Uradni list

Številka 43
Uradni list RS, št. 43/1995 z dne 26. 7. 1995
Uradni list

Uradni list RS, št. 43/1995 z dne 26. 7. 1995

Kazalo

2054. Statut Občine Odranci, stran 3358.

Občinski svet občine Odranci je na podlagi 29. in 64. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94 in 14/95) na 4. seji dne 30. 4. 1995 sprejel
S T A T U T
Občine Odranci
I. SPLOŠNE DOLOČBE TER OBMOČJE OBČINE ODRANCI
1. člen
Območje Občine Odranci obsega območje naselja Odranci.
2. člen
Občina varuje koristi svojih občanov. V okviru ustave in zakonov samostojno opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene s področnimi zakoni ter naloge, ki jih s soglasjem občine prenese v občinsko pristojnost država.
3. člen
Občani uresničujejo lokalno samoupravo v občini neposredno in prek organov občine.
Občina se pri uresničevanju skupnih nalog povezuje in sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami ter širšimi lokalnimi samoupravnimi skupnostmi.
4. člen
Občani se lahko obračajo s peticijo ali drugo pobudo na katerikoli organ občine, ki jim mora odgovoriti najkasneje v tridesetih dneh.
5. člen
Občina je pravna oseba. Sedež Občine Odranci je v Odrancih Panonska ul. 33.
Občina ima svoj pečat, ki vsebuje ime občine in kraja.
6. člen
Občina Odranci se povezuje v pokrajino.
Občina Odranci sodeluje z drugimi občinami za opravljanje skupnih zadev po načelih prostovoljnosti in solidarnosti.
II. NALOGE OBČINE
7. člen
Občina po svojih organih samostojno ureja in upravlja vse lokalne zadeve javnega pomena, določene s tem statutom in zakonom, zlasti pa:
1. na področju normativnega urejanja:
– sprejema statut občine, odloke in druge občinske akte;
– sprejema občinski proračun in zaključni račun;
– sprejema načrt razvoja občine;
– sprejema prostorske plane;
– predpisuje lokalne davke;
– ureja upravljanje z energetskimi in vodnimi komunalnimi objekti – ureja javne ceste, javne poti, rekreacijske ter druge javne površine;
– ureja javni red v občini;
– ureja delovanje občinske uprave;
– ureja občinske javne službe;
– ureja način in pogoje opravljanja s premoženjem občine;
– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine;
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja;
– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena;
– sprejema načrt varstva pred požarom lokalne skupnosti;
– ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– določi organizacijo in način dela v vojni;
2. pospešuje:
– službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele;
– vzgojno, izobraževalno, raziskovalno, informacijsko, dokumentacijsko, društveno, turistično in kulturno dejavnost;
– razvoj športa in rekreacije;
– razvoj požarne varnosti in gasilstva;
– osebno in vzajemno zaščito prebivalcev ter dejavnosti za preprečevanje in blažitev posledic naravnih in drugih nesreč;
3. na področju upravljanja:
– upravlja občinsko premoženje;
– upravlja lokalne javne službe;
– vodi javna in druga podjetja;
– upravlja občinske javne površine in drugo javno dobro;
– upravlja z lokalnimi javnimi cestami in javnimi potmi;
– vodi sile za zaščito, reševanje in pomoč;
4. s svojimi sredstvi:
– gradi in vzdržuje lokalne javne ceste in javne poti;
– pospešuje kulturno, društveno vzgojno in knjižničarsko dejavnost;
– gradi komunalne objekte in naprave;
– gradi stanovanja za socialno ogrožene;
– zagotavlja delovanje lokalnih javnih služb;
– zagotavlja delovanje občinskega sveta, župana in odborov ter občinske uprave;
– zagotavlja sredstva za izvajanje dejavnosti na področju kulture, športa, socialnega varstva, otroškega varstva, zdravstvenega varstva in drugih dejavnosti;
– zagotavlja subvencije in tekoče transferje v gospodarske javne službe (komunalna dejavnost, stanovanjska dejavnost, cestna dejavnost, gospodarjenje s prostorom, druge dejavnosti);
– zagotavlja sredstva za požarno varnost in gasilstvo;
– zagotavlja sredstva za upravljanje pokopališke, pogrebne in mrliško-ogledne službe;
– organizira, usposablja in opremlja občinske enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč;
– organizira požarno stražo, ko je razglašena povečana nevarnost požarov v naravnem okolju, ter izvaja druge ukrepe za varstvo pred požarom;
– organizira sistem alarmiranja;
– gradi javna zaklonišča na območjih, kjer je obvezna graditev zaklonišč;
– zagotavlja nujna sredstva za začasno nastanitev in oskrbo ogroženih prebivalcev;
5. vzdržuje:
– lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine;
– vodovodne in energetske komunalne objekte;
– sredstva za zaščito, reševanje in pomoč;
6. s svojimi ukrepi:
– spodbuja gospodarski razvoj občine;
– pospešuje razvoj športa in rekreacije;
– skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč;
– skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom ter za urejeno zbiranje odpadkov;
– razvija dejavnosti za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
7. zagotavlja in organizira:
– pomoč in reševanje v primeru elementarnih in drugih nesreč;
– nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami;
– izvensodno poravnavo sporov;
– spremljanje nevarnosti ter obveščanje in alarmiranje prebivalstva o pretečih nevarnostih;
– zveze za potrebe zaščite, reševanja in pomoči;
– zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah;
– usposabljanje prebivalcev in pripadnikov civilne zaščite za osebno in vzajemno zaščito oziroma reševanje in pomoč;
– odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč;
8. pridobiva in razpolaga:
– z vsemi vrstami premoženja;
– pridobiva sredstva za delovanje in razvoj občine;
9. sklepa:
– pogodbe o pridobivanju in odtujitvi premičnin in nepremičnin;
– pogodbe z društvi in drugimi organizacijami o opravljanju gasilske javne službe ter nalog zaščite, reševanja in pomoči;
10. pomaga:
– pri organiziranju kurirske službe in izvajanju mobilizacije;
– pri pripravah in organiziranju proizvodnje in storitev v vojni.
8. člen
Občina opravlja tudi zadeve, ki se nanašajo na:
– vodenje evidence volilne pravice,
– razgrinjanje volilnih imenikov,
– volitve predstavnikov lokalnih interesov v državni svet,
– občinsko-upravno nadzorstvo,
– nadzorstvo nad izvajanjem občinskih javnih služb in javnih prireditev,
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,
– ugotavljanje javnega interesa za razlastitev za potrebe občine,
– določanje pogojev za uporabo stavbnih zemljišč,
– odločanje o rabi prostora,
– izdelavo in usklajevanje načrtov zaščite in reševanja,
– varstvo naravne in kulturne dediščine, ki ni v pristojnosti mestne občine,
– ukrepa za zaščito okolja,
– sprejemanje prostorskih izvedbenih aktov,
– odločanje o namembnosti urbanega prostora,
– izdajanje lokacijskih in gradbenih dovoljenj,
– javno zdravstveno službo na primarni ravni ter lekarniško dejavnost,
– določanje komunalnih dejavnosti,
– organizacijo dimnikarske službe,
– oskrbo naselja s toplotno energijo in plinom iz lokalnih omrežij,
– odlaganje odpadkov in opravljanje drugih dejavnosti varstva okolja,
– graditev in vzdrževanje vodovodnih in energetskih objektov,
– pospeševanje razvoja kmetijstva in ohranjanje naravne krajine,
– varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom,
– urejanje lokalnega prometa,
– določanje pogojev za opravljanje obrti, gostinstva in turizma,
– določanje kazni za nepravilno parkiranje, določanje parkirnih površin, načina parkiranja, prepovedi parkiranja,
– predpisovanje prometne ureditve,
– urejanje lokalnega potniškega prometa,
– ustvarjanje pogojev za gradnjo stanovanj,
– zagotavljanje javne službe za osebno pomoč ter za pomoč na domu,
– upravni nadzor nad izvajanjem svojih predpisov.
9. člen
Občina predpisuje pod pogoji, ki jih določa zakon naslednje davke in druge občinske dajatve:
– davek od premoženja,
– davek na dediščine in darila,
– davek na dobitke od iger na srečo,
– davek na promet nepremičnin,
– določa najemnine in zakupnine za oddana zemljišča, stanovanja, lokalne in druge občinske objekte,
– določa pogoje za oddajo in najem objektov in drugega premoženja.
III. ORGANI OBČINE
1. Skupne določbe
10. člen
Organi občine so občinski svet, župan, občinski odbori in nadzorni odbor. Organ občine je tudi občinska volilna komisija.
Člani organov občine opravljajo svojo funkcijo praviloma neprofesionalno.
11. člen
Organi občine se volijo za štiri leta.
12. člen
Delo občinskih organov je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah občinskega sveta in občinskih odborov ter na druge načine, ki jih določa ta statut in poslovnik občinskega sveta.
Občinski svet obvešča javnost o svojem delu preko lokalnih medijev.
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in drugih občinskih organov, ki so zaupne narave.
13. člen
Občinski organi so sklepčni, če je na njihovih sejah navzoča najmanj polovica njihovih članov.
2. Občinski svet
14. člen
Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini.
Občinski svet ima naslednje pristojnosti:
– sprejema statut občine,
– sprejema odloke in druge občinske akte,
– sprejema poslovnik za svoje delo,
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,
– potrjuje začasne nujne ukrepe,
– sprejema občinski proračun in zaključni račun,
– ustanavlja občinske odbore ter voli in razrešuje njihove člane,
– imenuje člane nadzornega odbora,
– imenuje volilne komisije za občinske volitve,
– voli in razrešuje podžupana,
– nadzoruje delo odborov, župana in podžupana,
– določa organizacijo in delovno področje občinske uprave ter nadzoruje njeno delo,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin,
– odloča o najemu občinskega posojila,
– razpisuje referendum,
– daje pobudo za sklice zbora občanov,
– določa nadomestilo oziroma plačo župana ter nadomestila članov občinskega sveta, odborov in nadzornega odbora,
– ustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter javne gopodarske službe,
– daje koncesije,
– določa prispevke za opravljanje komunalnih storitev,
– daje soglasje prevzemu opravljanja državnih nalog,
– določi organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– določi organizacijo občinskega sveta in uprave ter način njihovega delovanja v vojni,
– imenuje člane odbora za razpolaganje z dodeljenimi sredstvi požarnega sklada,
– odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut.
15. člen
Občinski svet daje tudi mnenje k imenovanju načelnikov upravnih enot.
Občinski svet odloča o vseh na občino prenesenih pristojnosti iz državne pristojnosti, če zakon ne določa, da o teh zadevah odloča drug občinski organ.
16. člen
Občinski svet ima devet članov.
Župan, člani nadzornega odbora, občinski uradniki, ter vodilni delavci v javnih zavodih, ki jih imenuje občinski svet, ne morejo biti člani občinskega sveta.
Člani občinskega sveta in župan so občinski funkcionarji.
17. člen
Občinski svet se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem.
Volilno pravico imajo državljani, ki imajo v občini stalno prebivališče.
Občinski svet se voli po večinskem načelu.
Za volitve občinskega sveta se občina lahko razdeli na volilne enote, ki jih določi odlok občinskega sveta.
Člani občinskega sveta opravljajo svoje funkcije nepoklicno.
Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, podžupana in člana nadzornega odbora kot tudi ne z delom v občinski upravi.
Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote in vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine.
Članu občinskega sveta preneha mandat:
– če izgubi volilno pravico,
– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od 6 mesecev,
– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,
– če odstopi.
Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet ugotovi, da so nastali razlogi iz prejšnjega odstavka.
18. člen
Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji.
Prvo sejo občinskega sveta skliče dotedanji predsednik občinskega sveta. Do izvolitve novega predsednika občinskega sveta vodi sejo najstarejši član sveta.
19. člen
Občinski svet izmed svojih članov izvoli predsednika in podpredsednika sveta.
Predsednik sveta predstavlja občinski svet in vodi njegovo delo.
Podpredsednik sveta pomaga predsedniku pri njegovem delu in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.
Občinski svet ima tajnika, ki pomaga predsedniku pri pripravljanju in vodenju sej sveta ter opravlja in organizira strokovno in administrativno delo za občinski svet, njegove komisije in odbore. Če tajnik opravlja svoje delo na podlagi delovnega razmerja, sklene delovno razmerje v občinski upravi. Tajnika imenuje občinski svet.
20. člen
Kandidata za predsednika občinskega sveta lahko predlaga najmanj četrtina članov sveta.
Kandidat je izvoljen z večino glasov vseh članov sveta. Če pri prvem glasovanju noben kandidat ne dobi zahtevane večine, se glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov.
Predsednik sveta je lahko razrešen na predlog najmanj četrtine članov sveta. Predsednik je razrešen, če za predlog za razrešitev glasuje najmanj polovica vseh članov sveta.
Na enak način kot predsednik se voli in razrešuje tudi podpredsednik sveta.
21. člen
Občinski svet se sestaja na sejah, ki jih sklicuje predsednik občinskega sveta na lastno pobudo, mora pa jih sklicati na zahtevo sveta, odbora, nadzornega odbora ali na zahtevo najmanj četrtine članov.
Predsednik mora sklicati sejo občinskega sveta tudi na zahtevo župana.
Predsednik mora sklicati sejo sveta najmanj enkrat v treh mesecih.
Dnevni red sveta predlaga predsednik sveta na lastno pobudo ali na predlog najmanj četrtine članov sveta. Dnevni red lahko predlagajo tudi vsi tisti, ki imajo pravico zahtevati sklic sveta, skupaj z zahtevo za sklic seje. O sprejemu dnevnega reda odloči svet.
Na vsaki seji občinskega sveta mora biti določen čas, najmanj pa pol ure, rezerviran za vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta predstavnikom občinskih odborov in županu, ter za odgovore nanje.
22. člen
Seje občinskega sveta so javne.
Svet lahko sklene, da se javnost izključi, če to terja javni interes.
Člani občinskih odborov in župan imajo pravico prisostvovati sejam občinskega sveta. Predstavniki občinskih odborov so se na zahtevo občinskega sveta dolžni udeležiti seje odbora in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta.
23. člen
Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov.
Občinski svet sprejema odločitve z večino navzočih članov, razen če zakon ali ta statut določa drugačno večino.
Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon ali ta statut in kadar tako zahteva najmanj četrtina članov sveta.
24. člen
Občinski svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela, postopek odločanja in razmerja do drugih občinskih organov.
Svet sprejema poslovnik z dvetretjinsko večino navzočih članov.
3. Občinski odbori in komisije
25. člen
Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje izmed članov občinskega sveta.
Občinski svet lahko ustanovi tudi druge komisije in odbore kot svoja delovna telesa. Člane komisije in odborov imenuje izmed članov občinskega sveta, lahko pa tudi izmed drugih občanov.
4. Nadzorni odbor
26. člen
Nadzorni odbor:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor najmanj dvakrat letno poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvan.
27. člen
Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov.
Člani nadzornega odbora so imenovani na podlagi liste kandidatov z večino glasov navzočih članov občinskega sveta. Listo kandidatov določi svet občine.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev organizacij, ki so porabniki proračunskih sredstev.
5. Župan
28. člen
Občina ima župana. Župan je izvoljen na neposrednih volitvah.
Mandatna doba župana traja 4 leta.
Funkcija župana ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta in člana nadzornega odbora ter z delom v občinski upravi.
29. člen
Župan opravlja naslednje naloge:
– predstavlja in zastopa občino,
– skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev občinskega sveta in občinskih odborov,
– vodi, nadzoruje in usmerja delo občinske uprave,
– določa sistematizacijo delovnih mest v občinski upravi,
– imenuje višje upravne delavce in sklepa delovna razmeja zaposlenih v občinski upravi,
– skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in za uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč,
– imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine, sektorjev ter poveljnike za CZ,
– sprejme načrte zaščite in reševanja,
– določi društva, gospodarske družbe, zavode in druge organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči,
– vodi zaščito, reševanje in pomoč,
– določi ostale gospodarske družbe, zavode in druge organizacije na območju občine, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja,
– ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine,
– odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev ter izjemoma določi lastnike in uporabnike stanovanjskih hiš, ki morajo začasno sprejeti na stanovanje evakuirane in ogrožene osebe,
– sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati,
– predlaga upravnemu organu za obrambo razporeditev delavcev oziroma državljanov na delovno dolžnost oziroma na dolžnost v CZ ter uresničevanje materialne dolžnosti,
– opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut.
Občinski svet lahko določi, da bo določene naloge iz pristojnosti občinskega sveta opravljal župan.
30. člen
Župan mora zadržati izvajanje nezakonite odločitve občinskega sveta ali občinskega odbora. Če to stori, mora navesti razloge za zadržanje take odločitve na seji občinskega sveta oziroma občinskega odbora.
Če se odločitev sveta oziroma odbora nanaša na zadeve, ki so bile z zakonom poverjene občini, mora župan opozoriti pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost odločitve.
31. člen
Župan ima pravico udeleževati se sej občinskega sveta, občinskih odborov in nadzornega odbora.
32. člen
Operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v občini izvajajo poveljnik in štab CZ občine, poveljniki in štabi CZ sektorjev ter poveljniki za CZ. V ta namen pripravljajo ocene ogroženosti in načrte zaščite in reševanja.
Poveljniki in poverjeniki za CZ iz prejšnjega odstavka so za svoje delo odgovorni županu in nadrejenim poveljnikom CZ. Pri vodenju zaščite, reševanja in pomoči imajo tudi posebna pooblastila.
6. Neposredne oblike odločanja občanov
33. člen
Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
34. člen
Zbor občanov v občini:
– razpravlja o spremembah statuta občine,
– razpravlja o povezovanju z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,
– razpravlja o lokalni problematiki,
– razpravlja o delu občinskega sveta, župana in drugih občinskih organov,
– razpravlja o poročilih občinskih organov o njihovem delu,
– razpravlja o spremembah območja občine,
– daje mnenja o zadevah iz prejšnjih alinej.
35. člen
Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v občini.
36. člen
Občinski svet lahko o kakšnem svojem aktu ali drugi odločitvi razpiše referendum na lastno pobudo, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj deset volivcev v občini.
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.
37. člen
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve.
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj, ki niso urejena v tem statutu, veljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, na njegovi podlagi pa se smiselno uporabljajo tudi določbe zakona o lokalnih volitvah.
38. člen
Občinski svet oziroma župan lahko razpišeta svetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena, da se ugotovi volja občanov.
Svetovalni referendum se mora razpisati na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v občini.
Svetovalni referendum ne zavezuje občinskih organov.
Glede izvedbe svetovalnega referenduma se smiselno uporabljajo določbe 28. in 29. člena tega statuta.
39. člen
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občinskega sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih.
Če se zahteva nanaša na druge odločitve občinskih organov, mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu.
Glede postopka vložitve zahteve iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, ki urejajo ljudsko iniciativo.
IV. OBČINSKA UPRAVA
1. Organizacija občinske uprave
40. člen
Organizacija občinske uprave je na predlog župana določena s tem statutom. Župan lahko predlaga spremembo organizacije občinske uprave, določene s tem statutom. Podrobnejša organizacija občinske uprave se lahko na predlog župana določi z odlokom.
41. člen
Občinsko upravo vodi župan.
Župan je za izvajanje občinskih predpisov in odločitev občinskega sveta odgovoren svetu.
Za neposredno izvajanje nalog uprave skrbi tajnik občinske uprave, ki ga na predlog župana imenuje občinski svet.
Župan lahko pooblasti tajnika za podpisovanje določenih aktov poslovanja.
42. člen
Naloge občinske uprave opravlja:
– občinski urad, v okviru katerega se lahko ustanovijo oddelki za izvajanje določenih nalog uprave.
Urad opravlja vse upravne zadeve iz pristojnosti občinske uprave, razen tistih, za katere so ustanovljeni oddelki.
Občinska uprava zagotavlja opravljanje informacijske dejavnosti na svojem območju.
43. člen
Za delo urada je tajnik odgovoren županu.
44. člen
Upravne naloge občinske uprave opravljajo tajnik, višji upravni delavci, upravni in strokovno-tehnični delavci.
Občinski svet sprejme na predlog župana načrt delovnih mest občinske uprave.
Župan imenuje v skladu z načrtom delovnih mest tajnika občinske uprave, ki ga sprejme občinski svet na predlog župana, višje upravne, upravne in strokovno tehnične delavce.
45. člen
Tajnik, višji upravni delavci, upravni in strokovno-tehnični delavci so upravičeni do plače, ki jo v skladu z zakonom ter načrtom delovnih mest in pravilnikom o nagrajevanju, ki jo sprejme občinski svet, določi župan.
Za tajnika občinske uprave in druge zaposlene v občinski upravi se uporabljajo predpisi o delovnih razmerjih in plačah, ki veljajo za delavce v državni upravi. Pri tem se lahko za delovno mesto tajnika občinske uprave določi količnik za določitev osnovne plače, največ v višini, ki ne presega količnika delovnega mesta načelnika upravne enote.
46. člen
Občinska uprava izvršuje odloke, odredbe, pravilnike in navodila, ki jih izdajata občinski svet in župan po pooblastilu sveta.
Uprava izvršuje tudi zakone in druge predpise države, kadar občinska uprava v skladu z zakonom odloča o upravnih stvareh iz državne pristojnosti.
47. člen
Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja tajnik, ki lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh.
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil, če ni z zakonom drugače določeno.
48. člen
V upravnem postopku o upravnih stvareh iz občinske in prenesene državne pristojnosti odločajo uradne osebe po zakonu o splošnem upravnem postopku in po posebnih postopkih določenih z zakonom.
49. člen
Tajnik skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku.
Župan mora zagotoviti vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisom Ministrstva za notranje zadeve.
50. člen
O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku, v skladu s posebnim zakonom. Ob teh pogojih lahko na prvi stopnji v enostavnih upravnih stvareh odloča tudi uradna oseba, ki ima srednjo strokovno izobrazbo.
Če župan nima ustrezne strokovne izobrazbe za opravljanje dejanj v upravnem postopku, mora postopek do izdaje odločbe voditi uradna oseba, ki izpolnjuje pogoje za vodenje upravnega postopka po zakonu in tem statutu.
Administrativna dela v organih in službah občine lahko opravljajo delavci s srednjo strokovno izobrazbo.
51. člen
O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča ministrstvo, pristojno za ustrezno področje oziroma njegov organ v sestavi.
52. člen
O izločitvi župana odloča občinski svet.
O izločitvi tajnika odloča župan.
O izločitvi uradne osebe odloča župan, če pa upravo vodi po pooblastilu župana tajnik, odloča o izločitvi uradnih oseb tajnik.
2. Nadzor nad zakonitostjo dela uprave
53. člen
Vsako ministrstvo na svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave.
V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.
Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti.
54. člen
Občani lahko opozorijo pristojno ministrstvo, ki nadzoruje delo občinske uprave, naj ukrepa v skladu z zakonom o upravi, če ugotovi, da uprava, župan ali občinski svet pri odločanju ne ravnajo v skladu z zakonom, statutom in drugimi zakonitimi predpisi.
V. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
55. člen
Občina Odranci lahko organizira javne službe na naslednjih področjih:
– oskrba s pitno vodo,
– odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda,
– ravnanje s komunalnimi odpadki,
– odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,
– javna snaga in čiščenje javnih površin,
– urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin,
– pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka,
– varstvo pred požari.
56. člen
Občina Odranci skrbi tudi za:
– javno razsvetljavo,
– plakatiranje in okraševanje naselja,
– urejanje pokopališča ter pokopališko in pogrebno dejavnost,
– urejanje lokalnih cest,
– deratizacijo in dezinfekcijo.
57. člen
Za izvajanje nalog iz prejšnjih dveh členov ustanavlja javna podjetja in javne gospodarske zavode, podeljuje koncesije in oblikuje režijske obrate v okviru občinske uprave.
58. člen
Občinski svet z odlokom o gospodarskih javnih službah določi vrste javnih služb ter načine in oblike njihovega izvajanja.
Občinski svet z odlokom ustanovi posamezno javno podjetje ali posamezni javni zavod.
VI. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
59. člen
Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
Občina mora s premoženjem gospodariti po načelu dobrega gospodarja.
Občinski svet odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin.
60. člen
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov in iz davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.
61. člen
Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine.
Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.
62. člen
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem in načrtovani odhodki.
V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine.
63. člen
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi s statutom in z zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev.
64. člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan občine, če ni z odlokom občine drugače določeno.
65. člen
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali se najame posojilo največ pet odstotkov sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. O najetju posojila odloča župan.
66. člen
Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom, vendar najmanj 0,5 odstotka prihodka. Odstotek izločanja sredstev določi občinski svet na predlog župana.
Izločanje v rezervo se izvrši vsak mesec.
Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine dva odstotka letnih doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto.
67. člen
Rezerva se uporablja:
1. za odhodke, nastale kot posledica izrednih razmer, kot so zlasti suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče, epidemije oziroma preprečevanje epidemij, kužne živalske bolezni in rastlinski škodljivci;
2. za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno;
3. za kritje proračunskega primanjkljaja.
Sredstva za namene iz prve in tretje točke prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz druge točke morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta.
O uporabi sredstev iz prve in tretje točke prvega odstavka odloča občinski svet.
Z odlokom občine je lahko določeno, da župan odloča o uporabi sredstev za namene iz prve točke prvega odstavka do zneska, določenega v proračunu za tekoče leto.
68. člen
Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejeme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto.
V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja.
Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra leta, za katerega se sprejema zaključni proračun.
Zaključni proračun se predloži občinskemu svetu do konca marca tekočega leta za preteklo leto.
69. člen
Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev ali z najetjem posojil.
Občina izda vrednostne papirje v skladu z zakonom.
Občina se ne sme zadolževati v tujini, razen na podlagi zakona.
70. člen
Občina se lahko zadolži le za financiranje investicij v infrastrukturne objekte in naprave, namenjene za opravljanje gospodarskih in drugih javnih služb.
O zadolžitvi odloča občinski svet.
O zadolžitvi občina obvesti Ministrstvo za finance v osmih dneh po sprejetju odločitve.
71. člen
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja.
O soglasju odloča občinski svet.
Občine smejo dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljice so, vendar največ do 5 odstotkov zagotovljene porabe v letu, v katerem se daje poroštvo.
72. člen
Prihodki občine za financiranje zagotovljene porabe so:
– davek na dediščine in darila,
– davek na dobitke iger na srečo,
– davek na promet nepremičnin,
– upravne takse,
– osebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena z zakonom o njihovi uvedbi.
Za financiranje zagotovljene porabe pripada občini tudi del prihodkov od dohodnine v višini, določeni z zakonom.
73. člen
Prihodki občine za financiranje drugih nalog so:
– davek od premoženja,
– nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,
– krajevne takse,
– komunalne takse,
– pristojbine,
– odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda,
– prihodki uprave,
– drugi prihodki, določeni s posebnimi zakoni.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena v aktu o njihovi uvedbi.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko občinski svet predpiše, da se davek od premoženja plačuje v višini, ki je do petkrat večja od višine, ki je določena z zakonom.
74. člen
Sredstva za tekočo finančno izravnavo se zagotavljajo za primer, če občina ne more zagotoviti zagotovljene porabe.
75. člen
Finančno poslovanje izvršuje knjigovodska služba.
Delo knjigovodske službe nadzorujejo župan ali tajnik in nadzorni odbor.
VII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
1. Splošni akti občine
76. člen
Občinski svet sprejme statut občine in poslovnik za delo občinskega sveta.
Občinski svet sprejema odloke, odredbe, pravilnike in navodila kot splošne pravne akte.
Oblčinski odbor lahko sprejme poslovnik za svoje delo in izdaja pravilnike.
Občinski svet sprejema prostorske in druge plane razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun.
77. člen
Statut je temeljni sploši akt občine, ki ga sprejme svet z dvetretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
78. člen
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti občinskega sveta.
79. člen
Z odlokom ureja občina na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
80. člen
Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
81. člen
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njunega izvrševanja.
82. člen
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
83. člen
S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini.
Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni poračun.
Občinski proračun je sprejet, če zanj glasuje najmanj večina navzočih članov občinskega sveta.
2. Postopek za sprejem odloka
84. člen
Odlok lahko predlaga vsak član občinskega sveta, župan, občinski odbor ali najmanj pet odstotkov volivcev v občini.
Predlog odloka pošlje predlagatelj predsedniku občinskega sveta.
85. člen
Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.
Uvod obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem odloka.
86. člen
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta.
Župan sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta, tudi kadar on ni predlagatelj.
87. člen
Predsednik občinskega sveta pošlje predlog odloka članom občinskega sveta in županu, kadar ta ni predlagatelj odloka, najmanj sedem dni pred dnem, določenim za sejo sveta na kateri bo obravnavan predlog odloka.
Občinski svet razpravlja o predlogu odloka po potrebi na dveh obravnavah.
Kolikor je obravnava dvostopenjska se v prvi obravnavi predloga odloka razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka. V drugi obravnavi razpravlja občinski svet po vrstnem redu o vsakem členu predloga odloka in o naslovu odloka. Ko občinski svet konča razpravo o posameznem členu predloga odloka, člani občinskega sveta o njem glasujejo. Na koncu člani občinskega sveta glasujejo še o naslovu odloka in o predlogu odloka v celoti.
88. člen
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine, naravne nesreče ali kadar gre za manj pomembne spremembe odlokov, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku.
Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka.
O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka.
89. člen
V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani občinskega sveta in predlagatelj z amandmaji.
Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka.
Amandma mora biti predložen članom občinskega sveta najmanj sedem dni pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma.
90. člen
Amandma, člen odloka, naslov odloka, naslov odloka in odlok v celoti je sprejet, če zanj na seji občinskega sveta, na kateri je navzočih najmanj polovico članov, glasuje najmanj večina navzočih članov.
91. člen
O predlogih drugih splošnih aktov, razen občinskega proračuna, razpravlja in odloča občinski svet na eni obravnavi.
92. člen
Statut in odloki občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi.
Ostali predpisi in sklepi občine se morajo objaviti na krajevno pristojen način.
3. Posamični akti občine
93. člen
Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
S posamičnimi akti – sklepom ali odločbo – odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti, iz prenesene pristojnosti ter na podlagi javnih pooblastil.
94. člen
Organi občine odločajo o pravicah in dolžnosti posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku odloča na drugi stopnji župan.
O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih stvareh iz prenesene pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon.
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
VIII. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI
95. člen
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in pravice občine oziroma, če se s predpisi pokrajine, brez pooblastila oziroma soglasja občine, posega v njene pravice.
96. člen
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če Državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko nastopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
97. člen
Župan oziroma občinski odbor po pooblastilu občinskega sveta lahko kot stranka v upravnem sporu spodbijata konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sprožita tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
98. člen
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma, če so z že izdelanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.
IX. POVEZOVANJE OBČINE V POKRAJINO IN DRUGO SODELOVANJE
99. člen
Občina Odranci se lahko poveže z drugimi sosednjimi občinami v širšo lokalno skupnost (pokrajino) zaradi uresničevanja skupnih koristi svojega prebivalstva.
Odločitev o vključitvi občine v širšo lokalno skupnost sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino vseh članov sveta.
Pred odločitvijo občinskega sveta se v občini lahko izvede referendum.
S statutarnim sklepom o vključitvi občine v pokrajino se določijo okvirne naloge, ki jih bo občina prenesla na pokrajino. S potrditvijo statusa pokrajine občinski svet dokončno določi prenesene občinske pristojnosti pokrajine.
100. člen
Na pokrajino prenesene lokalne zadeve širšega pomena, za katere občina daje soglasje pokrajini in so določene s pokrajinskim statutom so:
– določitev skupne lokacije odlagališča odpadkov na svojem območju
– gradnja medobčinskih komunalnih objektov in naprav
– gradnja in financiranje medobčinskih cest.
101. člen
Člane pokrajinskega sveta izvoli občinski svet izmed svojih članov in župana na tajnem glasovanju. Izvoljeni so tisti predlagani kandidati, ki so dobili največ glasov. Med kandidati, ki so dobili enako število glasov, se glasovanje ponovi.
102. člen
Občinski svet lahko z dvetretjinsko večino navzočih članov sklene, da se občina poveže v skupnost ali zvezo dveh ali več občin, če je to koristno za urejanje in opravljanje zadev širšega pomena, pomembnih za občino. Če zahteva večina navzočih članov občinskega sveta, se lahko o takem povezovanju izvede razprava med občani in ugotovi njihova volja.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
103. člen
Predpisi prejšnjih občin v delih, s katerimi so urejene zadeve iz državne pristojnosti, navedene v 101. členu zakona o upravi, veljajo od 1. 1. 1995 dalje kot državni predpisi in jih izvršujejo ter s svojimi predpisi nadomeščajo državni organi v mejah svojih pristojnosti.
104. člen
Predpisi prejšnje občine Lendava v delih s katerimi so urejene lokalne zadeve iz 21. in 22. člena zakona o lokalni samoupravi veljajo od 1. 1. 1995 dalje kot občinski predpisi Občine Odranci, ki jih izvršuje ter s svojimi predpisi nadomešča.
105. člen
S sprejemom tega statuta oziroma s 31. 3. 1995 preneha mandat svetu Krajevne skupnosti Odranci.
Pravni naslednik Krajevne skupnosti Odranci postane s 1. 4. 1995 Občina Odranci.
106. člen
Statut Občine Odranci začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Odranci, dne 30. aprila 1995.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Odranci
Jože Maučec, inž. l. r.