalni dejavnosti, ki ga je sprejela Skupščina Republike Slovenije na sejah Družbenopolitičnega zbora, Zbora občin in Zbora združenega dela dne 31. julija 1991.
Št. 0100-19/91
Ljubljana, dne 31. julija 1991.
Predsednik
Milan Kučan l. r.
ZAKON
o raziskovalni dejavnosti
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta zakon določa cilje in načela za opravljanje raziskovalne dejavnosti in ureja javno službo na področju raziskovalne dejavnosti.
2. člen
Raziskovalna dejavnost po tem zakonu obsega temeljno in aplikativno raziskovanje ter razvoj.
Temeljno raziskovanje je usmerjeno k iskanju novih občih spoznanj in zakonitosti.
Aplikativno raziskovanje je usmerjeno v pridobivanje znanja ali razumevanja za določanje načinov, s katerimi lahko zadovoljimo spoznane ali opredeljene potrebe.
Rezultati temeljnega in aplikativnega raziskovanja se povezujejo v znanost kot sistem znanj o pojavih in zakonitostih v naravi in družbi.
Razvoj je sistematična uporaba znanja in razumevanja, pridobljenega z aplikativnim in temeljnim raziskovanjem ter iz praktičnih izkušenj, usmerjena v ustvarjanje novih materialov, naprav, sistemov in metod, vključno s fazo oblikovanja proizvodov, priprave prototipov, procesov, storitev in organizacijskih sistemov, oziroma usmerjena v bistveno izboljševanje že obstoječih materialov, naprav, sistemov in procesov.
Raziskovalna dejavnost po tem zakonu obsega tudi sestavine raziskav in razvoja, ki se organizirajo kot raziskovalna infrastruktura.
3. člen
Temeljno raziskovanje, aplikativno raziskovanje in razvoj ter dejavnost raziskovalne infrastrukture v okviru nacionalnega raziskovalnega programa se opravljajo kot javna služba.
4. člen
Republika Slovenija z namenom, da prispeva k povečevanju kulturne in materialne kakovosti življenja, h gospodarskemu napredku in k samobitnosti Slovenije, ustvarja pogoje za uresničevanje naslednjih ciljev:
– širjenje in poglabljanje znanstvenih spoznanj;
– pospeševanje uporabe znanosti za družbeni razvoj;
– povečevanje obsega in kakovosti raziskovalne dejavnosti;
– vzgoja vrhunskih strokovnjakov za raziskovanje in razvoj.
5. člen
Načela, na katerih temelji opravljanje raziskovalne dejavnosti, so:
– svoboda znanosti in njenega poučevanja;
– avtonomnost raziskovalcev pri raziskovanju;
– raznovrstnost znanstvenih mnenj in metod;
– nedotakljivost in varstvo človekove osebnosti in dostojanstva;
– etičnost in odgovornost raziskovalcev za posledice njihovega dela;
– prepletenost raziskovanja in visokošolskega izobraževanja;
– mednarodna vključenost, odprtost in sodelovanje.
II. OPRAVLJANJE RAZISKOVALNE DEJAVNOSTI
6. člen
Raziskovalno dejavnost opravljajo raziskovalci v raziskovalnih in drugih organizacijah ter zasebni raziskovalci, s pomočjo drugega strokovnega in pomožnega osebja.
7. člen
Raziskovalne organizacije so zavodi in podjetja, ki so registrirana za opravljanje raziskovalne dejavnosti.
8. člen
Raziskovalna organizacija mora pred začetkom opravljanja raziskovalne dejavnosti zagotoviti za izbrana raziskovalna področja raziskovalce, odgovorne nosilce raziskovalnih ali razvojnih projektov, raziskovalno opremo in prostore ter informacijsko dokumentacijsko podporo raziskovanju in razvoju.
Izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega odstavka ugotavlja republiški upravni organ, pristojen za raziskovalno dejavnost.
Raziskovalne organizacije se vpišejo v evidenco raziskovalnih organizacij, ki jo vodi republiški upravni organ, pristojen za raziskovalno dejavnost.
Republiški upravni organ, pristojen za raziskovalno dejavnost, določi obliko in način vodenja evidence ter postopek za vpis in izbris iz evidence.
9. člen
Raziskovalno dejavnost lahko kot zasebnik opravlja posameznik, ki poleg splošnih pogojev, predpisanih za opravljanje dejavnosti z zasebnim delom, izpolnjuje tudi s tem zakonom določene pogoje za odgovornega nosilca raziskovalnih ali razvojnih projektov.
Pogoje za izvajanje raziskovanja z zasebnim delom ugotavlja republiški upravni organ, pristojen za raziskovalno dejavnost.
Posameznik lahko prične opravljati raziskovalno dejavnost kot zasebnik z dnem, ko se vpiše v register, ki ga vodi republiški upravni organ, pristojen za raziskovalno dejavnost.
10. člen
Javno službo na področju raziskovalne dejavnosti opravljajo javni raziskovalni zavodi in Slovenska akademija znanosti in umetnosti, fakultete, visoke šole in akademije in tiste višje šole, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje raziskovalne dejavnosti. Javno službo lahko opravljajo tudi druge raziskovalne organizacije in zasebni raziskovalci v skladu z zakonom.
Javni raziskovalni zavodi
11. člen
Javni raziskovalni zavod ustanovi Republika Slovenija. Akt o ustanovitvi sprejme Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije oziroma Skupščina Republike Slovenije, če tako določa zakon.
Soustanovitelji javnega raziskovalnega zavoda so lahko tudi druge pravne in fizične osebe.
12. člen
Javni raziskovalni zavod upravlja upravni odbor, ki se imenuje oziroma voli za največ štiri leta.
Upravni odbor javnega raziskovalnega zavoda sestavljajo predstavniki ustanovitelja, predstavniki odgovornih nosilcev raziskovalnih in razvojnih projektov in predstavnik drugih delavcev javnega raziskovalnega zavoda ter predstavniki uporabnikov dejavnosti javnega raziskovalnega zavoda.
Sestava, način imenovanja oziroma izvolitve članov, trajanje mandata in pristojnosti upravnega odbora javnega raziskovalnega zavoda se določijo z aktom o ustanovitvi in statutom javnega raziskovalnega zavoda.
13. člen
Delo in poslovanje javnega raziskovalnega zavoda vodi direktor.
Direktorja javnega raziskovalnega zavoda imenuje in razrešuje upravni odbor javnega raziskovalnega zavoda s soglasjem Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije.
14. člen
Za direktorja javnega raziskovalnega zavoda je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje za odgovornega nosilca projektov in programov, določene s prvo in drugo alineo 29. člena oziroma s 30. členom tega zakona, ima vodstvene in organizacijske sposobnosti ter izpolnjuje druge pogoje, določene z aktom o ustanovitvi oziroma s statutom javnega raziskovalnega zavoda.
Direktor javnega raziskovalnega zavoda se imenuje na podlagi javnega razpisa.
15. člen
Za obravnavanje in odločanje o strokovnih zadevah z delovnega področja javnega raziskovalnega zavoda se oblikuje znanstveni oziroma strokovni svet.
Znanstveni oziroma strokovni svet javnega raziskovalnega zavoda sestavljajo odgovorni nosilci raziskovalnih in razvojnih projektov v javnem raziskovalnem zavodu.
Naloge znanstvenega oziroma strokovnega sveta, način oblikovanja in delovanja sveta se določijo z aktom o ustanovitvi in statutom javnega raziskovalnega zavoda.
16. člen
Javni raziskovalni zavodi se zaradi večje učinkovitosti in racionalnosti pri opravljanju svojih dejavnosti povezujejo v skupnosti zavodov, če tako določi ustanovitelj.
17. člen
Javni raziskovalni zavodi lahko v okviru svoje raziskovalne dejavnosti s soglasjem ustanovitelja sodelujejo z univerzo oziroma fakulteto ali visoko šolo pri izvajanju visokošolskega izobraževanja, zlasti pri izvajanju podiplomskih izobraževalnih programov.
Javni raziskovalni zavodi lahko sodelujejo z univerzo oziroma fakulteto ali visoko šolo pri izvajanju podiplomskih izobraževalnih programov, ki dajejo javno veljavno izobrazbo, če izpolnjujejo predpisane pogoje za izvajanje podiplomskega izobraževanja in če obstaja nacionalna potreba po izvajanju takih programov ali potreba oziroma interes organizacij ali posameznikov za njihovo izvajanje in financiranje.
Izpolnitev pogojev iz prejšnjega odstavka ugotovi z odločbo republiški upravni organ, pristojen za visokošolsko izobraževanje.
Če javni raziskovalni zavod sodeluje z univerzo oziroma fakulteto ali visoko šolo pri izvajanju podiplomskega izobraževalnega programa, ki daje javno veljavno izobrazbo, potrjujeta javno veljavno listino javni raziskovalni zavod in univerza oziroma fakulteta ali visoka šola, ki izvaja izobraževalni program s področja podiplomskega izobraževanja javnega raziskovalnega zavoda.
III. SVET ZA ZNANOST IN TEHNOLOGIJO REPUBLIKE SLOVENIJE
18. člen
Pri Izvršnem svetu Skupščine Republike Slovenije se ustanovi Svet za znanost in tehnologijo Republike Slovenije kot strokovno svetovalno telo.
19. člen
Svet za znanost in tehnologijo Republike Slovenije:
1. ocenjuje stanje v raziskovalni dejavnosti, njen položaj in razvoj z vidika mednarodne primerljivosti, kakovosti in družbenorazvojne smotrnosti;
2. pripravi izhodišča in usmeritve nacionalnega raziskovalnega programa;
3. spremlja in ocenjuje izvajanje nacionalnega raziskovalnega programa;
4. obravnava predloge zakonov in drugih predpisov na področju raziskovalne dejavnosti in na drugih področjih, ki zagotavljajo splošne pogoje spodbujanja raziskovalne dejavnosti in uporabe njenih rezultatov;
5. obravnava izhodišča in usmeritve za metodologijo in postopke izvajanja nacionalnega raziskovalnega programa;
6. daje pobude in predloge za urejanje vprašanj na področju raziskovalne dejavnosti.
20. člen
Svet za znanost in tehnologijo Republike Slovenije sestavljajo vrhunski strokovnjaki iz znanosti, tehnologije, gospodarstva in družbenih dejavnosti.
Predsednika in člane Sveta za znanost in tehnologijo Republike Slovenije imenuje Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije na predlog univerz, Slovenske akademije znanosti in umetnosti, zbornic, raziskovalnih organizacij, republiških upravnih organov in drugih organizacij oziroma združenj na ravni republike.
Po položaju so člani sveta predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, rektorji univerz in predsednik Gospodarske zbornice Slovenije.
Predsednik in člani Sveta za znanost in tehnologijo Republike Slovenije se imenujejo za štiri leta, tako da se na vsaki dve leti imenuje polovica članov, ki niso člani po položaju.
IV. NACIONALNI RAZISKOVALNI PROGRAM
21. člen
Nacionalni raziskovalni program sprejme Skupščina Republike Slovenije.
Nacionalni raziskovalni program vsebuje dolgoročne, srednjeročne in kratkoročne opredelitve, ki se lahko prilagajajo vsako leto.
Predlog nacionalnega raziskovalnega programa pripravi Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije v sodelovanju s Svetom za znanost in tehnologijo Republike Slovenije, Slovensko akademijo znanosti in umetnosti, univerzami, raziskovalnimi organizacijami, zbornicami in strokovnimi društvi oziroma združenji.
22. člen
Nacionalni raziskovalni program opredeljuje:
1. cilje raziskovalne dejavnosti;
2. velikost in obseg raziskovalne dejavnosti:
– izbrane znanstvene discipline, razvojna področja in širino predmeta raziskovanja;
– število mladih raziskovalcev;
– opremo raziskovalnih skupin;
– raziskovalno infrastrukturo;
– sistem znanstvenega informiranja;
– raven stroškov pri izvajanju raziskovalnih projektov;
3. okvirni obseg sredstev za raziskovalno dejavnost ter njihovo razporeditev za raziskovanje, razvoj, mlade raziskovalce in raziskovalno infrastrukturo.
23. člen
Sredstva, potrebna za izvajanje nacionalnega raziskovalnega programa, določena v proračunu Republike Slovenije, se namenijo za:
1. delovanje in širjenje raziskovalne in razvojne zmogljivosti po naslednjih namenih porabe:
– osebni dohodki, dohodki mladih raziskovalcev;
– obnavljanje in nadomeščanje obstoječe materialne podlage raziskovanja in razvoja;
– širitev materialne podlage raziskovanja in razvoja;
– stroški izvajanja raziskovalnih in razvojnih projektov;
– stroški mednarodnega sodelovanja;
– fiksni stroški upravljanja javnih raziskovalnih zavodov in vzdrževanja njihove materialne infrastrukture;
2. znanstveno in tehnološko informiranje ter komuniciranje z drugimi raziskovalci.
24. člen
Pri dodelitvi sredstev izvajalcem razvojnih projektov lahko republiški organ, pristojen za raziskovalno dejavnost, določi pogoje in načine za sofinanciranje projektov oziroma za vračanje vloženih sredstev, vključno z možnostjo udeležbe pri dobičku, ki ga ustvarijo podjetja z uporabo rezultatov razvojnih projektov.
25. člen
V proračunu Republike Slovenije se zagotovijo sredstva tudi za ustvarjanje splošnih pogojev za spodbujanje raziskovanja in usmerjanje razvoja, predvsem za:
– oblikovanje strategije razvoja Republike Slovenije;
– ekspertize za potrebe Republike Slovenije;
– intervencije v tehnološkem razvoju;
– spodbujanje inovativnosti;
– sofinanciranje podjetniških razvojnih projektov;
– izvajanje vrhunskega podiplomskega izobraževanja;
– organiziranje in delovanje metrološkega sistema;
– organiziranje sistema standardizacije in njegovo delovanje;
– organiziranje in delovanje sistema za izkazovanje in nadzor kakovosti izdelkov in storitev;
– zaščito industrijske lastnine;
– razvoj družbene informacijske infrastrukture;
– geoinformacijski sistem.
26. člen
Normative in standarde ter druga merila za določanje sredstev za izvajanje nacionalnega raziskovalnega programa ter za izvajanje drugih dejavnosti za ustvarjanje splošnih pogojev za spodbujanje raziskovanja in usmerjanje razvoja določi Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije.
V. IZVAJANJE NACIONALNEGA RAZISKOVALNEGA PROGRAMA IN UVELJAVLJANJE SPLOŠNIH POGOJEV ZA SPODBUJANJE RAZISKOVANJA IN USMERJANJE RAZVOJA
27. člen
Republiški upravni organ, pristojen za raziskovalno dejavnost, organizira izvajanje nacionalnega raziskovalnega programa in v ta namen:
1. objavlja razpise za zbiranje ponudb za projekte in programe ter izbira in usklajuje nosilce in izvajalce projektov in programov;
2. usklajuje interese raziskovalnih in drugih organizacij pri organiziranju raziskovalnih skupin in raziskovalne infrastrukture ter izvajalcev drugih dejavnosti, ki so splošni pogoj za spodbujanje raziskovanja in usmerjanje razvoja; po potrebi usklajuje njihovo delovanje in poslovanje;
3. dodeljuje proračunska sredstva za financiranje ustanoviteljskih obveznosti ter obveznosti do izvajalcev raziskovalnih in razvojnih projektov, dejavnosti raziskovalne infrastrukture ter izvajalcev dejavnosti, ki so splošni pogoj za spodbujanje raziskovanja in usmerjanje razvoja;
4. spremlja in nadzira izvajanje nacionalnega raziskovalnega programa ter sprejema druge ukrepe, ki so potrebni za uveljavljanje nacionalnega raziskovalnega programa.
28. člen
Ponudbe za izvajanje nacionalnega raziskovalnega programa morajo biti oblikovane kot raziskovalni oziroma razvojni projekti ali kot projekti vzpostavljanja oziroma programi delovanja raziskovalne infrastrukture. Predlagatelj ponudbe mora navesti odgovornega nosilca raziskovalnega ali razvojnega projekta oziroma odgovornega nosilca projekta vzpostavljanja ali programa delovanja raziskovalne infrastrukture in sodelujočo skupino.
Ponudbe za izvajanje drugih dejavnosti, ki so splošni pogoj za spodbujanje raziskovanja in usmerjanje razvoja, morajo biti oblikovane kot programi dejavnosti. Predlagatelj ponudbe mora navesti odgovornega nosilca programa.
29. člen
Odgovorni nosilec raziskovalnega projekta je lahko raziskovalec, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
– ima doktorat znanosti;
– ima objavljena znanstvena dela v zadnjih treh letih;
– izkazuje sposobnost za organiziranje in vodenje raziskovalne skupine;
– je praviloma v delovnem razmerju v raziskovalni organizaciji, kjer izvaja projekt, ali je zasebni raziskovalec.
30. člen
Odgovorni nosilec razvojnega projekta je lahko raziskovalec, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega člena.
Odgovorni nosilec razvojnega projekta je lahko tudi strokovnjak, ki ne izpolnjuje pogojev iz 1. in 2. alinee prejšnjega člena, če ima opravljena raziskovalna ali razvojna dela, registrirane patente oziroma inovacije.
31. člen
Odgovorni nosilec projekta vzpostavljanja oziroma programa delovanja raziskovalne infrastrukture mora imeti izobrazbo in izkušnje, potrebne za načrtovanje, delovanje, vzdrževanje in uporabo infrastrukturnih zmogljivosti, in biti usposobljen za informiranje raziskovalcev o zmožnostih infrastrukturne dejavnosti v okviru raziskovalne dejavnosti.
32. člen
Republiški upravni organ, pristojen za raziskovalno dejavnost, izbere projekte in programe za izvajanje nacionalnega raziskovalnega programa ter njihove izvajalce izmed predlogov, prispelih na javni razpis, na podlagi strokovnih ocen oziroma mnenj posameznih strokovnjakov, strokovnih teles in drugih organizacij in organov, ki jih izbere ali določi republiški upravni organ, pristojen za raziskovalno dejavnost.
Ocenjevalcem je v odnosu do ocenjevancev zagotovljena anonimnost.
Pri ocenjevanju se upoštevajo naslednji kriteriji:
1. mednarodno izkazljiva znanstvena oziroma strokovna zmožnost raziskovalcev;
2. neposredna ali posredna družbena koristnost, ekološka naravnanost in pomembnost projektov in programov;
3. racionalnost in varčnost pri organizaciji in izvedbi projektov.
Kriterije podrobneje določa republiški upravni organ, pristojen za raziskovalno dejavnost, v sodelovanju s Svetom za znanost in tehnologijo Republike Slovenije.
33. člen
Republiški upravni organ, pristojen za raziskovalno dejavnost, sklene z izbranimi izvajalci raziskovalnega ali razvojnega projekta oziroma projekta vzpostavljanja ali programa delovanja raziskovalne infrastrukture pogodbo o izvedbi.
Če se pogodba sklene z raziskovalno ali drugo organizacijo, je sopodpisnik pogodbe o izvedbi projekta ali programa poleg odgovorne osebe raziskovalne ali druge organizacije tudi odgovorni nosilec raziskovalnega ali razvojnega projekta in projekta vzpostavljanja ali programa delovanja raziskovalne infrastrukture.
S pogodbo o izvedbi se za raziskovalno oziroma razvojno področje določijo: predmet in cilj raziskovanja oziroma razvoja, načrt izvajanja projekta, sredstva in način ugotavljanja izpolnitve pogodbenih obveznosti. Za področje delovanja raziskovalne infrastrukture se določijo: načrt zmogljivosti in storitev, ki jih lahko raziskovalna infrastruktura daje raziskovalcem in drugim uporabnikom, način uporabe teh zmogljivosti ter sredstva, potrebna za vlaganje v raziskovalno infrastrukturo oziroma za vzdrževanje infrastrukturne dejavnosti.
34. člen
Republiški upravni organ, pristojen za raziskovalno dejavnost, spremlja izvajanje raziskovalnega oziroma razvojnega projekta in projekta vzpostavljanja ali programa delovanja raziskovalne infrastrukture ter nadzira porabo proračunskih sredstev, namenjenih za njihovo izvedbo.
Izvajalci raziskovalnega oziroma razvojnega projekta in projekta vzpostavljanja ali programa delovanja raziskovalne infrastrukture so dolžni svoje delo dokumentirati na tak način, da je možen stalen vpogled v izvajanje projekta oziroma programa.
35. člen
Izvajalci raziskovalnega oziroma razvojnega projekta in izvajalci programov delovanja raziskovalne infrastrukture morajo pripraviti letna poročila o opravljenem delu in načrt raziskovanja, razvoja oziroma programa za naslednje leto, v primeru še nedokončanega večletnega projekta oziroma programa.
Po dokončanju raziskovalnega oziroma razvojnega projekta oziroma v časovnih razdobjih, določenih s pogodbo o izvedbi raziskovalnega oziroma razvojnega projekta, mora izvajalec predložiti dokazila o izpolnitvi prevzetih obveznosti.
36. člen
Podrobnejšo organizacijo upravljanja z javnimi sredstvi za raziskovalno dejavnost, metodologijo in postopke za razpis, izbor izvajalcev, financiranje, spremljanje in nadziranje izvajanja projektov določi republiški upravni organ, pristojen za raziskovalno dejavnost.
VI. JAVNOST DELA RAZISKOVALNIH ORGANIZACIJ
37. člen
Delo raziskovalnih organizacij, financirano ali sofinancirano s sredstvi republiškega proračuna, je javno.
Raziskovalne organizacije obveščajo javnost o svojem delu, s tem da objavljajo:
– raziskovalni program;
– rezultate raziskovalnega dela;
– letna poročila o delu in porabljenih sredstvih.
Javnost rezultatov podjetniško sofinanciranih projektov je lahko s pogodbo omejena.
Republiški upravni organ, pristojen za raziskovalno dejavnost, določi način obveščanja javnosti in uporabnikov raziskovalnega dela ter dostopnost rezultatov.
VII. NAGRADE IN PRIZNANJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA RAZISKOVALNO DELO
38. člen
Za usmerjanje in spodbujanje raziskovanja Republika Slovenija podeljuje nagrade in priznanja za:
1. vrhunske dosežke na raziskovalnem področju;
2. življenjsko delo raziskovalca, ki je s svojim raziskovalnim delom bistveno prispeval k razvoju znanosti;
3. izume, ki so pomemben prispevek raziskovanja pri uvajanju novosti v gospodarsko in družbeno prakso;
4. raziskovalne dosežke, s katerimi se povečuje mednarodna uveljavitev Republike Slovenije;
5. raziskovalne dosežke, s katerimi se utrjuje in razvija identiteta Slovenije.
39. člen
Načela, kriterije in postopek za izbor nagrajencev določi republiški upravni organ, pristojen za raziskovalno dejavnost.
Nagrade in priznanja iz prve, druge in tretje točke 38. člena tega zakona podeljuje komisija za nagrade in priznanja.
Komisijo imenuje Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije na predlog Slovenske akademije znanosti in umetnosti, univerz, Gospodarske zbornice Slovenije, raziskovalnih organizacij in republiškega upravnega organa, pristojnega za raziskovalno dejavnost.
Nagrade in priznanja iz četrte in pete točke 38. člena tega zakona podeljuje republiški upravni organ, pristojen za raziskovalno dejavnost.
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
40. člen
Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije določi na predlog republiškega upravnega organa, pristojnega za raziskovalno dejavnost, v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona, katere raziskovalne organizacije, ki so postale po zakonu o zavodih javni zavodi, pridobijo status javnih raziskovalnih zavodov.
Javni zavodi, ki ne pridobijo statusa javnega raziskovalnega zavoda po določbi prejšnjega odstavka, se lahko organizirajo kot zavodi ali kot podjetja.
Premoženjskopravna razmerja med zavodi oziroma podjetji iz prejšnjega odstavka in njihovimi ustanovitelji se uredijo s pogodbo.
41. člen
Vse pogodbe za izvajanje raziskovalnih projektov, ki so bile sklenjene pred uveljavitvijo tega zakona, ostanejo v veljavi.
42. člen
Raziskovalne organizacije, ki so pridobile po zakonu o zavodih status zavodov s pravico javnosti, obdržijo ta status tudi po uveljavitvi tega zakona, če imajo ob uveljavitvi tega zakona sklenjene pogodbe za izvajanje projektov in to za čas veljavnosti pogodbe.
43. člen
Ob prvem imenovanju članov Sveta za znanost in tehnologijo Republike Slovenije iz 20. člena tega zakona se polovica članov imenuje za dve leti.
44. člen
Republiški upravni organ, pristojen za raziskovalno dejavnost, lahko izjemoma dopusti odstopanje od določbe prve alinee 29. člena tega zakona za obdobje do dveh let po sprejemu zakona.
45. člen
Republiški upravni organ, pristojen za raziskovalno dejavnost, mora najpozneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona izdati izvršilne predpise za izvajanje tega zakona.
46. člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati zakon o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih, (Uradni list SRS, št. 35/79 in RS, št. 8/90).
47. člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 630-01/91-5/1
Ljubljana, dne 31. julija 1991.
Skupščina
Republike Slovenije
Predsednik
dr. France Bučar l. r.
