KOLEKTIVNA POGODBA
DEJAVNOSTI GOSTINSTVA IN TURIZMA SLOVENIJE
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Stranki kolektivne pogodbe
To kolektivno pogodbo skleneta:
– GZS, Sekcija za gostinstvo in turizem kot zastopnik podjetij in delodajalcev na eni strani in
– Republiški odbor sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije,
Obalni sindikat delavcev gostinstva in turizma kot zastopnika delojemalcev v podjetjih.
Veljavnost glede na udeležence
2. člen
Ta kolektivna pogodba velja za vsa podjetja, ki so člani navedene sekcije in za vse delavce zaposlene v panogi gostinstva in turizma, zdravilišč, žičnic in drugih storitev namenjenih gostinstvu in turizmu na območju Slovenije, ne glede na to ali so sklenili delovno razmerje za določen ali nedoločen čas, s polnim ali s skrajšanim delovnim časom.
Ta pogodba velja tudi za vsa podjetja in za vse delavce gostinstva in turizma, ki niso člani navedene sekcije, če trajno opravljajo dejavnost na območju Republike Slovenije.
Za poslovodne delavce in delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ne velja tarifni del (poglavje II – osebni dohodki) te kolektivne pogodbe, druge določbe pa veljajo, če ni njihova uporaba izrecno izključena s pogodbo o zaposlitvi.
Določila te pogodbe veljajo tudi za učence in študente na proizvodnem delu oziroma delovni praksi.
Določila ki niso opredeljena v panožni kolektivni pogodbi, se uporabljajo iz Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo.
Podjetja, člani sekcije, ki imajo specifična dela in poklice različnih dejavnosti, lahko uporabljajo določila kolektivne pogodbe drugih dejavnosti in jih vključijo v svojo podjetniško kolektivno pogodbo.
Čas veljavnosti
3. člen
Ta pogodba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in velja do 31. 12. 1992. leta.
Veljavnost pogodbe se podaljša za obdobje enega leta, če se najkasneje 30 dni pred iztekom veljavnosti pogodbe ne zahteva njena sprememba.
Stranke lahko kadarkoli sporazumno spremenijo pogodbo.
Reševanje kolektivnih sporov
4. člen
Za reševanje sporov, ki jih ni mogoče rešiti s pogajanji, se ustanovi komisija za pomirjevanje, ki šteje 3 člane. Vsaka stranka imenuje po enega člana, predsednik komisije pa je zunanji član iz nevtralne strokovne institucije. Če je pomirjevanje neuspešno odloči o spornih vprašanjih arbitražni svet.
Sklenitev delovnega razmerja
5. člen
Delavec sklene delovno razmerje po postopkih, določenih z zakonom o delovnih razmerjih, splošno kolektivno pogodbo in določili splošnega akta v podjetju.
Vse pravice in obveznosti iz te kolektivne pogodbe nastopijo s sklenitvijo delovnega razmerja.
Delovni čas
6. člen
Povprečni delovni čas lahko traja največ 42 ur vključno s plačanimi polurnimi odmori.
Normalni delovni čas se lahko med letom prerazporeja, če tako prerazporeditev zahtevajo razmere v podjetju tako, da v tem obdobju ne presega povprečnega tedenskega fonda. Razporeditev, začetek in konec delovnega časa se usklajuje s potrebami delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov.
Delo prek polnega delovnega časa lahko traja največ 10 ur na teden.
Delavcu ni mogoče odrediti delo v podaljšanem delovnem času, če bi to ogrozilo njegovo zdravje, ali če se ugotovijo upravičeni razlogi za njegovo odklonitev.
Letni dopust
7. člen
Letni dopust traja najmanj 18 delovnih dni: Podjetja v svojih aktih določijo pogoje za večje število dni letnega dopusta.
Delavec lahko del letnega dopusta koristi po lastni izbiri s tem, da izrazi potrebo po koriščenju 7 dni pred nastopom. Vodstvo podjetja oziroma delodajalec lahko odreče koriščenje takega dopusta le v primeru, če bi taka odsotnost ogrozila delovni proces.
Prenehanje delovnega razmerja
8. člen
Delavcu preneha delovno razmerje v skladu z zakonom o delovnih razmerjih, splošno kolektivno pogodbo in določili splošnega akta v podjetju.
Ugotavljanje presežnih delavcev
9. člen
V primeru zmanjšanja obsega poslovanja, racionalizacije delovnega procesa, reorganizacij ali drugih sprememb in težav, ko v podjetju predvidevajo višek delavcev, mora organ upravljanja podjetja najmanj en mesec pred izvajanjem ukrepov za razreševanje presežnih delavcev obvestiti sindikat podjetja in pristojni Zavod za zaposlovanje ter podpisnike te kolektivne pogodbe.
Poslovodni organ podjetja na predlog strokovnih služb in na podlagi sprejetih meril, določi presežne delavce in poišče najboljše možne rešitve za presežne delavce v skladu z zakonom o delovnih razmerjih, splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo in svojimi splošnimi akti ter opredeli rok za mnenje sindikata, ki ne sme biti krajši kot 7 dni. Organ upravljanja določi na predlog poslovodnega organa in v skladu z merili, določenimi v splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo konkretne presežne delavce ter po predhodnem mnenju in predlogov sindikata in sprejme program razreševanja presežnih delavcev.
Podjetja bodo kriterijem, ki so navedeni v zakonu o delovnih razmerjih in splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo (delovna uspešnost, strokovna izobrazba, delovne izkušnje, delovna doba, zdravstveno stanje, socialno stanje) sama določila stopnje oziroma težo v okviru posameznega kriterija za ugotavljanje presežnih delavcev.
Pogoji za delovanje sindikata
10. člen
S kolektivno pogodbo se ne posega v pravice, obveznosti in odgovornosti sindikata, da v skladu s svojo vlogo in nalogami deluje v podjetju oziroma pri delodajalcu, daje pobude, predloge, stališča in zahteve pristojnim organom. Delovanja sindikata ni mogoče omejiti z odločitvami organov podjetja oziroma delodajalca.
Poslovodni organ in strokovne službe zagotavljajo sindikatu podatke o vseh vprašanjih:
– o katerih v družbenem podjetju odloča organ upravljanja;
– ki jih v mešanem podjetju obravnava organ upravljanja;
– ki jih v zasebnem podjetju obravnavajo oziroma pri njegovem sprejemanju sodelujejo delavci.
Sindikatu se vročajo vabila z gradivi za seje vseh organov, iz prejšnjega odstavka in zagotavlja sodelovanje njegovih predstavnikov na teh sejah. Pristojni organi so dolžni sindikatu omogočiti, da sodeluje na sejah organov pri odločanju o reševanju individualnih sporov.
Pristojni organi podjetja so dolžni pred sprejemom odločitev iz drugega odstavka 9. člena in 10. člena ter pred sprejemom odločitev o gmotnih in socialnih pravicah delavcev obravnavati mnenja in predloge sindikata in se do njih opredeliti pred sprejemom dokončne odločitve. Sindikat pa je dolžan v roku, ki ga določi pristojni organ podati mnenje in predloge.
11. člen
Podjetje oziroma delodajalec zagotavlja za delo sindikata naslednje pogoje: predsednikom OO ZSS oziroma sindikalnim zaupnikom najmanj 1 plačano uro letno za vsakega delavca v podjetju oziroma pri delodajalcu, vendar ne manj kot 50 ur letno, za upravljanje njegovih funkcij.
V tako določeno število ur se ne všteva sodelovanje sindikalnih zaupnikov v organih sindikatov Slovenije, v organih sindikata dejavnosti na ravni republike in v organih sindikata dejavnosti na nivoju območja.
Ne glede na število sindikalnih zaupnikov v organizaciji oziroma pri delodajalcu skupno število plačanih ur za njihovo sindikalno delo (t. j. za delo vseh poverjenikov skupaj), ne sme biti manjše kot število delavcev v podjetju in ne manjše kot 50 ur.
Okvirni režim izrabe tako določenega števila ur za delo sindikalnega zaupnika se dogovori med sindikatom in poslovodnim organom oziroma delodajalcem. Pri tem se upoštevajo potrebe in interesi članov sindikata ter zahteve delovnega procesa.
Sindikat se s poslovodnim organom oziroma delodajalcem dogovori o načinu zagotavljanja strokovne pomoči in drugih pogojev (prostori, tehnično in administrativno delo in podobno) za delo sindikata, njegovih organov in sindikalnega zaupnika v podjetju oziroma pri delodajalcu.
Podjetje oziroma delodajalec zagotavlja obračun in plačevanje članarine sindikatu za člane sindikata.
Sindikat v podjetju oziroma pri delodajalcu uporablja za organiziranje in vodenje stavke sindikalna stavkovna pravila.
Pravice iz 3. in 4. odstavka 5. člena zakona o delovnih razmerjih uživajo sindikalni zaupniki oziroma drugi sindikalni predstavniki še dve leti po preteku njihovih funkcij.
12. člen
Za čas opravljanja profesionalne funkcije pripada sindikalnemu funkcionarju osebni dohodek, ki ne sme biti nižji od osebnega dohodka, kot ga je prejemal pred začetkom opravljanja te funkcije in povprečni delež tekoče stimulacije podjetja.
Osebni dohodek se valorizira z rastjo osebnih dohodkov v podjetju vključno z udeležbo v dobičku.
II. OSEBNI DOHODEK
13. člen
Vsa dela razvrščamo v devet tarifnih razredov (skupin), izhodiščni osebni dohodki po skupinah pa so opredeljeni za predvidene delovne rezultate (100%) in za polni delovni čas in za normalne delovne pogoje.
Izhodiščni osebni dohodki po posameznih tarifnih razredih (skupinah):
------------------------------------------------------------------------
Izhodiščni mesečni bruto OD
Tarifni razred za polni delovni čas
(skupina) junij 1991
------------------------------------------------------------------------
I. Enostavna dela 8.710,00
II. Manj zahtevna dela 9.584,00
III. Srednje zahtevna dela 10.703,00
IV. Zahtevna dela 12.280,00
V. Bolj zahtevna dela 13.892,00
VI. Zelo zahtevna dela 16.579,00
VII. Visoko zahtevna dela 18.292,00
VIII. Najbolj zahtevna dela 21.565,00
IX. Izjemno pomembna, najbolj zahtevna dela 25.870,00
------------------------------------------------------------------------
Seznam značilnih del in poklicev po posameznih tarifnih skupinah je v prilogi te kolektivne pogodbe.
V pogodbi o zaposlitvi z delavcem se opredeli osnovni osebni dohodek delavca, ki je podlaga za določanje dodatkov. Osnovni osebni dohodek je znesek, ki pripada delavcu za delo v polnem delovnem času in za 100% doseganje učinka, izračunamo pa ga na podlagi zahtevnosti del, ki jih delavec opravlja.
Na te osnove pripadajo delavcu dodatki na delovne pogoje, del osebnega dohodka iz naslova učinkovitosti, dodatek na delovno dobo in ostali prejemki, ki ne gredo iz sredstev za osebne dohodke.
14. člen
Razvrščanje delavcev v posamezne tarifne razrede po tej pogodbi opravi poslovodni organ ali ustrezna strokovna služba. S tem razvrščanjem se delavcu ne more zmanjšati osnovnega osebnega odhodka.
V primeru pritožbe delavca lahko sindikat zahteva dodatno strokovno presojo ali uveljavitev arbitraže.
15. člen
V pogojih inflacije se izhodiščni osebni dohodki valorizirajo v skladu z rastjo življenjskih stroškov z eskalacijsko klavzulo, ki velja za splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo.
Za valorizacijo izhodiščnih osebnih dohodkov v tekočem mesecu se uporabi indeks življenjskih stroškov za pretekli mesec.
Kriteriji za določanje nižjih izhodiščnih osebnih dohodkov
16. člen
Izplačilo izhodiščnih osebnih dohodkov določenih v skladu s kolektivno pogodbo, je lahko nižje za največ 20% od izhodiščnih osebnih dohodkov zaradi izrednih razmer v podjetju, ki ogrozijo poslovanje in izpad dohodka v naslednjih primerih:
– v izvensezonskem obdobju zaradi likvidnostnih težav ali izpada dohodka;
– v sezonskih mesecih zaradi izpada prometa v primerih: izpada snega, cvetenja morja, jezer, onesnaževanja zraka, vode itd.;
– zaradi drugih vzrokov, ki so politične ali ekonomske narave in imajo direkten vpliv na izpad turističnega prometa in dohodka v gostinsko turističnih podjetjih.
Odločitev, na podlagi navedenih primerov in strokovnih analiz ter kriterijev o izpadu dohodka, sprejme poslovodni organ ob soglasju organov upravljanja in sindikata.
Znižani osebni dohodki po tem členu ne morejo biti nižji od z zakonom zajamčenega osebnega dohodka.
V sklepu o znižanju osnovnega osebnega dohodka mora biti opredeljen rok trajanja za izplačilo nižjih izhodiščnih osnovnih osebnih dohodkov. Po tem roku mora poslovodni organ ponovno preveriti izpolnjevanje pogojev za izplačevanje znižanih osebnih dohodkov skupaj s sindikati in o razlogih za podaljšanje obvestiti delavce. Delavci morajo za manj prejete osebne dohodke dobiti listine, s katerimi bodo lahko v kasnejših obdobjih sodelovali v procesu lastninjenja podjetja ali pa jih prijavili v stečajno maso.
Sklep o uveljavitvi nižjih osebnih dohodkih mora podjetje dostaviti podpisnikom kolektivne pogodbe dejavnosti.
Osebni dohodki iz naslova delovne uspešnosti
17. člen
Osnove za določanje delovne učinkovitosti so količina, kvaliteta, gospodarnost dela, inventivnost in inovativnost. Delovna uspešnost se lahko meri oziroma ocenjuje individualno in skupinsko, po vnaprej dogovorjenih kriterijih.
Delovno uspešnost ugotavlja oziroma ocenjuje delavec, ki vodi delovni proces ob soglasju nadrejenega vodje.
V primeru, da se večina delavcev ne strinja s predvidenimi normami in merili, sindikalni poverjenik lahko zahteva arbitražo ustrezne strokovne institucije.
Nagrade
18. člen
Poslovodni organ lahko na predlog neposrednega vodje izplača nagrado posameznim delavcem za dosežene posebne rezultate. Kriteriji in višina nagrade se dogovorijo vnaprej v splošnem aktu podjetja, nagrade pa se ne vštevajo v osnovo za delitev dobička.
Napitnina
19. člen
Napitnina, ki jo dobijo delavci v igralnicah je dohodek podjetja in se za osebne dohodke razdeli po vnaprej dogovorjenih kriterijih v aktu podjetja. Ta člen velja do sprejema novega zakona o igrah na srečo.
Inovacije
20. člen
Delavcu pripada za inovacijo najmanj 10% letne čiste gospodarske koristi. Če podjetje ni zainteresirano za prevzem in odkup koristnega predloga ali inovacije, lahko delavec to inovacijo ponudi drugemu interesentu. Podjetje ima v tem primeru pravico delavcu zaračunati vse stroške, ki so nastali na račun podjetja za to inovacijo.
Konkreten izračun se določi s pogodbo med inovatorjem in podjetjem ali s posebnim aktom.
Del osebnega dohodka iz naslova uspešnosti poslovanja oziroma iz dobička
21. člen
V primeru izkazanega dobička se lahko skladno z akti podjetja in vnaprej opredeljenimi merili ustrezen del dobička razdeli med delavce.
Del osebnega dohodka iz dobička se lahko izplača tudi v obliki delnic, obveznic ali drugih vrednostnih papirjev. Odločitev o obliki izplačila mora biti določena s sklepom o delitvi dobička.
V družbenem podjetju se delavcem izplača udeležba na dobičku samo v okviru višine dobička, ki presega 6% poslovnega sklada. Pri tem se upošteva povprečno stanje poslovnega sklada v poslovnem letu.
V mešanem podjetju velja za udeležbo delavcev v dobičku, ki pripada delu družbenega kapitala enaka omejitev kot v 3. odstavku. Iz dobička, ki pripada preostalemu delu trajnega kapitala, pripada delavcem najmanj 3% ustvarjenega čistega dobička.
Od dobička, namenjenega za delitev delavcem, se 80% deli na delavce proporcionalno izplačanim osebnim dohodkom delavcev, 20% dobička pa po kriterijih, ki jih vnaprej določi poslovodni organ.
III. DODATKI IN NADOMESTILA OSEBNIH DOHODKOV
22. člen
Delavcem pripadajo dodatki za posebne obremenitve pri delu, neugodne vplive okolja, nevarnosti pri delu in delo v delovnem času, ki je delavcem manj ugodno.
Osnova za izračun dodatkov je osnovni osebni dohodek delavca za polni delovni čas, oziroma ustrezna urna postavka.
23. člen
Za delo v delovnem času, ki je manj ugoden, pripadajo delavcem dodatki najmanj v naslednjem odstotku od osnove:
%
– izmensko delo v popoldanski in nočni izmeni 10
– delo v deljenem delovnem času:
• za prekinitev dela 1 uro in več 15
• za prekinitev dela 2 uri in več 20
– dežurstvo 20
– nočno delo:
• občasno 50
• stalno 60
– delo preko polnega delovnega časa 50
– delo v nedeljo 50
– delo na dela proste dneve po posebnem republiškem in zveznem zakonu –
prazniki 150
– v primeru, da podjetje zagotovi delavcu prosti dan na drugi delovni dan,
pripada delavcu dodatek 50
Uvajanje evropskega delovnega časa izključuje dodatek za delo v deljenem
delovnem času 1 do 2 uri.
24. člen
Za čas pripravljenosti na domu delavcu pripada nadomestilo v višini najmanj 10% od osnove.
25. člen
Delavcu pripada dodatek za delovno dobo najmanj v višini 0,5% od osnovnega osebnega dohodka za vsako izpolnjeno leto delovne dobe.
26. člen
Dodatki se obračunavajo in izplačujejo le za čas, ko je delavec delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada. Dodatki se med seboj ne izključujejo, razen dodatkov za delo na dela prosti dan po posebnem zveznem in republiškem zakonu in dodatka za delo v nedeljo.
27. člen
V kolektivni pogodbi podjetja se pri razvrščanju delavcev poleg poklicne skupine posebej ali kot dodatek zaradi naporov in pogojev dela upošteva naslednje določilo:
"Pri umazanem delu in drugih težkih delih, pri katerih je delavec stalno izpostavljen negativnim vplivom okolja kot na primer: dim, saje, vroč pepel, prah, vlaga, visoke temperature, posebno močan ropot ali posebno bleščeča svetloba, uporaba zaščitnih sredstev imajo delavci pravico do dodatka za težko delo v višini najmanj 2% po kriterijih v podjetju."
Nadomestila osebnega dohodka
28. člen
Delavcem pripada za čas stavke nadomestilo v višini osnovnega osebnega dohodka, če je ta organizirana po stavkovnih pravilih sindikata dejavnosti.
29. člen
Delavec invalid, ki je glede na preostalo delovno zmožnost razporejen na novo delovno mesto in zanj poteka prekvalifikacija oziroma dokvalifikacija, ima pravico do nadomestila osebnega dohodka za ta čas v višini povprečnega osebnega dohodka delavca v preteklih treh mesecih pred nastopom invalidnosti, revaloriziranega na tekoči mesec z rastjo osebnih dohodkov v podjetju.
V primeru, da pride do zmanjšanja delovne sposobnosti delavca zaradi starosti, poškodb na delu, invalidnosti, profesionalnih in drugih bolezni, ter drugih razlogov, ki se ugotavljajo s splošnim aktom podjetja, podjetje oziroma delodajalec so dolžni poskrbeti za boljše pogoje dela delavca: lažja dela, manjše norme, delo z zmanjšanim fondom in bolj enostavna dela in podobno, brez zmanjšanja osebnega dohodka, katerega je dobival pred nastopom navedenih okoliščin.
Delavcu po 55. letu starosti in delavki po 50. letu starosti, ki so zaradi spremembe organizacije ali iz zdravstvenih razlogov razporejeni na manj zahtevna dela in dosegajo normalne delovne rezultate, pripada enak osnovni osebni dohodek, z upoštevanjem vseh tekočih povečanj.
IV. DRUGI OSEBNI PREJEMKI
Regres za letni dopust
30. člen
Delavcu pripada enkrat letno regres za letni dopust v obliki 13. osebnega dohodka v višini najmanj povprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka v gospodarstvu. Republike Slovenije za pretekle 3 mesece najpozneje do konca meseca julija.
Jubilejne nagrade
31. člen
Delavcu, ki v koledarskem letu izpolni določeno delovno dobo, pripada jubilejna nagrada v višini:
%
– za 10 let 50
– za 20 let 75
– za 30 let 100
povprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle tri mesece.
Dokupljena leta se ne štejejo v pogoj za pridobitev jubilejne nagrade. Jubilejne nagrade se izplača v roku enega meseca po nastanku pravice.
Odpravnina ob upokojitvi
32. člen
Delavcu ob upokojitvi pripada odpravnina v višini treh povprečnih mesečnih čistih osebnih dohodkov v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle tri mesece oziroma v višini treh povprečnih mesečnih čistih osebnih dohodkov delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje.
Delavec ni upravičen do odpravnine, če je podjetje zanj financiralo dokup delovne dobe.
Odpravnina zaradi prenehanja delovnega razmerja
33. člen
V primeru, ko delavcu preneha delovno razmerje zaradi tehnoloških organizacijskih in ekonomskih razlogov ali ukrepov družbenopolitične skupnosti pripada delavcu na podlagi pismene izjave, da želi, da mu delovno razmerje preneha in da s temi sredstvi trajno rešuje svoje nadaljnje delovno angažiranje nadomestilo v obliki odpravnine in sicer skladno z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih.
Navedena izplačila zagotavlja podjetje oziroma delodajalec na podlagi pravic in po pogojih v skladu z zakonom.
Solidarnostne pomoči
34. člen
Delavcu oziroma njegovi družini pripada solidarnostna pomoč v višini povprečnega čistega osebnega dohodka v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle tri mesece, in sicer v naslednjih primerih:
– smrt delavca ali ožjega družinskega člana,
– težja invalidnost,
– daljša bolezen,
– elementarne nesreče ali požari.
Nagrade za strokovna tekmovanja
35. člen
Delavcem pripadajo nagrade za dosežene rezultate na strokovnih tekmovanjih v odstotkih od osnovnega osebnega dohodka, če ga na strokovna tekmovanja pošlje podjetje, in sicer najmanj v naslednjih zneskih:
-------------------------------------------------------------------------
Rang tekmovanja Višina nagrade za doseženo mesto:
I. II. III.
-------------------------------------------------------------------------
1. mednarodno 100% 80% 60%
2. zvezno 80% 60% 50%
3. republiško 60% 50% 40%
4. regijsko 50% 40% 30%
-------------------------------------------------------------------------
Dodatki za funkcionalna znanja
36. člen
Delavcem pripadajo dodatki za funkcionalna znanja in to tista, ki niso osnovni pogoj za razporeditev na delovno mesto, jih pa v delovnem procesu uspešno uporabljajo, v višini najmanj 1% osnovnega osebnega dohodka.
V. POVRAČILA STROŠKOV V ZVEZI Z DELOM
Prehrana med delom
37. člen
Delavcem se zagotovi povračilo stroškov v zvezi s prehrano med delom. Do povračila stroškov prehrane med delom so upravičeni tudi delavci, ki delajo najmanj s polovičnim delovnim časom, pripravniki, učenci in študentje na praksi in drugi delavci, ki imajo pravni naslov za delo v podjetju.
Delavcu pripada za prehrano med delom najmanj 20% povprečnega osebnega dohodka za zadnje trimesečje osebnega dohodka v republiki. Za valorizacijo zneska se upošteva eskalacijska klavzula iz 15. člena iz te kolektivne pogodbe.
Službeno potovanje
38. člen
Delavcu se v primeru službenega potovanja doma in tujino povrnejo dejanski stroški.
Če ni predložen račun za stroške, se izplačujejo dnevnice za službena potovanja v domovini v naslednjih pavšalnih zneskih:
– cela dnevnica za službeno potovanje nad 12 ur v višini 8% povprečnega osebnega dohodka v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle tri mesece;
– polovična dnevnica za službeno potovanje nad 8 do 12 ur v višini 50% cele dnevnice;
– znižana dnevnica za službeno potovanje nad 6 do 8 ur (če se potovanje prične 2 uri pred začetkom ali konča 2 uri po preteku delovnega časa) v višini 35% cele dnevnice.
Če ni predložen račun za stroške službenega potovanja v tujini, se upoštevajo določila uredbe o izdatkih za službena potovanja v tujino.
39. člen
Stroške nočnine se delavcem priznajo v polnem znesku po predloženem računu.
Če račun ni predložen, se izplačajo stroški v višini 50% cele dnevnice, ki se izplačuje v podjetju v tem obdobju.
Prevoz na delo in z dela
40. člen
Delavcem se nadomestijo stroški prevoza na delo in z dela v višini stroškov javnega prevoza.
Pripravniki in učenci na praksi
41. člen
Delavcu – pripravniku pripadajo osebni dohodek in drugi osebni prejemki v višini 70% izhodiščnega osebnega dohodka, določenega za ustrezni tarifni razred ter povračilo stroškov prevoza na delo in z dela po tej pogodbi.
Učencem in študentom na praksi pripada za polni delovni čas obvezne prakse plačilo najmanj v višini 15% povprečnega osebnega dohodka Republike Slovenije za pretekli mesec.
Učenci in študenti na praksi imajo pravico do vseh dodatkov za opravljeno delo.
Učenci in študentje imajo pravico do plačila tudi, če prejemajo štipendijo.
Terenski dodatek
42. člen
Delavci so upravičeni do terenskega dodatka, če delajo na terenu izven sedeža podjetja oziroma izven kraja stalnega ali začasnega prebivališča ter če sta na terenu organizirana prehrana in prenočišče. Če se prehrana in prenočišče organizira brezplačno, se stroški, ki jih ima podjetje s prehrano in prenočiščem delavcem na terenu, izkazujejo kot stroški prehrane na delu in kot stroški terenskega dodatka, delavci pa do terenskega dodatka niso upravičeni. V primeru, da mora delavec plačevati le enega od navedenih stroškov, mu terenski dodatek pripada le v višini tega stroška. Terenski dodatek se obračuna v višini do 75% cele dnevnice, ki se izplačuje v podjetju v tem obdobju.
Kilometrina
43. člen
Nadomestilo stroškov za uporabo lastnega avtomobila za službene potrebe znaša 30% cene super bencina za prevoženi kilometer.
Ločeno življenje
44. člen
Nadomestilo za ločeno življenje znaša mesečno največ 70% povprečnega osebnega dohodka v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle tri mesece. Nadomestilo za ločeno življenje se izplačuje delavcu, ki je začasno razporejen na delo izven kraja stalnega bivališča njegove ožje družine. Delavec ni upravičen do povračila za ločeno življenje, če odkloni primerno družinsko stanovanje, ali če se je vselil v družinsko stanovanje, družine pa ni preselil.
Ljubljana, dne 12. junija 1991.
Podpisniki kolektivne pogodbe:
Za Gospodarsko zbornico
Slovenije
Sekcija za gostinstvo
in turizem
Predsednik odbora
Janislav Vehovar l. r.
Za republiški odbor
sindikata delavcev
gostinstva in turizma
Slovenije
Predsednik
Lojze Raško l. r.
Za obalni sindikat delavcev
gostinstva in turizma
Predsednica
Stanislava Varmuž l. r.
Ta kolektivna pogodba je bila s sklepom o registraciji kolektivne pogodbe, ki ga je izdal Republiški sekretariat za delo, vpisana v register kolektivnih pogodb z datumom 19. 6. 1991 pod zap. št. 12 in št. spisa 141-13/91.
